cena 6G dinarjev številka 8 (812)
nla3ilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 27 februarja 1986
S prve seje občinske kandidacijske konference
Potrdili možne kandidate za opravljanje dolžnosti v občini
in republiki
Že takoj, ko smo v občini Velenje pristopili k pripravam na letošnje volitve, smo kar v vseh okoljih naleteli na dober odziv. V priprave so se povsod aktivno vključili, rezultat tega je bilo tudi izredno široko in uspešno opravljeno evidentiranje možnih kandidatov za nosilce najodgovornejših nalog v očinski skupščini, samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi v republiških in nekoliko manj v zveznih organih. Skupno je bilo v občini Velenje evidentiranih 8338 možnih kandidatov, zelo zadovoljni pa smo bili lahko tudi s strukturo evidentiranih. Izmed evidentiranih kandidatov so oblikovali predlog 748 možnih kandidatov, o katerih smo tudi razpravljali v vseh temeljnih okoljih.
Da smo v občini Velenje dobro opravili dosedanje priprave na volitve, je pokazala tudi prva seja občinske kandidacijske konference. Iz razprav je mogoče ugotoviti, da delegati dobro poznajo volilne postopke, da so se aktivno vključili v razprave in priprave in da se zavedajo odgovorne in pomembne naloge — volitev. V razpravi so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti.
Na prvi seji občinske kandidacijske konference so potrdili predloge kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Za kandidata za predsednika izvršnega sveta so določili Mirana Arzenška. Ta mora kot mandatar pripraviti predlog sestave izvršnega sveta do 10. marca. Pri sestavi mora upoštevati, da so lahko člani izvršnega sveta največ trije načelniki upravnih
organov skupščine občine Velenje, praviloma člani naj ne bi bili poslovodni delavci, izbrani pa morajo biti tako, da bodo primerno zastopali vsa področja delovanja. Nov izvršni svet naj ima največ 15 članov.
Delegati so na občinski kandidacijski konferenci obravnavali še predloge za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije, za delegate zveznega zbora in zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ ter delegate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini SR Slovenije in skupščinah republiških SIS. Ob obravnavi teh predlogov so menili, da je med predlaganimi delegati za nosilce nalog v republiški skupščini preveč »horizontalne rotacije«, previsoka pa je tudi starostna struktura kandidatov. Spraševali so tudi, zakaj ni bilo upoštevanih več predlogov iz občine Velenje, saj smo evidentirali
precej občanov, ki bi lahko odgovorno in kvalitetno opravljali pomembne dolžnosti tudi v republiki. Med možnimi kandidati za opravljanje dolžnosti v republiki so le trije naši kandidati in sicer naj bi Tone Šeliga opravljal dolžnost predsednika zbora uporabnikov v republiški raziskovalni skupnosti, Mile Trampuž pa dolžnost predsednika zbora uporabnikov in sicer v kulturni skupnosti. Predloga kandidatke za zbor uporabnikov republiške skupščine otroškega varstva na kandidacijski konferenci niso potrdili, saj kandidatka ni dobila podpore v svojih temeljnih okoljih. Ob tem pa so na občinski kandidacijski konferenci tudi poudarili, da koordinacijski odbor za pripravo liste možnih kandidatov za opravljanje republiških funkcij pri pripravi očitno ni sodeloval z bazo.
Potrdili so vse predlagane kandidate, vztrajali pa so, da ostane Bojan Škarja, naš predstavnik v zveznem zboru.
Na občinski kandidacijski konferenci so za delegata za republiško kandidacijsko konferenco določili Franja Korana in Janeza Erharta.
Potrdili pa so tudi poročilo OK SZDL Velenje o poteku kadrovskih priprav na volitve ter določili delegate za družbenopolitični zbor občinske skupščine. (O tem še na 3. str.)
(mz)
MGA Nazarje
Deset milijonti izdelek
Kolektiv tozda Mali gospodinjski aparati iz Nazarij je proslavil prejšnji petek pomembno delovno zmago. Izdelali so namreč deset-miljonti mali gospodinjski aparat.
Gorenje je v Nazarjah zgradilo pred 16. leti obrat za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Prvo leto je 60 zaposlenih izdelalo 15 tisoč stenskih tehtnic, za tem pa so začeli osvajati proizvodnjo tudi drugih malih gospodinjskih aparatov.
Kot je povedal vodja tozda Mali gospodinski aparati Marko Purnat na priložnostni slovesnosti, so si delavci tega tozda vsa leta prizadevali, da so delali dobro, veliko pozornosti so namenjali razvoju in osvojitvi programov. V letih 1972 in 1977 so dogradili nove proizvodne prostore, nabavili sodobne stroje in s tem seveda omogočili hitro rast proizvodnje. Deset milijonti izdelek, to je bil električni ročni mešalnik, je za delavce tega tozda pomemben delovni uspeh. Letno proizvedejo okoli 450 tiso električnih ročnih mešalnikov, ta izdelek pa predstavlja tudi približno 80 odstotkov njihove proizvodnje. Kar 80 odstotkov jih izvozijo na zahtevna zahodna evropska tržišča, v Avstralijo in tudi v Ameriko. Skupaj izvozijo
Marijo Podbrežnik, ki je med tistimi delavkami te temeljne organizacije, ki so v tovarni vse od ustanovitve, je doletela čast, da je prav ona izdelala 10 milijonti mali gospodinjski aparat — električni ročni mešalnik
delavci tozda Mali gospodinjski aparati polovico svoje proizvodnje. Uspešen izvoz jim je seveda zagotovila kvalitetna proizvodnja, ki so ji v vsem času namenjali največ pozornosti. Vedno so se namreč zavedali, da so uspehi odvisni od njih samih, od iskanja in izkoriščanja notranjih rezerv, zmanjševanja stroškov.
Uresničevanje teh ukrepov se je zelo pozitivno odrazilo v lanskoletnih doseženih rezultatih. Dosegli so namreč za več kot 200
odstotkov boljši dohodek kot prejšnje leto. Vse to jim seveda omogoča hitrejši in uspešnejši nadaljnji razvoj, posodobitev tehnološke opreme, kajti tudi od nje je odvisna kvaliteta njihovih izdelkov. Povejmo, da je ta danes že na zavidljivi ravni. V času garancije kupci reklamirajo namreč le 0,03 odstotka malih gospodinjskih aparatov, prizadevali pa si bodo, da ga bodo še znižali.
Iz osnutka letošnje občinske resolucije
Dobro letošnje delo mora biti osnova nadaljnjega razvoja.
Zaradi številnih težav, ki jih v letu 1985 v občini Velenje nismo uspeli razrešiti, so izhodišča za razvoj v letošnjem letu obsežnejša. Vsekakor pa je jasno, da v tem letu ne moremo pričakovati pomembnega razvoja. Zato je tudi osnutek resolucije, na prihodnji seji ga bodo obravnavali delegati vseh treh zborov občinske skupščine, pripravljen kot akcijski program družbeno ekonomskega razvoja. V ta dokument letos pripravljalci niso vnašali želja, ki jih potem ni mogoče uresničiti (v preteklosti se je to rado dogajalo), temveč le tisto kar bo realno mogoče uresničiti. Prav bi bilo, da bi temu namenili vso pozornost v času javne razprave in seveda tudi v času obravnave na občinski skupščini. OSNOVNE USMERITVE ZA LETOS
Temeljni cilji, ki jih za letošnje leto za našo občino predvideva osnutek resolucije je krepitev družbenega in materialnega položaja delavca, ki mora sloneti na ustvarjalnem delu in njegovih rezultatih. Več pozornosti je treba nameniti kvaliteti proizvodnje in večati konvertibilni izvoz. Bolj moramo izkoristiti znanje in ustvarjati pogoje za inovacijsko dejavnost. Na področju delitvene politike moramo doseči skladnost med resolucijskimi usmeritvami in doseženimi poslovnimi rezultati. Družbeni proizvod bomo kot predvideva osnutek resolucije, realno povečali za 2,8 odstotka, industrijsko proizvodnjo pa najmanj za 2,9 odstotka. Produktivnost mora biti večja za 1,8
IZ ELKRQJA JEy
odstotka, rast zaposlenosti pa bo znašala 1 odstotek. Za letos načrtujemo precej nižjo rast konvertibilnega izvoza kot preteklo leto, le 3 odstotnega. Precej bolj pa se bo povečal klirinški izvoz, tako da bi skupaj dosegli v tem letu 9,3 odstotno rast izvoza. Skupen uvoz pa bo večji le za 3 odstotke, kar pomeni, da bi dosegli 114,5 odstotno pokritost uvoza z izvozom.
Za različne naložbe bodo organizacije združenega dela naše občine v tem letu porabile 23,2 milijardi dinarjev. Največ seveda energetika in premogovništvo, kar 62,8 odstotka tega zneska.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Naravoslovna matematična usmeritev
Jeseni dva oddelka
Lani spomladi so delegati vseh treh zborov občinske skupščine ter občinske izobraževalne skupnosti na skupnem zasedanju sprejeli sklep o ustanovitvi še enega oddelka naravoslovno matematične usmeritve. Med drugim so dejali tudi to, da ga bomo v občini financirali sami, če republiška izobraževalna skupnost zanj ne bi prispevala denarja. Po mnenju slednje bi rušili mrežo šol, zato tega sklepa ni bilo mogoče izvesti tudi v praksi.
Letos so se stvari na tem področju nekoliko spremenile.
Na zadnjem zasedanju delegatov skupščine republiške izobraževalne skupnosti, bila je pretekli teden, je med sprejetimi sklepi tudi ta, da lahko oddelke naravoslovno matematične usmeritve ustanovijo tam, kjer bodo znižali število oddelkov v drugih usmeritvah. Zaradi zmanjšanja dveh oddelkov rudarske usmeritve se bodo lahko učenci osmih razredov velenjske občine že v jeseni vpisali v dva oddelka naravoslovno matematične usmeritve, seveda če bo tudi za drugi oddelek dovolj prijav.
Osebni dohodki
Osebni dohodki! V preteklem letu najbrž ni minil sestanek zbora delavcev ali delavskega sveta, da ne bi govorili o njih. Eni so menili, da jih morajo povečati, ker so na-rastli življenjski stroški. Ob tem so seveda pozabili na usmeritve, še bolj pa na dosežene rezultate dela.
Tema tedna
Spet v drugem delovnem okolju so ugotavljali, da s plačami zaostajajo za sosedi. To pa seveda ne gre! In roko je, takrat, ko se odloča o višji plači, pač najlažje dvigniti. Najpogosteje so te odločitve sprejete soglasno. Seveda so bili tudi takšni, ki niso imeli denarja, da bi dvignili osebne dohodke, pa tudi takšni, ki so upoštevali sprejete usmeritve in jih dvignili toliko, kot jim je dovoljeval dohodek. S tem pa so se razlike za opravljanje enakih oziroma podobnih del med organizacijami združenega dela močno povečale.
Za teto 1985 so značilni skokoviti porasti osebnih dohodkov. Ti so bili nepričakovani in nihče jih ni predvidel. Zaradi tega so imeli v negospodarstvu, kjer so smeli osebne dohodke dvigniti toliko kot gospodarstvo, težave, saj do poda-
tkov o teh dvigih niso prišli. Tako so bili številni poračuni, ki ne morejo biti sprejemljivi, saj na eni strani izkrivjajo podobo o dejanskih osebnih prejemnikih, na drugi strani pa so prejemniki zaradi velike inflacije prikrajšani. Poračuni pa so še v tem času, verjetno pa bodo še po zaključnem računu. V negospodarstvu občine Velenje sicer beležimo v lanskem letu precejšen dvig osebnih dohodkov, vendar pa je treba vedeti, da so lani pristopili k usklajevanju osebnih dohodkov z gospodarstvom, saj so v zadnjih letih precej zaostali.
In kakšna bo letošnja politika izplačevanja osebnih dohodkov? Smo se od lanskega leta, ko smo delili mimo usmeritev in kriterijev, mimo doseženih rezultatov dela, kaj naučili? Vse kaže, da ne, saj so nam že v mesecu januarju osebni dohodki zbezljali. V novo leto smo namreč prenesli zelo visoke decembrske osnove, od poprečja lanskega leta so višje za 30, 40, 50, v marsikaterem delovnem okolju pa še za več odstotkov. Pri načrtovanju pa še vedno predvidevamo 50-odstotno inflacijo in prekrižanih rok čakamo, da se bodo naše usmeritve izpolnile. Le kdo jih bo izpolnil namesto nas?
Mira Zakošek
Zbori občinske skupščine
Na prihodnjem zasedanju občinske skupščine, 3. marca letos, bodo delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine sklepali tudi o izreku začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Veplas.
Člani izvršnega sveta in družbeni pravobranilec samoupravljanja so se na zadnji seji odločili, da predlagajo zborom občinske skupščine v sprejem ukrep, ki predvideva odstavitev poslovodnega organa delovne organizacije in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Ukrep bo začasno tudi omejil uresničevanje pravic delavskega sveta in izvršilnih organov te delovne organizacije in sicer na področju odločanja o poslovni politiki te delovne organizacije. Predvideni pa so tudi ukrepi za izvajanje planov in razvoja delovne organizacije in kadrovske politike. Sklepi dejavskega sveta bodo veljavni le, če bo z njimi soglašal začasni kolektivni poslovodni organ, ki bo predvidoma tričlanski, imenovali pa ga bodo prav tako na zasedanju občinske skupščine.
(mz)

2. stran -k
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje ★ 27. februarja 1986
ŠALEŠKI DROBIR. ŠALEŠKI DROBIR
Za tovarno sladkorja v Ormožu 2 milijona dinarjev
Zaradi velikih proizvodnih stroškov posluje tovarna sladkorja v Ormožu z izgubo. Tudi na velenjsko občino so se obrnili s prošnjo, da jim nadomestimo del visokih proizvodnih stroškov. Predlagali so, da jim občina Velenje pokrije 2,3 odstotka nastale izgube, kar pomeni nekaj več kot 2 milijona dinarjev (predlog so izdelali na osnovi porabe sladkorja po občinah). Komite za gospodarstvo, planiranje in varstva okolja je pregledal vlogo tovarne sladkorja in ker je menil, da je utemeljena, predlagajo člani izvršnega sveta Skladu za intervencije v kmetijstvu, da pokrije ta znesek iz ostanka lanskoletnih sredstev oziroma iz sredstev rezerv za leto 1986. (mz)
Zazidalni načrt Pohrastnik še v javni razpravi
Glede na to, da smo Pohrastnik opredelili kot nadomestno naselje Šoštanja katerega del se bo zaradi eksploatacije premoga pogrez-nil, so zazidalni načrt tega naselja razgrnili v prostorih krajevne skupnosti Šoštanj. Krajani Pohrastnika pa so menili, da bi moral biti ta razgrnjen tudi v njihovi krajevni skupnosti. Prav zato so člani izvršnega sveta javno obravnavo tega dokumenta podaljšali za 30 dni in sicer j bo zdaj zazidalni načrt Pohrastnik razgrnjen še v prostorih krajevne skupnosti Skorno Florjan, kamor sodi tudi Pohrastnik. (mz)
Za 20 % višje cene oskrbnega dne
Analiza stroškov bivanja v domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju je pokazala, da so se ti od začetka oktobra lani do konca leta 1985 povečali za najmanj 20 odstotkov. Zato so od 1. januarja letos za toliko višje tudi cene oskrbnega dne.
Oskrbovanci, ki bivajo v enoposteljnih sobah z balkonom v novem delu doma, morajo namesto 926 dinarjev od 1. januarja dalje odšteti 1.111 dinarjev. Tisti, ki pa bivajo v enoposteljnih sobah v starem delu, pa 915 dinarjev, prej 762. Za bivanje v večposteljnih sobah v novem delu doma je sedaj treba odšteti 155 dinarjev več kot prej, in sicer 929 dinarjev, v starem delu pa znaša cena oskrbnega dne v večposteljnih sobah 877 dinarjev.
Naj ob koncu tega zapišemo, da je Dom za varstvo odraslih v Titovem Velenju od vseh 52 domov v SLoveniji po številu samoplačnikov na prvem mestu, saj več kot 77 odstotkov stroškov oskrbe plačujejo oskrbovanci s svojimi sredstvi in pokojninami, in je ob koncu lanskih devetih mesecev znašal dnevni strošek za poprečni oskrbni dan 1.157 dinarjev.
Družbenodenarne pomoči edini vir
Zaradi nenehne rasti življenjskih stroškov, upravičenci družbenode-narnih pomoči kot edini vir s 15.500 dinarji niso mogli pokrivati svojih potreb, Zato so člani odbora za svobodno menjavo dela pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Velenje na svoji januarski seji sklenili, da te od 1. januarja letos znašajo 22 tisoč dinarjev. Družbenodenarne pomoči kot dopolnilni vir pa so ostale nespremenjene.
Upokojenci ocenili delo
V sredo, 5. marca, se bodo v prostorih Rekove družbene prehrane v Titovem Velenju zbrali na rednem letnem občnem zboru društva upokojencev Titovo Velenje delegati, izvoljeni v teh dneh končanih letnih konferencah po zaselkih. Med drugim bodo obravnavali poročilo o delu društva v preteklem letu, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo. Sklepe s tega občnega zbora bodo nato vnesli v delovni program društva upokojencev iz Titovega Velenja za naslednje obdobje.
Srečanje pripadnikov oboroženih si!
Na Golteh bo 22. marca letos 2. zimsko srečanje pripadnikov j J LA iz Celja, teritorialne obrambe, rezervnih vojaških starešin in borcev velenjske občine.
Ekipe, sestavljene iz treh članov, bodo morale neglede na spol j opraviti terensko vožnjo s smučmi po progi Beli zajec z vrha Starih stanov do Mozirske koče. ysi, ki želijo sodelovati na tem tekmovanju, se morajo prijaviti najkasneje pet dni pred začetkm tekmovanja organizatorju letošnjega srečanja, občinskemu štabu teritorialne obrambe [ Velenje. Najboljše tri ekipe bodo prejele pokale in priznanja, (b.m.)
Zimska služba — skromne
zaloge
Letošnja zima je resnično pokazala, da ni le mila, ampak zna biti 1 tudi pošteno hladna in mrzla z vsemi svojimi tegobami. Tega nismo j občutili le mi. To še kako dobro vedo tudi komunalni delavci.
V Vekosu so nam povedali, da so lani za celo zimsko sezono po- i rabili 400 ton soli in okrog 570 kubikov posipnega materiala. Ob koncu letošnje zimske sezone bodo številke zagotovo precej drugačne.
Samo do sedaj so namreč za okrog 60 kilometrov cest in 70 tisoč i kvadratnih metrov pločnikov in trgov porabili 300 ton soli, za letošnjo { zimo so nakupili 400 ton, ter okrog 500 kubikov posipnega materiala, j Če se zima ne bo kmalu poslovila, potem ... Zagotovo bodo skopne-1 le vse zaloge in zmanjkalo denarja.
Dobro delo v letu 1986 mora biti osnova nadaljnjega razvoja
(Nadaljevanje s I. str.)
Posebno določilo resolucije je tudi, da rast sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ne sme vplivati na zmanjševanje deleža sredstev akumulacije v ustvarjenem dohodku. Ta rast mora biti odraz doseženih rezultatov poslovanja in dela.
j IN KAKO BO NA POSAMEZ-I NIH PODROČJIH?
V Gorenju bodo seveda še naprej namenjali vso pozornost nadaljnji uspešni sanaciji ter krepitvi integritete sozda. Uveljavljali bodo znanje in raziskovalno dejavnost ter se še naprej v zelo veliki meri usmerjali na tuja tržišča. Razvoj kovinsko predeloval-I ne industrije bo sledil usmerit-[ vam te panoge v Sloveniji. V rud-; niku načrtujejo, da bodo nako-I pali 4,9 milijona ton lignita. Z njim bodo predvsem oskrbovali
TEŠ. V proizvodnji električne energije se moč instaliranih zmogljivosti v tem letu ne spreminja, gradbena dejavnost pa bo še naprej usmerjala svoje zmogljivosti na širši jugoslovanski prostor in v tujino. Trgovske organizacije združenega dela morajo zagotoviti kar najbolj nemoteno preskrbo prebivalstva, predvideno pa je tudi, da bomo v tem letu povečali kmetijsko proizvodnjo za tri odstotke. Seveda nam bo to lahko uspelo le, če bomo še naprej zbirali sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane. Gozdarji bodo morali vso skrb nameniti procesu odmiranja gozdov in narediti vse, da se njihov obseg kljub temu ne bo zmanjšal. Pomembne naloge pa imamo tudi na področju razvoja turizma, gostinstva in drobnega gospodarstva. Njihov delež v družbenem proizvodu občine Velenje se naj bi že letos, še bolj pa v tem srednjeročnem obdobju, povečal.
. Nanizali smo le nekaj usmeritev organizacij združenega dela iz osnutka letošnje občinske resolucije. Čeprav smo omenili, da letos ne pričakujemo pomembnega razvoja, so resolucijske usmeritve vseeno zahtevne, dosegli jih bomo lahko le, če se bomo nalog lotili z vso zavzetostjo in odgovornostjo in jih tudi dosledno uresničevali. To je vsekakor nujno, saj bomo le tako kos nalogam, ki so pred nami, le tako lahko pričakujemo smelejši razvoj v naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja. Takšen razvoj pa je nujen, saj nas čakajo velike obveznosti tudi na področju zagotavljanja skupnih potreb, torej na področju, kjer smo v zadnjih letih v občini Velenje močno zaostali za ostalim razvojem. Na tem področju bi se najbrž morali uvrščati že na sam rep razvitih občin v Sloveniji.
Mira Zakošek
Turistična zveza občine Velenje
Smelejši turistični razvoj
Turistična dejavnost v občini Velenje še vedno nima prave vloge. Se vedno ji namenjamo mnogo premalo pozornosti, pa čeprav lahko vidimo, kako pomembno gospodarsko panogo so uspeli ponekod narediti iz nje.
V tem času se v Turistični zvezi občine Velenje temeljito pripravljajo na skupščino, predvidoma jo bodo imeli 22. marca, na njej pa želijo, doreči vrsto nejasnosti ter nakazati rešitev nastalih problemov. Več kot jasno je namreč, da smo v občini Velenje na turističnem področju zaostali : i ostalimi dejavnostmi, da ne znamo izkoristiti številnih možnosti s katerimi bi lahko privabili v naše kraje turiste, zgleda pa tudi, da smo pozabili na nekatere dobre izkušnje iz preteklosti. Pred leti so namreč turisti, tudi tuji, zelo radi zahajali v našo občino.
Na neprimerno turistično ponudbo v občini Velenje opozarjamo že nekaj let. Pripravljenih je bilo tudi že več akcij, da bi turizem vendar obudili, vendar pa je največkrat ostalo pri besedah in dogovarjanjih, pogosto neusklajenih, na različnih nivojih, le malo pa je bilo srečanj, kjer bi sedeli vsi, ki imajo karkoli opraviti s
turistično ponudbo, za eno mizo.
Koordinator turistične ponudbe bi vsekakor morala biti turistična zveza, ki pa si žal te vloge, po dveletnem delovanju še ni pridobila. Doslej niso dosegli niti tega, da bi uredili v Titovem Velenju turistično pisarno. Uspeli so, da je ta njihova želja vneše-na v osnutek letošnje resolucije. Seveda upajo, da bo v tem občinskem dokumentu tudi ostala, še bolj pa, da bodo turistično pisarno v resnici dobili. V njej bodo nudili brezplačne informacije turistom. Zbirali bodo podatke o prireditvah in jih posredovali naprej, načrtujejo pa tudi organizacijo lokalne vodniške službe za spremljanje domačih in tujih turističnih skupin.
Sicer pa namenja turistična zveza občine Velenje veliko skrbi koordinaciji dela turističnih društev, ki delujejo v občini. Skušajo odkrivati, ohranjati, gojiti in razvijati zanimivosti našega okolja. Skrbijo za urejenost okolja, arhitektonsko skladnost, za hor-tikulturno in turistično ureditev. Pripravljajo različne težaje, predavanja, ekskurzije, s katerimi želijo izobraziti prebivalstvo, kako mora skrbeti za svoje okolje, da bo turistično zanimivo. Veliko
delajo tudi z mladimi. Na nekaterih šolah že delujejo turistični krožki, pri turistični zvezi pa deluje tudi aktiv mladih članov turističnega društva. Podpirajo tudi tradicionalne manifestacije in prireditve, dokaj dobro pa sodelujejo z nekaterimi društvi, z lovskimi družinami, planinskim in ribiškim društvom. Prizadevajo si, da bi se več občanov odločilo za oddajanje turističnih sob, razvoj kmečkega turizma, domače obrti itd. Vendar pa z dosežki na tem področju niso in ne morejo biti zadovoljni. Seveda pa ne moremo mimo sodelovanja s partnerskimi mesti. Na tem področju dosegajo dobre rezultate. Obiskalo jih je precej turističnih skupin iz različnih evropskih držav, uspešne pa so tudi mladinske izmenjave. Tovrsto sodelovanje bodo še okrepili, saj menijo, da je to zelo dobra osnova za razvoj tovrstnega turizma.
Nalog in tudi problemov, ki jih morajo razrešiti v času priprave na skupščino je na področju turizma še zelo veliko. Vsekakor upamo, da bo vsem, ki si prizadevajo, da bi jih razrešili in začrtali smelejši turistični razvoj, to tudi uspelo.
Mira Zakošek
Zanimiv predlog
Gorenja
Gorenje je predlagalo skupščini Posebne raziskovalne skupnosti za elektro in kovinsko industrijo, da uvrsti v program za srednjeročno obdobje tudi raziskovalni projekt DOM. Tematski sklopi projekta DOM so namreč tako specifični, da jih ni mogoče izvajati v okviru drugih že obstoječih programih oziroma vanje ne sodijo. Pobuda Gorenja sodi v usmeritev te posebne raziskovalne skupnosti, da naj bi postali sestavni del njenih programov razvojni programi delovnih organizacij.
Za uresničevanje raziskovalnega projekta DOM je zraven Gorenja zainteresiranih tudi več drugih delovnih organizacij in ustanov. Projekt je v času, ko prehaja finančna sanacija Gorenja v razvojno sanacijo, usmerjen v izvajanje raziskav in poglabljanje znanja s področij, ki so potrebna za nadaljnji razvoj proizvodnje in prodaje izdelkov, ki zadovoljujejo vse potrebe človeka v njegovem bivalnem okolju. Izvajanje raziskovalnega projekta DOM naj bi združilo vsa potrebna znanja v ciljno usmerjen program raziskav, pridobljena znanja pa morajo biti prisotna v vsej reprodukcijski verigi. Pri tem ne gre prezreti predloga, da bi bilo potrebno v izvajanje raziskovalnih nalog na fakultetah in institutih vključiti kadre, ki bodo z novimi znanji nosilci nadaljnjega razvoja v delovnih organizacijah.
Raziskovalni projekt DOM, ki odraža raziskovalno razvojne potrebe delovnih organizacij s področja proizvodnje aparatov, elektrotehničnih in elektronskih naprav za uporabo v gospodinjstvih ter njihovih najpomembnejših sestavnih delov, prav tako pa tudi informacijskih in kiber-netskih sistemov v domu, naj bi izvajalo 14 raziskovalnih organizacij oziroma enot. S projektom želijo ustvariti pogoje za proizvodnjo novih generacij tržno sposobnih proizvodov, ki bodo omogočili dolgoročno rast izvoza in zanesljivejši prihodnji razvoj delovnih organizacij, zahvaljujoč večjemu vključevanju znanja in ustvarjanju pogojev za širjenje višjih oblik trženja.
Omeniti velja še, da naj bi kar 65 % novo razvite generacije Gorenjevih gospodinjskih aparatov prodali na tuje, predvsem tudi na račun njihove večje zanesljivosti, in novih funkcij in podaljšani življenjski dobi. Novi aparati morajo biti tudi energetsko varčnejši, zmanjšane pa bi bile še obremenitve okolja (odpadne vode, hrup).
Odvoz zapuščenih avtomobilov/kasneje pa tudi nepravilno parkiranih
Da bi na področju parkiranja železnih konjičkov v velenjski občini naredili več reda, je inšpekcijska služba skupščine Velenje začela te dni skupaj z Ve-kosovim to/dom Komunalna oskrba uresničevati tisti del odloka o javnem redu in miru občine Velenje (Uradni vestnik št. 5/1984), ki pravi, da je potrebno vsa vozila, ki niso sposobna za vožnjo, ali poškodovana in brez registrskih tablic, parkirana pa na javnih ali posebnih parkirnih prostorih, zelenih površinah in drugih javnih mestih, takoj odstraniti.
Ker je takšnih avtomobilov na parkirnih prostorih v Titovem Velenju vsak dan več, zmanjšujejo pa že tako skromno število parkirišč, so se de-
lavci Vekosovega tozda Komunalne oskrbe, ki so zato pristojni, lotili prejšnji torek na podlagi odločbe komunalnega in cestno-prometnega inšpektorja skupščine občine Velenje, odvoza prvih takšnih avtomobilov na posebej zato urejen in ograjen prostor. Tu bodo avtomobili »počivali« šest mesecev, nato pa jih bodo prodali na javni dražbi. Seveda lahko lastnik svojega železnega konji-■ čka prej odpelje, če poravna stroške odvoza, ta znaša 6.150 dinarjev, ter čas varovanja vozila.
Kot pravijo pri Vekosu, bodo to naloženo nalogo dosledno izvajali, menijo pa, da bi bilo bolje, da bi lastniki za svoje avtomobile sami poskrbeli in si
tako prihranili nepotrebne poti in stroške, katere mora lastnik odstranjenega vozila, če ga seveda želi nazaj, poravnati pri komunalnem in cestno-promet-nem inšpektorju SO Velenje. »Varni« pa ne bodo tudi tisti avtomobili, ki niso pravilno parkirani in otežujejo ali onemogočajo cestni promet, zapi-
rajo poti do javnih zgradb, hojo po pločnikih in podobno. Tudi te bodo Vekosovi delavci skupaj z delavci postaje milice odstranili. Konec koncev velja to tudi za vozila, parkirana v garažah v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, ki nimajo ustreznih nalepk.
B. Mugerle
Takole so delavci Vekosa pred dnevi v Titovem Velenju odstranili prvo »zapuščeno« vozilo
»NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike ie 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odpreina: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
27. februarja 1986
★ Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas *
Poročilo o opravljenih kandidacijskih postopkih v OZD in KS
Priprave na skupščinske volitve prehajajo v zaključno fazo. Po rokovniku o poteku predkan-didacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil je bil rok za izvedbo kandidacijskih opravil 10. februar. Do tega roka je bilo opravljenih 27 kandidacijskih konferenc v KS, v OZD pa je bilo opravljenih do tega roka 114 temeljnih kandidacijskih konferenc (od 135).
Priprave za izvedbo kandidacijskih nalog in z njimi povezanih opravil so bile dokaj obsežne. Organiziranih je bilo več posvetov za predsednike krajevnih konferenc SZDL, OO ZS in koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja. Začetni seminarji pa so bili opravljeni tudi s predsedniki volilnih komisij. Kljub jasnim in razumljivim opredelitvam volilnih dokumentov, ki so jih dobili vsi neposredni nosilci nalog, smo z dodatnimi opozorili, informacijami, sproti opozarjali na pomembnejše naloge. Tudi enotno predpisani obrazci, do katerih je sicer največji odpor, so bili pravočasno posredovani v vse sredine s posebnim podrobnim navodilom. S tem pa ne trdimo, da se obrazci ne bi mogli še poenostaviti. Vključevanje ostalih v vsebinsko izpeljavo nalog je dobro, saj so o nalogah o pripravah na volitve spregovorili tudi na različnih posvetih.
Sredstva informiranja, zlasti Naš čas in Radio Velenje, so sproti seznanjala delovne ljudi in občane o poteku priprav na volitve. Nekoliko drugače pa je z internimi glasili in drugimi oblikami informiranja v OZD, ki lahko bistveno prispevajo k mobilizaciji in informiranju delovnih ljudi.
Če bi ocenjevali priprave na volitve po organizacijskem pristopu, bi lahko te priprave ocenili zelo dobro. Seveda pa je ocena vsebinsko izpeljanih nalog slab-ša. .
Po opravljemih predkandida-cijskih opravililh, ko sta IO OO ZS in predsedsttvo KK SZDL izmed evidentirainih možnih kandidatov oblikov/ala predlog možnih kandidatov za posamezne delegacije in ta predlog dala v javno razpravo, je bila širina javne razprave predvsem odvisna od odnosa, ki so ga imele ostale družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in poslovodni delavci do teh nalog v posameznih temeljnih okoljih. Predvsem so bile aktivnosti odvisne od vztrajnosti sindikalnih aktivistov in predsednikov KK SZDL.
Prav gotovo moramo dovolj odgovorno oceniti napore vodstev DPO v temeljnih okoljih, ki so bile v večini na novo izvoljene konec leta in ki so hkrati morala takoj istočasno izpeljati vec akcij (priprave na kongrese, obravnava zaključnih računov, obravnava in sprejemanje planskih dokumentov, obravnava kritične analize političnega sistema). Zato se opravičeno sprašujemo, kdo je odgovoren za tako neusklajenost akcij, še zlasti v času, ko je treba vsak dan razmišljati o razreševanju problemov gospodarjenja. Posledica tolikih nalog je prav gotovo ne dovolj poglobljen pri-
stop in izvedba družbenopolitičnih akcij.
Temeljne kandidacijske konference, na katerih se zaključi razprava o možnih kandidatih in določijo kandidatne liste, so dokaj solidno izpeljane, vsebinsko pač odvisne od širine javne razprave, od precej formalističnih, do vsebinsko izredno kvalitetno izpeljanih.
V	pripravah na volitve ne moremo biti zadovoljni z vključevanjem samoupravnih organov v posameznih OZD. Čeprav so bili že konec leta opozorjeni na nalogo, da imenujejo volilne komisije, komisije za pripravo volilnih imenikov, smo trenutno v situaciji, ko niti 2/3 DS še ni imenovalo teh komisij. Izgovori niso sprejemljivi, saj so bila opozorila pravočasna. Pravne službe v večini DO, ki bi po rokovniku o volitvah morale opozoriti svoje samoupravne organe, priprave očitno slabo spremljajo. S končanimi temeljnimi kandidacijskimi konferencami, ko predsedujoči te konference izroči uradni zapisnik s podpisanimi izjavami predsedniku volilne komisije, prevzamejo te nadaljnje organizacijske naloge za izvedbo volitev. Prav tako bi morale volilne komisije v TOZD-ih uradno določiti volišča, imenovati volilne odbore in pričeti z drugimi pripravami, zato bo potrebno v naslednjih tednih pospešeno delo teh organov.
Na posvetu, ki ga je sklicala Občinska volilna komisija in katerega seje udeležilo le nekaj več kot polovica predsednikov volilnih komisij, so bile prisotne tendence za poenostavitev postopkov z različnimi izgovori. Čeprav se zavedamo, da bo tudi pri teh volitvah precej improvizacije in drugih praktičnih rešitev, je vendarle naša naloga, da se sproti temu borimo, ker ne bi bilo prijetno, če bi kje morali zaradi ne-spoštovanja formalnih postopkov razveljaviti .volitve.
Z mobilizacijo delavcev, da v čimkrajšem času in čimprej opravijo svojo dolžnost, bo izguba časa v delovnem procesu minimalna. Premalo se zavedamo, da je učinkovito delovanje delegatskega sistema največji prispevek za stabilizacijo in utrditev našega političnega sistema in da so volitve le vsaka 4 leta.
V	krajevnih skupnostih volilne komisije delujejo dokaj aktivno, aktivisti pa so prizadevni kljub temu da jim manjka precej znanja. Čeprav je potrebno angažirati za volilne odbore veliko posameznikov, ljudje ne odklanjajo te naloge.
V	večini organizacij združenega dela so oblikovali splošne delegacije, v manjših KS pa so oblikovali precej združenih delegacij. V KS, kjer je majhno število delovnih ljudi in občanov, bo svet KS opravljal funkcijo delegacije za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje. Naloga vseh KS in temeljnih organizacij združenega dela je, da vse spremembe pri organiziranosti delegacij vnesejo v samoupravne akte.
Volilni imeniki za krajevne skupnosti, pregled volišč za te
volitve, so bili pravočasno v obravnavi. V KS so se predsedstva K K SZDL angažirala in ažurirala volilne imenike. Upravni organ je preko sredstev obveščanja in kadrovskih služb opozoril vse občane in delovne ljudi, da takoj prijavijo vse spremembe bivališča.
Vsi možni kandidati, ki so bili na temeljnih kandidacijskih konferencah izvoljeni kot kandidati, so morali podpisati izjavo, da sprejemajo kandidaturo. Čeprav je bilo v začetku priprav veliko bojazni, da bo več primerov odklanjanja sprejemanja kandidatur, je stanje danes bistveno drugače. Izredno malo je primerov odklanjanja in to zlasti tam, kjer so bile priprave kandidacijskih postopkov preslabe.
V razpravah o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce funkcij so izredno pozitivno ocenili pristop in širino oblikovanja pobud za evidentiranje in jasnost principov načel in meril. Obravnava ožjih predlogov možnih kandidatov in stališča, izoblikovana v razpravah, poudarjajo odgovornost DPO pri oblikovanju predlogov, ker je precej predlogov delovnim ljudem in občanom manj poznano. Iz do sedaj zbranih pismenih stališč je razvidno, da večina temeljnih kandidacijskih konferenc ugotavlja, da so vodilne funkcije v DPS možni kandidati dobro izbrani, ne odobravajo pa horizontalnih rotacij na nivoju republike. Na mnogih TKK je bilo prisotno tudi ogorčenje, ker so bili kandidati za republiške funkcije znani že pred zaključkom evidentiranja. V predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih lahko ugotovimo, da prav razhajanja med dogovorjenim (volilna zakonodaja) in prakso, tudi demotivira-jo delovne ljudi in občane za večjo angažiranost pri volilnih postopkih.
Za vse oblikovane ožje predloge je zagotovljena tudi delegatska baza v delegacijah. Ker pa so se v večini krajevnih skupnosti odločili za odprte kandidatne liste, bomo lahko šele po volitvah 16. marca z gotovostjo ugotovili delegatsko bazo za posamezne možne kandidate za funkcije na nivoju občine.
Na občinski kandidacijski konferenci so se tudi dogovorili, da morajo družbeno politične organizacije v tem času preko osnovnih organizacij stopnjevati družbeno politično aktivnost in odgovornost. Izvršni svet Skupščine občine Velenje bo ponovno pozval poslovodne delavce na odgovornost pri pripravi in izvedbi volitev. Volilna komisija mora posredovati pisne naloge volilnim komisijam v organizacijah združenega dela, občinski sindikalni svet in občinska volilna komisija pa morata takoj aktivirati vse strukture v tistih ozdih, kjer akcija še ni stekla tako kot bi morala. Več pozornosti je treba nameniti obveščanju o pripravah na volitve v glasilih organizacij združenega dela. Občinski sindikalni svet pa bo pozval vse ozde, da v času volitev ne načrtujejo službenih potovanj, izletov in podobno.
Kako smo evidentirali v družbenopolitični zbor
Občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet ZSS Velenje sta na skupni seji sprejela predlog evidentiranih možnih kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Evidentirane možne kandidate (46) so predlagali organi družbenopolitičnih organizacij: OK ZKS Velenje, OK SZDL Velenje, OK ZSMS Velenje, OS ZSS Velenje in OO ZZB NOV Velenje — Občinski konferenci SZDL Velenje, ki v skladu s Pravili opravlja funkcijo skupne delegacije družbenopolitičnih organizacij za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
V skladu z Dogovorom o oblikovanju družbeno političnega /bora občinske skupščine imajo dru/beno politične organizacije naslednje število delegatov: Ob-
činske konference SZDL 9, Občinski svet ZSS Velenje 9, Občinska konferenca ZKS Velenje 5, Občinska konferenca ZSMS Velenje 4, in Občinski odbor ZZB NOV 3.
Pri oblikovanju predlogov evidentiranih možnih kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru so družbenopolitične organizacije upoštevale dogovorjene principe, merila in kriterije kadrovske politike in določila svojih aktov, ki opredeljujejo kandidacijski postopek in vlogo in funkcijo delegatov družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru. Delegati družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru so lahko samo tisti, ki imajo status izvoljenega člana organa družbenopolitične organizacije. Zaradi tega določila je bila pri evidenti
ranju možnih kandidatov upoštevana tudi nadaljnja kadrovska sestava organov družbenopolitičnih organizacij, upoštevaje možnosti izvolitve v te organe in nadaljnje naloge družbenopolitičnih organizacij za krepitev vloge družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Na temeljnih kandidacijskih konferencah ni bilo nobenih pripomb na evidentirane možne kandidate za družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje. Ugotovimo lahko, da je socialna in starostna struktura ugodna. Predlagani možni kandidati pa so tudi po kraju bivanja in delovnem mestu dobro razporejeni po družbenopolitični skupnosti, kar zagotavlja poznavanje problemov na vseh področjih dela in življenja.
Današnji konferenci predlagam, da obravnava in sprejme poročilo o poteku kandidacijskih postopkov za delegate v družbenopolitični zbor Občinske skupščine in da obravnava ter sprejme predlog kandidatov za delegate v DPZ.
Predlog možnih kandidatov za opravljanje nalog v skupščini občine Velenje in v sisih
DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST:
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE:
Predsednik skupščine: Drago Šulek (1945) magister, direktor Centra srednjih šol.
Podpredsednik skupščine: Andrej Grebenšek (1947). višja izobrazba, vodja delovne skupnosti splošni posli v Gorenju.
Predsednik izvršnega sveta: Miran Arzenšek (1944), višja izobrazba, predsednik izvršnega sveta
Predsednik zbora združenega dela: Franc Žerdin, (1949), visoka izobrazba, VD vodja študija RLV.
Podpredsednik zbora združenega dela: Jurij Veršec (1938), visoka izobrazba, vodja tehnično razvojnega sektorja v Gorenju.
Predsednik družbenopolitičnega zbora: Miran Ahtik (1949), višja izobrazba, vodja splošno kadrovske službe v JEKO in Drago Bahun (1955) visoka izobrazba, član K PO v Gorenju.
Namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora: Branko Krajnčec (1951), KV, vodja splošno kadrovske službe v APS.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti : Jože Krk, (1934), srednja izobrazba, vodja tozd v RLV.
Podpredsednica zbora krajevnih skupnosti: Božidarka Kortnik (1955), višja izobrazba, vodja splošne službe SIS materialne proizvodnje.
SAMOUPRAVNE INTERESNE
SKUPNOSTI:
KULTURNA SKUPNOST:
Predsednik skupščine: Rado Slane (1942), višja izobrazba, vodja službe AOP Era.
Predsednik ZU: Zlatka Zev-nik, (1957) visoka izobrazba, učiteljica družboslovnih predmetov CSŠ.
Predsednik ZI: Jože Hudales, (1955), visoka izobrazba, kustos v muzeju.
RAZISKOVALNA SKUPNOST:
Predsednik skupščine: Marjan Urbančič, (1949), visoka izobrazba, član KPO v Gorenju.
Namestnik predsednika: Bojan Penšek (1950), magister, vodja sektorja v Gorenju.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST:
Predsednik skupščine: Jože
Rovšnik, (1949), visoka izobrazba, vodja tozda v RLV.
Predsednik ZU: Vida Robida (1938), srednja izobrazba, vodja programa izobraževanja v Gorenju in Ljubiša Savovič, (1955), visoka izobrazba, vodenje del službe za organizacijo in zaščito poslovnega sistema REK.
•'Predsednik ZI: Tone Skok, (1949), višja izobrazba, predmetni učitelj likovnega pouka v VI Z.
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE:
Predsednica skupščine: Marija Žužek, (1935), visoka izobrazba, ravnateljica OŠ Veljka Vlahovi-ča.
Namestnica predsednice: Milka Šinkovec, (1943), visoka izobrazba, vodja kadrovskega sektorja v Gorenju.
SKUPNOST POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA:
Predsednik skupščine: Anton Močilnik, (1927) višja izobrazba, upokojenec.
Namestnik predsednika: Martin Primožič, (1919) KV, upokojenec.
Kandidati za družbenopolitični zbor
skupščine občine
Miran AHTIK, delegat OK SZDL, roj. 1949, absolv. soc., vodja splošno kadrovske službe; Franc AVBERŠEK, delegat OK ZKS, roj. 1947, dipl. ing. rud., član KPO SOZD REK; Drago BAHUN, delegat OK SZDL, roj. 1955, dipl. soc., član KPO -podr. za družb, ekonom, odnose in samoupr.; Janez BASLE delegat OK ZKS, roj. 1940, gradb. tehnik, predsednik SOb; Irena BRLOŽNIK, delegat OK ZKS, roj. 1947, kem. teh., vodja centr. čist. naprave; Martin BUDNA, delegat OK SZDL, roj. 1941, učit., abs. FNT, sekretar OK SZDL; Darko BUJAN, delegat OK ZSMS, roj. 1962, kem. teh., vodja odd. površin, zaščite; Jože ČURČIČ, delegat OK ZKS, roj. 1942, ing. strojništva, član posi, odbora za razv. tehn. podr.; Ciril GREBENŠEK, delegat OS ZSS, roj. 1945, gozdar, teh., predsed. OS ZSS Velenje; Franc HUDOMALJ, delegat OO ZZB NOV, roj. 1927, rudar, teh., učit. -upo-
kojenec; Marjan JERIC, delegat OS ZSS, roj. 1957, dipl. ekonom., ERA — DSSS vodja službe za ek. in org. ; Aleksander KNEŽEVIČ, delegat OS ZSS, roj. 1955, gradb. ing., projektiva - nadzor: Milan KOPUŠAR, delegat OK ZSMS, roj. 1960, ekonomist, ZC — vodja finan. službe: Branko KRAJNČEC, delegat OS ZSS, roj. 1951, ključavničar, vodja spi. kadr. službe; Olga MEDVED, delegat OK SZDL, roj. 1925, učiteljica, upokojenka; Valerija OREMUŽ, delegat OK ZSMS, roj. 1962, teh. risar, vodenje podzemnega katastra; Branimir PEER, delegat OO ZZB NOV, roj. 1927, Vojaška akademija, upokojenec; Saša PIANO, delegat OK ZSMS, roj. 1961, abs. biotehn. fak.; Jože POVŠE, delegat OO ZZB NOV, roj. 1933, strojni tehnik, vodja kontr. kval. stroj, del.; Vida PURNAT, delegat OS ZSS, roj. 1948, višja med. sestra, višja
med. sestra; Rihard SAGMEISTER, delegat OK ZKS, roj. 1941, strojni delovodja, tehnolog orodij in vzdržev. ; Branko SEVČNIKAR, delegat OK SZDL, roj. 1950, elektro tehnik, vodja obrata — org. smer; Ivan SOTO-ŠEK, delegat OS ZSS, roj. 1949, višji uprav, del., strok. sekr. KO sind. Gorenje SOZD; Ivan STROPNIK, delegat OK SZDL, roj. 1918, osnovna šola, upokojenec; Franc TREBŠE, delegat OS ZSS, roj. 1943, predmetni učitelj, vodja kadrovske službe; Franc VEDENIK, OK SZDL, roj. 1953, dipl. ing. stroj., vodja remonta: Mira VIDEČNIK, delegat OS ZSS, roj. 1945, predm. učiteljica, ravnateljica; Mirko VRANJEK, delegat OK SZDL, roj. 1949, šofer, voznik special, vozil; Franc ŠKARJA, delegat OS ZSS, roj. 1948, rudarski tehnik, pomočnik vodje tozd, Bruno ZAGODE, delegat OK SZDL, roj. 1957, dipl. ekonomist, vodja službe plana in analiz.
Predlog možnih kandidatov za opravljanje nalog v skupščini občine Velenje
OBČINSKA TELESNOKUL-TURNA SKUPNOST:
Predsednik skupščine: Jože PRISLAN (1952), višja izobrazba, komandant TO.
Predsednik ZU: Herman Arlič (1942), visoka izobrazba, vodja el. službe o REK.
Predsednik ZI: Jože Kavtičnik (1953), visoka izobrazba, referent na odd. za LO, Sob Velenje; ZDRAVSTVENA SKUPNOST: Predsednik skupščine: Franci Rat, (1944), višja izobrazba, vodja sektorja v Vegradu.
Predsednik ZU: Ziba Trampuš (1947), visoka izobrazba, sodnica; Sodišče Velenje.
Predsednik ZI: Jože Zupančič, (1950), visoka izobrazba, zdravnik v Zdravstvenem centru. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA:
Predsednik skupščine: Maks Podlesnik (1925), višja izobrazba, upokojenec.
Predsednik ZU: Rudi Bajec (1922), višja izobrazba, upokojenec in Vladka Korošec (1957), visoka izobrazba, sodnik za prekrške, SOB Velenje.
Predsednik ZI: Vera Šinigoj (1946), višja izobražba, ref. za varstvo mladolet., Center za socialno delo;
SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA:
Predsednik skupščine: Ludvik Mali (1919), visoka izobrazba, upokojenec.
Namestnik predsednika: Franc Lesnik (1928), visoka izobrazba, sodnik. Sodišče Velenje.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA:
Predsednik skupščine: Zdenka Jakopanec (1951), visoka izobrazba, vodja spi. kadr. sektorja v Zdrav, centru.
Predsednik ZU: Nevenka Meh (1950), visoka izobrazba, psiholog za psihodiagnostiko v Gorenju.
Predsednik ZI: Majda Glavač (1938), srednja izobrazba, oddel-kovodja v VVZ Velenje, Irena Pavčnik (1953), srednja izobrazba, vzgojiteljica v VVZ Velenje in Cveta Jaklič (1943), srednja izobrazba, vzgojiteljica v WZ Šoštanj.
STANOVANJSKA SKUPNOST:
Predsednik skupščine: Silvo Koprivnikar (1949), višja izobrazba, OK ZKS.
Predsednik ZU: Edo Krajšek (1943), srednja izobrazba, pom. vodje cent. jamske rešev. službe v REK;
Predsednik ZI: Mato Blagus (1950), srednja izobrazba, vodenje sektorja v Vegradu in Franc Slatinšek (1944), višja izobrazba, tehn. vodja tozda v RLV.
KOMUNALNA SKUPNOST:
Predsednik skupščine: Erno Rahten (1929), srednja izobrazba, upokojenec.
Predsednik ZU: Tone Hladin (1946), srednja izobrazba, nadzir. invest. del v RLV in Marko Savi-nek (1957), visoka izobrazba, pravniška dela v Hmezadu;
Predsednik ZI: Milan Ramšak (1945)* srednja izobrazba, vodja enote v Vekosu;
SKUPNOST VARSTVA PRED POŽARI:
Predsednik skupščine: Oto Zaveda (1943), srednja izobrazba, vodja sektorja v Gorenju.
Predsednik ZU: Branko Red-nak (1939), K V, planer v Gorenju.
Predsednik ZI: Tone Berložnik (1948), srednja izobrazba, vodja nabave v EKO. TEMELJNA VODNA SKUPNOST:
Predsednik skupščine: Stane Divjak (1928), srednja izobrazba, upokojenec.
Predsednik ZU: Henrik Jonko (1944), višja izobrazba, vodja TOK ERA in Marinko Mandič (1939), višja izobrazba, pomoč pri vodenj« tozd v Vegradu.
Predsednik ZI: Rajko Pukl (1949), visoka izobrazba, samostojni projektant v Zavodu za urbanizem.
SKUPNOST ZA CESTE:
Predsednik skupščine: Vlado Videmšek ( 1948), srednja izobrazba, referent za delo v KS, Sob Velenje.
Predsednik ZU: Meihior Ma-zej (1941), kmet iz Belih vod.
Predsednik ZI: Peter Šepetavc (1956), srednja izobrazba, vodenje in koord. del v sektorju Cestnega podjetja Celje in Ludvik Tominšek (1928), srednja izobrazba, delovodja — vodenje dela sektorja v Cestnem podjetiu Ce-Ije.
'4. stran ★ f|aS CSS
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
Titovo Velenje * 27. februarja 1386
Naš intervju s Petrom Petrovičem
Tozd Gradbeni elementi
Naložbam letos več pozornosti
V Rekovi delovni organizaciji Elektrostrojna oprema so kljub neugodnim gospodarskim razmeram in občasnemu pomanjkanju reprodukcijskih materialov, lani zelo dobro gospodarili.
Dosegli so S milijard dinarjev celotnega prihodka, 1,8 milijarde dohodka, za razširjeno reprodukcijo pa so namenili 460 milijonov dinarjev. Vse načrtovane naloge so v celoti uspešno uresničili, v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji pa so dosegli bistveno boljše rezultate. Poudariti je potrebno, da so dobre gospodarske rezultate dosegli tudi zato, ker so zaradi občasnega pomanjkanja teh ali onih materialov ter kratkih rokov izdelave, zlasti na področju montažerske dejavnosti, morali opravljati delo tudi v nadurnem času. V prvi polovici lanskega leta so se v tej delovni organizaciji srečevali z nelikvidnostjo, vendar so*s smelim delom in predvsem z dobro zastavljenim programom ukrepov, slabost v kratkem času uspešno odpravili. Danes teh težav nimajo več. V zadnjih nekaj letih, zlasti pa lani, se s svojimi izdelki vse močneje vključujejo v izvoz. V primerjavi z letom poprej, so lani na izvoznem področju dosegli indeks 500.
Tudi za letos si je kolektiv Elektrostrojne opreme zastavil smel delovni program. Načrtujejo, da bodo ustvarili preko 8 milijard dinarjev celotnega prihodka, 3 milijarde dohodka in za sklade namenili 825 milijonov dinarjev. Pomeni, da bodo prav slednjima dvema postavkama namenili največ pozornosti. V
delovni organizaciji so prepričani, da bodo vse to zanesljivo tudi zmogli, še zlasti zato, ker so že lani pričeli z izdelavo in montažo opreme za klasirnico Pesje, ki je za Elektrostrojno opremo tudi največji objekt, na katerem opravljajo dela. Prav tako so pričeli z deli na klasirnici in drobilnici v Bosni in Hercegovini. Zelo pomemben je lani pričet posel, ko so prvič izven Velenja prodali hidravlično podporje in sicer Re-sovskim rudnikom v Srbiji, kjer
so pred dnevi pričeli tudi z montažo opreme. Lani so v Elektro-strojni opremi zgradili za svoje potrebe le žerjavno progo, ta naložbeni zaostanek pa nameravajo letos nadoknaditi. Zgradili bodo preizkušališče samohodnega hidravličnega podporja in posameznih hidravličnih elementov. Prav tako želijo dokončno urediti odlagališče za materiale ter sanirati streho na upravni zgradbi in povečati garderobe. Nadaljevali bodo s posodabljanjem lakirnice in tako izboljšali delo ter zagotovili lažje delovne pogoje. Za letos načrtujejo tudi povečanje števila delavcev, predvsem za potrebe razvoja in za drugo iz-
Rek ESO
meno v proizvodnji. Skupno b@ naj štela delovna organizacija^ 800 delavcev. Se eno nalogo želi«& jo v tem kolektivu letos uresničiti in sicer na področju delitve sred^ stev za dohodke in osebne do-® hodke. Pripravljen imajo že os® nutek predloga samoupravnega^ sporazuma o skupnih osnovah iru| merilih za ugotavljanje delovne? uspešnosti. V delovni organizaci-® ji Elektrostrojna oprema namreč menijo, da je tak sporazum še® kako potreben, saj bo na osnovi@ njega možno delavce bolj realno*» in uspešno nagrajevati, to pa se^ bo poznalo tudi pri storilnosti in®f poslovnosti celotne delovne or-® ganizacije.	B. Mugerle®
V ESO še vedno primanjkuje delavcev, kar trenutno rešujejo z nadurami
tve, ki bodo nadomestile to proizvodnjo. Povečujemo torej proizvodnjo preostalih hladilnikov za 14 odstotkov, pralnih strojev za 16 odstotkov, podobno pa tudi proizvodnjo zamrzovalnih omar in skrinj.
Povezanost proizvodnega programa hladilnikov, ki jih izdelujejo v tovarni v Bihaču in obratov v Titovem Velenju, je v dogovorjenem programu, skupnem nastopu na trgih, skupnem razvoju in drugih skupnih funkcijah organiziranih na nivoju sestavljene organizacije.«
N. C. Svoje znanje in izkušnje pa ste uspešno ponudili tudi Kitajcem.
Peter Petrovič: Ugotovili smo, da je v Gorenju tudi nekaj kadrov, ki so prerasli obvladovanje neposredne proizvodnje in je bilo smiselno njihove možnosti drugače izkoristiti. Prvi poskus je bila postavitev tovarne v Bihaču, ki ga je projektna skupina uspešno opravila. Izdelali pa smo tudi projekt tovarne hladilnikov na Kitajskem in sedaj pripravljamo ponudbo za novo pogodbo prav tako na Kitajskem. Podobno pogodbo pripravljamo za Belorusijo, obstajajo pa tudi možnosti za postavitev montažnih tovarn v nerazvitih deželah. Pomemben delež pri pripravljanju ponudb in montaži opreme pa ima tudi delovna organizacija Procesna oprema.
N. Č. V preteklem letu ste kljub težavam, ki vas pestijo pri uresničevanju sanacije, presekali desetletno investicijsko sušo.
Peter Petrovič: Res smo ob dnevu republike predali v uporabo dva pomembna objekta,
Novi programi boljši rezultati
V	Gorenjevi temeljni organizaciji Gradbeni elementi so zaposleni dogovorjene cilje zapisane v letnem načrtu 1985 v celoti uresničili. Na nekaterih področjih celo presegli. Med rezultati najbolj izstopata načrtovana količina in izvoz.
Z veliko mero odgovornosti vseh zaposlenih doseči letni načrt proizvodnje, vlaganja v posodobitev opreme ter dograjevanje nagrajevanja po delu so v obratu keramičnih ploščic v Gorenju omogočili večjo letno načrtovano proizvodnjo z indeksom 103 ter v celoti izpolnitev izvoznih prizadevanj. Tako so na konvertibilno tržišče prodali več kot 30 odstotkov vseh proizvedenih keramičnih ploščic. Rustikalna ploščica, s katero so v začetku lanskega leta popestrili program, so uspeli predvsem na zahtevnem zahodnonemškem trgu.
Med uresničene naloge sodijo tudi tiste s področja naložb. Poleg manjših vlaganj v osnovna sredstva jim je uspelo pridobiti mednarodni kredit za obsežnejšo posodobitev proizvodnje keramičnih ploščic. Po lanskih cenah jih naj bi naložba veljala okrog 530 milijonov dinarjev. Posodobitve se bodo lotili v teh dneh. K boljšim rezultatom poslovanja pa bo prispevala tudi izdelava in montaža vzdolžnega transporterja in prečnega vozišča za prevoz biskvitnih vozičkov.
V	zadnjem četrtletju lanskega leta so se z boljšo organizacijo dela pri proizvodnji in vzdrževanju nekoliko bolj približali načrtovanim ciljem zaposleni v obratu sanitarne opreme Dolopol v
Šoštanju. Tudi tu je prišlo do sprememb. Neekonomični program hlevske opreme je dokaj uspešno zamenjal program kopalniške ONYX. Tega izdelujejo le za znanega kupca.
Prejšnji ponedeljek je iz te temeljne organizacije prišla nadvse vesela novica — proizvedli so namreč 10 milijonti kvadratni meter talnih keramičnih ploščic v dosedanjem obstoju tovarne. Tako so presegli njeno teoretično zmogljivost, ki so jo ob izgradnji določili strokovnjaki — milijon kvadratnih metrov. Vodja gorenjske temeljne organizacije Gradbeni elementi Peter Leto-nja ni pozabil ob tem uspehu pohvaliti prizadevanj vseh zaposlenih, od skupine strokovnjakov do delavcev v neposredni proizvodnji.
Ob vseh teh zavidanja vrednih rezultatih in uspehih naj zapišemo še to, da so skladišča v obeh obratih prazna. Oblika, kakovost, velikost in hitra prilagodljivost proizvodnje potrebam tržišča pa so odlike, s katerimi njihove keramične ploščice zadovoljujejo še tako zahtevnega domačega in tujega kupca.
Smelo začrtan delovni program te temeljne organizacije za to leto kaže, da se tako dobrih poslovnih rezultatov lahko nadejamo tudi letos. Doseči proizvodnjo milijon 50 tisoč keramičnih ploščic, 18 tisoč kosov kopalniškega programa ter obdržati doseženo kakovost ob večji in zahtevnejši posodobitvi proizvodnje gotovo ne bo lahka naloga.
— tap-
Gorenje mora po poti tehnološke posodobitve
V sestavljeni organizaciji Gorenje deluje tudi delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati s sedežem v Titovem Velenju. To delovno organizacijo sestavljajo tozdi Pralna in pomivalna tehnika, Galvana, Zamrzovalna in hladilna tehnika, Štedilniki in Gostinska enota, ki so v Titovem Velenju ter trije dislocirani tozdi, in sicer Mali Gospodinjski aparati Nazarje, Kompresorji Črnomelj in Kondenzatorji Rogatec.
Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati je največji jugoslovanski proizvajalec bele tehnike, uvršča pa se tudi med 10 največjih proizvajalcev bele tehnike v Evropi. V njenih tozdih naredijo na dan približno 10-tisoč kosov velikih in malih gospodinjskih aparatov, od tega pa jih 60 odstotkov izvozijo po vsem svetu.
Delovna organizacija Gospodinjski aparati je nastala leta 1984 s samoupravno in poslovno preobrazbo Gorenja TGO, in sicer tako, da so TGO reorganizirali v štiri delovne organizacije. Danes zaposluje delovna organizacija Gospodinjski aparati približno 5100 delavcev.
Temelji, na katerih je zrasla ta delovna organizacija, segajo v leto 1953 v vas Gorenje. Leta 1958 so v takratnih obratih začeli proizvodnjo prvih najpreprostejših štedilnikov in peči na trda goriva. Ko so tovarno leta 1960 preselili v Titovo Velenje, so pričeli širiti proizvodni program na električne in plinske štedilnike. V letu 1966 je kakovost izdelkov Gorenju omogočila tudi prodor na svetovna tržišča. Po letu 1970 pa je večina izdelkov in dopolnitev že rezultat lastnega razvojnega raziskovalnega dela delavcev v Gorenju.
Konec prejšnjega in v začetku tega desetletja je Gorenje zašlo v težave, ki so tega velikega pro-
1
I
v težave, ki s
izvajalca bele tehnike močno zamajali, zaustavili njegova razvojna prizadevanja in nadaljnjo rast. Čeprav vse prepreke še niso premagane, pa se je Gorenje ob pomoči celotne družbene skupnosti in izjemnih lastnih naporih, ponovno postavilo na noge, smelejši pa so tudi njegovi pogledi na nadaljnjo pot. Pri tem je seveda za celoten sozd izrednega pomena, kako uspešno breme preteklosti in sedanje zaplete na domačih in tujih trgih premaguje njegov najpomembnejši člen delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati. To pa je bila tudi rdeča nit našega pogovora s predsednikom poslovodnega odbora delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati Petrom Petrovičem.
N. Č. Tovariš Petrovič, poglejmo najprej malo nazaj v preteklo leto. Kakšne so bile značilnosti poslovanja, kako ste zadovoljni z rezultati?
Peter Petrovič: »Lani smo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati izdelali približno 2 milijona 630 tisoč gospodinjskih aparatov. Delavci so naredili 517 tisoč štedilnikov, 335 tisoč pralnih strojev, 820 tisoč raznih aparatov zamrzovalne hladilne tehnike in 960800 malih aparatov. Od tega smo več kot 55 odstotkov proizvodnje izvozili. Po vrstah izdelkov pa je na tuje odšlo 72 odstotkov štedilnikov, 42 odstotkov pralnih strojev, 55 odstotkov aparatov zamrzovalno hladilne tehnike ter 50 odstotkov malih gospodinjskih aparatov. S takim obsegom proizvodnje smo se približali letnemu načrtu, nismo pa ga povsem uresničili. Ob tem je potrebno povedati, da je bilo lani na domačem pa tudi na svetovnih trgih precej težav s prodajo, tako da smo se morali prilagajati možnostim in smo del poletja zmanjševali obseg proizvodnje. Takrat so nam na-
mreč zaloge porasle več kot je sprejemljivo in so predstavljale okoli 30-dnevno proizvodnjo.
Te težave in nekaj subjektivnih slabosti je vplivalo, da nismo v celoti izpolnili letnega načrta (zaostanek je sicer majhen) in tako tudi nismo povsem zadovoljni z našim delom.«
N. Č.: Finančni rezultati pa ne odstopajo od predvidevanj?
Peter Petrovič: »Tu smo izpolnili pričakovanja; to pa pomeni, da smo dosegli približno 1200 milijard dinarjev akumulacije oziroma ostanka čistega dohodka, da smo uspeli zagotoviti sredstva za vse sklade in da lahko namenimo ustrezen del tudi za poslovni sklad.«
N. Č.: To je izredno pomembno, saj z letošnjim letom stopate v novo obdobje razvoja delovne organizacije.
Peter Petrovič: »Da. Intenzivno namreč izvajamo drugo fazo obnove, ki ji pravimo tehnološka oziroma programska sanacija. Ob sanaciji Gorenja v letih 1983/84 je bil izoblikovan tudi projekt OGOR — obnova Gorenja, na osnovi katerega je bila v letu 1985 izdelana posebna projektna naloga, ki je na osnovi analiz in študij pripeljala do predinvesticijske študije. Ta pa nakazuje pota za nadaljnji razvoj proizvodnje aparatov bele tehnike do leta 1995.«
N. Č.: Že delate po tej študi-
ji?
Peter Petrovič: »Pripravili smo že novo linijo gospodinjskih aparatov, tako imenovano evropsko belo linijo, ki smo jo že predstavili na našem hišnem sejmu v Parizu ter pred dnevi na sejmu Domotechnica v Ko-elnu. Odziv je bil vsekakor spodbuden in posebno po razstavi v Koelnu smo lahko s ponosom ugotovili, da naši stroji, naši dizajni in naše usmeritve ne zaostajajo za tistimi proizva-
jalci v Evropi, med katere sodimo tudi mi.
V zvezi s predinvesticijsko študijo je potrebno omeniti, da letos pripravljamo 27 investicijskih elaboratov, ki v posameznih temeljnih organizacijah načrtujejo predvseem posodobitve tehnologij, medtem ko kakšnega bistvenega povečanja proizvodnje ne načrtujemo. Naša prihodnost so še boljši proizvodi in uspešnejše storitve.«
N. Č. Preteklo leto je začela delovati tudi tovarna Gorenje Bira Bihač. Velik in pomemben del proizvodnje ste tako iz Titovega Velenja prestavili v to našo bratsko republiko. Kaj pa to pomeni za delovno organizacijo Gorenje Gospodinjski aparati, ki je tako iz svojega programa izločila pomemben del, tudi izvozno zanimive proizvodnje.
Peter Petrovič: Poleg skupščine občine Bihač je eden od ustanoviteljev tovarne Bira tudi delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati. Po nekaterih zapletih je novembra lani v tej tovarni hladilnikov stekla poskusna proizvodnja. Za letošnje leto ima tovarna postavljen zelo velik cilj in sicer proizvodnjo 400 tisoč aparatov za domači in tuji trg.
Prav gotovo je odhod proizvodnje hladilnikov v Bihač pomenil v določenem trenutku hendikep za delovno organizacijo Gorenje Gospodinjski aparati, še posebno, ker so hladilniki omogočali 20 milijonov dolarjev izvoza in so predstavljali več kot 15 odstotkov proizvodnje aparatov bele tehnike.
Zato smo v planu za letošnje leto morali poiskati nove reši-
in sicer prirezovalnico pločevine in obrat plastike, poleg tega pa je bilo preteklo leto tudi leto nekaterih pomembnih jubilejev, saj smo izdelali 5-mili-jonti pralni stroj in 5-milijonti hladilnik. Pred dnevi pa so v tovarni MGA v Nazarjah izdelali tudi 10-milijonti mali gospodinjski aparat.
N. Č.: Kakšne naloge ste si zadali za letošnje leto?
Peter Petrovič: Kljub prenosu proizvodnje hladilnikov v Bihač bomo v letošnjem letu obdržali število izdelkov na ravni preteklega leta. Tako bomo dnevno izdelali okoli 2200 štedilnikov, 1400 pralnih strojev, 1150 zamrzovalnih omar, približno 1000 zamrzovalnih skrinj ter približno 4000 malih aparatov. Skupno bo torej približno deset tisoč izdelkov bele tehnike zapustilo naše tekoče trakove. Števila zaposlenih ne bomo večali, takšno proizvodnjo pa bomo dosegli tudi z dodatnimi sedmimi delovnimi dnevi.
Pričakujemo, da bomo ob takšni proizvodnji ustvarili 149 milijard dinarjev celotnega prihodka, dohodka bo ostalo okoli 15,5 milijarde, za poslovni sklad pa bomo lahko tako namenili okoli 3 milijarde dinarjev. Takšni poslovni rezultati so nam nujno potrebni, če želimo uspešno uresničiti tudi drugi del sanacije in izpeljati tehnološko posodobitev, ki bo na tem področju zmanjšala razkorak med nami in drugimi proizvajalci bele tehnike v Evropi.«
N. Č.: Ti vaši cilji pa so močno odvisni od pogojev gospodarjenja, ki pa prav gotovo niso najboljši?
Peter Petrovič: »Zares pogoji gospodarjenja za letos niso najbolje določeni. To velja tako za zakon o deviznem poslovanju, za politiko realnega tečaja dinarja in za pogosto monopolne zahteve proizvajalcev repromaterialov. Posebej pa bi omenil še težavo z zaposlovanjem. V Sloveniji pravzaprav nimamo problema brezposelnosti, kar vpliva na tržišče delovne sile, če sploh lahko govorimo o njem. Zato bomo proizvodne linije predvsem za komponente morali postavljati predvsem tam, kjer je delovne sile še dovolj in kjer je ta vsaj relativno poceni.«
Pogovor vodila in zapisala: Boris Zakošek Stane Vovk
evi-eea
I I S I I I
s
I I
I
1
\
27. februarja 1986
* Titovo Velenje
OD TU IN TAM
naš
* stran 5
Občinski komite ZKS Mozirje

Prešibka idejna enotnost za spreminjanje razmer
V soboto je bila v nazarskem delavskem domu volilna in programska konferenca občinske organizacije zveze komunistov Mozirje. Po poročilih o delovanju občinskega komiteja in njegovih organov v preteklem obdobju so največ pozornosti namenili temeljiti oceni samoupravnih družbeno-ekonomskih in družbenopolitičnih razmer v mozirski občini.
V zelo kritični oceni delovanja občinske organizacije zveze komunistov je bilo med drugim poudarjeno, da znotraj organizacije v občinskem prostoru niso dosegli dovolj idejne enotnosti, zato tudi niso mogli biti dovolj
Iz občine Mozirje
učinkoviti pri spreminjanju razmer. Komunisti v mozirski občini niso uspeli uveljaviti ustrezne diferenciacije, niti odpraviti oportunizma pri delu komunistov v političnem sistemu. Občinski komite je diferenciacijo izvajal pri kadrovanju za najodgovornejša dela v združenem delu in v občinskih organih, seveda pa jo bo nujno treba nadaljevati predvsem v osnovnih organizacijah. Zaradi vsega tega in ostalih razlogov z učinkovitostjo političnega sistema v občini ne morejo biti zadovoljni.
Precej časa so namenili tudi gospodarjenju, saj so se pogoji gospodarjenja pri nas lani še zaostrili, kar je seveda vplivalo tudi na gospodarjenje v mozirski občini. Posledica teh in drugih težav je nizka rast dohodka, ki ne omogoča ustreznega zadovoljevanja vseh potreb pri delitvi in porabi dohodka, pa tudi z drugimi kazalci uspešnega gospodarjenja ne morejo biti zadovoljni. Seveda je nekaj tudi ugodnih dosežkov. Med nje sodi zaustavljen padec kmetijske proizvodnje, ki znova raste, povečali so izvoz, zaposlenost je ma visoki ravni, saj nezaposlenih praktično ni',
predvsem manjše delovne organizacije povečujejo rast dohodka, odpravljena je izguba na Golte in v Turistu in podobno. Ob tem se je znova pojavila izguba v proizvodnji ivernih -plošč, bistveno nižje rezultate pa so dosegli v Modni konfekciji Elkroj, kar je močno vplivalo na slabše rezultate gospodarjenja v občini.
Posebej so poudarili dejstvo, da porast zalog gotovih izdelkov in počasna rast prodajnih* cen, kažeta na krizo proizvodnih programov gospodarstva občine Mozirje. Jasno je namreč, da manjka ustreznih proizvodnih programov in kakovostnih izdelkov, ki jih rabi domače in tuje tržišče. Zanemarjanje razvoja, kreativnosti in kakovosti pred leti, se torej že kaže v najslabši luči.
Dve leti je tega, ko so že ugotovili, da jim ne bo uspelo trajno zadržati nadpovprečno rast gospodarjenja samo z več dela, z udarniškimi sobotami, nadurnim delom in podobno. Jasno je bilo, da tako izreden tempo z izrednimi akcijami lahko traja le krajše-prehodno obdobje, v tem obdobju pa je treba hitreje spreminjati strukturo proizvodnje in proizvodne programe. V teh načrtih niso posebej uspeli, zato so jih prehitele zaostritve tržnih pogojev gospodarjenja.
Med osnovnimi razlogi za počasno prestrukturiranje proizvodnje in bolj malo uspešno iskanje novih tržišč je vsekakor pomanjkanje strokovnih kreativnih kadrov za razvoj, organizacijo in trženje. To je seveda tudi posledica kratkovidne politike
večjega dela gospodarstva mozir-ske občine, ki je premalo gradilo lastno kadrovsko osnovo, ki bi edina lahko zagotovila hitrejši napredek celotne občine. To se najbolj kaže prav v Lesni industriji Gorenje — Glin in v Modni konfekciji Elkroj, kjer jim manjka programov in kadrov za hitrejše premagovanje sedanjih težav.
Na konferenci so komunisti spregovorili tudi o tem, kako so uspeli uveljaviti samoupravni produkcijski odnos kot družbenoekonomsko kategorijo. Pri naporih za doseganje večjega dohodka in za boljše gospodarjenje ima samoupravni produkcijski odnos pomemben delež Odvisnost rasti sredstev za osebne dohodke ter splošno in skupno porabo je krepko spodbudila boljše gospodarjenje. Vendar je takšna motiviranost zaenkrat značilna predvsem za vodstvene in politične delavce v združenem delu in občini. Delavci pa še vedno niso v položaju, da bi imeli pravico in odgovornost za upravljanje z družbenimi sredstvi in za razporejanje dohodka, kar bi v večji meri sprostilo ustvarjalnost in boljše delo. Za vse to bo treba zagotoviti pogoje, v katerih bodo delavci resnično upravljali, kar med drugim pomeni tudi celovito informiranje, pa več strokovnega in družbeno-političnega usposabljanja zaposlenih. Potrebna bo tudi večja socialistična in delovna zavest in večja stopnja pripadnosti delavcev svojemu kolektivu, ob doslednejšem uresničevanju odgovornosti za sprejete odločitve in opravljeno delo. O ustrezni kadrovski politiki seveda ne kaže preveč razpravljati. Nalog je torej veliko in zahtevne so. Za njihovo uresničitev bo potrebno daljše obdobje, saj razmer na tem področju ni mogoče spremeniti čez noč.
Posebne pozornosti je bila deležna tudi organizacijska rast občinske organizacije zveze komunistov Mozirje. Pri številu članstva so dosegli nadpovprečno rast, saj je danes petina novih članov, ob tem, da so v istem obdobju desetino izločili. Nove člane je sprejemalo 86 odstotkov osnovnih organizacij, ustanovili so tri nove akcijske konference in pet novih osnovnih organizacij. Seveda pa to ni vzrok za po-čivanje na dosežkih. Veliko je namreč še pomanjkljivosti pri delu, učinkovitosti in idejnopoli-tični usposobljenosti komunistov. Vloga osnovnih organizacij ZK in občinskih organov bo morala temeljiti na moči argumentov in znanja, ne pa na moči in avtoriteti, ki jo pogojuje oblastvena moč.
Preteklo obdobje je bilo torej nedvomno eno težjih za politično delo, ker so razmere povzročile tudi padanje ugleda zveze komunistov v širši družbi. Vendar pa dosežen napredek na posameznih področjih dokazuje, da je lahko delo uspešno tudi v težkih razmerah, kar mora okrepiti zaupanje v lastne moči. Rešitve za probleme so vsekakor v okoljih, v katerih živimo, zato je ja-dikovanje in čakanje na pomoč od zunaj odveč. Upreti se je treba črnogledosti, kritizerstvu in malodušju in z delom komunistov, vseh delavcev in občanov poiskati rešitve za težave.
Ugotovitev in napotkov je bilo seveda v razpravi še obilo. Po njej so izvolili nove organe občinske organizacije, sprejeli programske usmeritve, zatem pa se je na prvi seji sestal novoizvoljeni občinski komite. Na njej so izvolili novo predsedstvo občinskega komiteja, predsednika komiteja, ki bo v naslednjem obdobju Mirko Strašek, za sekretarko predsedstva občinskega komiteja pa so izvolili Anko Sivec.
Miran Potrč — Emil Roje
3
Več pozornosti proizvodnemu programu opreme za pakiranje
V ItAHAiialÌAL cto Akirkflln	___I__I - ! '____1 •
V ponedeljek sta obiskala Titovo Velenje član CK ZKJ Miran Potrč in sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Emil Roje.
Udeležila sta se delovnega razgovora v delovni organizaciji Sipak, ki se je v petnajstih letih delovanja iz majhne delavnice za proizvodnjo plastičnih trakov, razvila v pomembno proizvajalko opreme za pakiranje. K razvoju tega programa so v Sipaku pristopili z vso resnostjo in z lastnim znanjem in izkušnjami razvili popolnoma avtomatske
proizvodne linije za pakiranje različnih izdelkov. Takšno opremo so doslej organizacije združenega dela uvažale in to s konvertibilnega tržišča, saj tudi vzhodnoevropske države nimajo takšnih proizvajalcev. Sipak je edini proizvajalec te opreme v Jugoslaviji, izdelujejo pa jo v glavnem iz domačih materialov.
Na delovnem sestanku so predstavniki Veplasa seznanili gosta ter predstavnike Skupščine občine Velenje in njenih družbenopolitičnih organizacij z dose-
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje
Jutri programska skupščina
Borci Gornje Savinjske doline se bodo jutri, v petek 28. februarja, zbrali na letni programski skupščini. Po uvodnih točkah bodo najprej obširno spregovorili o delovanju in položaju borcev mozirske občine, v nadaljevanju pa se bodo seznanili s poročili o delovanju občinskega odbora in njegovih organov v preteklem obdobju. Na koncu bodo obravnavali in sprejeli še delovni program za letošnje in prihodnje leto.
Skupščina se bo pričela ob 7. uri v prostorih občinske skupščine.
danjimi dosežki, problemi in nadaljnjimi nalogami. Menijo, da namenjamo v občini Velenje pa tudi v samem Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek Luka razvoju njihovih programov premalo pozornosti. Največkrat jih obravnavamo kot majhen kolektiv, z majhnimi težavami. To pa vsekakor ni prav, saj moramo razvijati programe, ki bodo v prihodnosti nadome-
stili rudniško proizvodnjo. In ravno proizvodnja opreme za pakiranje je lahko eden takšnih programov, menijo v Sipaku. Na razgovoru z Miranom Potrčen so tudi poudarili, da njihov proizvodni program ni primerno ovrednoten na republiškem in zveznem nivoju.
M. Zakošek
Gorenje
Vse večje vključevanje mikroračunalnikov v posamezne poslovne procese je pogojilo tudi ustanovitev mikroračunalniške sekcije v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Novoustanovljena sekcija bo zbrala in sproti dopolnjevala vse podatke na področju mikroračunalništva v okviru Gorenja, pripravila pa bo
Mikroračunalniška sekcija
tudi strategijo nadaljnjega širjenja mikroračunalništva v okviru tega poslovnega sistema.
Nadalje bodo svetovali in povezovali pri načrtovanju uvajanja aplikativnih rešitev. Pospeševali bodo uvajanje mikroračunalništva v temeljne in druge organizacije združenega dela, kjer ga še ni in izoblikovali osnove za
oblikovanje celovitega informacijskega sistema v sozdu Gorenje. Mikroračunalniška sekcija pa naj bi momogočila tudi seznanjanje vseh Gorenjevih delovnih organizacij z novostmi in usmeritvami v mikroračunalništvu.
Na ustanovnem sestanku mikroračunalniške sekcije Gorenja so predstavniki Gorenja Proce-
sna oprema predstavili usmeritve delovne organizacije, udeleženci sestanka pa so bili seznanjeni tudi z aplikacijami, ki jih razvijajo na Gorenjevem mikroračunalniku Dialog 20 P v delovni skupnosti Informatika in organizacija Gorenje SOZD.
(an)
Medobčinski svet ZSS celjskega območja
Programsko-volilna seja
v torek, 4. marca, bo v Celju programsko volilna seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za celjsko območje.
Na njej bodo ocenili vlogo sindikatov v doseženih družbeno-ekonomskih razmerah v preteklem letu, slišali poročilo o delu medobčinskega sveta v obdobju 1982—1984, sprejeli pa tudi programske usmeritve za naslednje štiriletno obdobje. Ob koncu pa bodo izvedli tudi volitve.
Povejmo še, da smo v občini Velenje za člane medobčinskega sveta ZSS celjskega območja izvolili Cirila Grebenška, Romana Juri-ča in Franca Trebšeta. (mkp)
Pred 12. kongresom ZSMS
Posvet v Gorenju
V pripravah na 12. kongres Zveze socialistične mladine, ki bo aprila v Krškem, so se v torek sešli predsedniki koordinacijskih svetov ZSMS iz slovenskih poslovnih sistemov.
Na posvetovanju, ki sta ga organizirala Republiška konfe-
renca ZSMS in koordinacijski svet ZSMS Gorenje, so izmenjali izkušnje o organiziranosti in delovanju koordinacijskih svetov ZSMS. Udeleženci posvetovanja pa so si ogledali tudi proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju.
(an)
Prireditve # Prireditve • Prireditve
Vse več gostovanj
V soboto zvečer je bila v domu družbenopolitičnih organizacij v Bevčah pri Titovem Velenju prireditev, ki jo je obiskalo kar precej krajanov. Posvetili so jo spominu umetnikov Franceta Prešerna in Karla Destovnika-Kajuha.
Na prireditvi so nastopili mlajši in starejši tamburaši iz KUD Pe-sje pri Titovem Velenju in moški pevski zbor Kajuh iz Titovega Velenja. Dan pozneje so gostovali v Bevčah igralci iz Pesja z Rezma-novo igro To smo pa mi.
Isti dan so obiskali Plešivec nad Titovim Velenjem tamburaši in pevski zbor KUD Lipa s Kono-
vega pri Titovem Velenju. Prireditev so prav tako posvetili pesnikoma Prešernu in Kajuhu.
Veseli smo, da je v velenjski občini vse več skupin, ki s pesmijo, plesom ali igro, radi gostujejo. V obeh krajevnih skupnostih so bili gostovanja kajpak veseli.
Gostovanj je bilo doslej odločno premalo. Vse kaže, da bodo v vseh krajevnih skupnostih velenjske občine poskrbeli, da bo lepa beseda segla v vsako hišo. Tudi v tiste krajevne skupnosti, kjer še niso ustanovili kulturnega društva. In tako je prav.
—s—
Gostovanje opere SNG Ljubljana
Jutri, 28. februarja, bo ob 19.30 v domu kulture v Titovem Velenju gostovala Opera SNG Ljubljana s komično opero v treh dejanjih: Gaetano Donizetti — DON PASQUALE. Dirigent — Igor Švara, režiser — Aleš Jan. Peli bodo: Franc Javornik, Jaka Jeraša, Jurij Reja, Olga Gracelj, Vlado Lebarič in drugi.
Nastop mladih kitaristov
V soboto, 1. marca, bo ob 10. uri v dvorani glasbene šole srečanje kitaristov, učencev glasbenih šol. Vstopnine ni. Vabljeni.
Kino • Kino # Kino
Kino
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 27. 2. ob 18. in 20. uri in petek, 28. 2. ob 18. in 20. uri NOČNA IZMENA - ameriški, komedija. V gl. v!.:-Henry Winkler Petek, 28. 2. ob 10. uri SMARAGDNI LED - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Ryan O'Neal
Sobota in nedelja, 1., 2. 3. ob 18. in 20. uri SMARAGDNI LED — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Ryan O'Neal
Ponedeljek, 3. 3. ob 10., 18. in 20. uri ŽENA LJUBICA - italijanski, drama.
Torek, 4. 3. ob 18. in 20. uri in sreda, 5. 3. ob 10., 18. in 20. uri OSTRINA BRITVE - ameriški. V gl. vi.: Bill Murray
DOM KULTURE — MINI FEST '86!
Četrtek, 27. 2. ob 20. uri BLEDOLIČNI JEZDEC - ameriški,~ western. V gl. vi.: Clint Eastwood
premiera domače-
Sreda, 5. 3. ob 20. uri OVNI IN MAMUTI ga filma
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 3. 3. ob 20. uri NEŽNO USMILJENJE - ameriški. V gl. vi.: ROBERT Duvall. Ganljiva družinska zgodba nagrajena z dvema nagradama »Oscar« KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 1. 3. ob 18. uri KUUČ — italijanski, ljubezenski. V gl. vi.: Stefania Sandrelli
Nedelja, 2. 3. ob 17.30 in 19.30 uri NOČNA IZMENA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Henry Winkler
Ponedeljek, 3. 3. ob 19.30 uri SMARAGDNI LED - ameriški avanturistični. V gl. vi. : Ryan O'Neal
Sreda, 5. 3. ob 19.30 uri NEŽNO USMILJENJE - ameriški. V gl. vi: Robert Duvall
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 2. 3. ob 18. uri POROČNA ZVEZA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Burt Reynolds
Sreda, 5. 3. ob 19. uri SMARAGDNI LED - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Ryan O'Neal
Ljubitelji filma!
VABLJENI NA SLOVESNO PREMIERO DOMAČEGA FILMA OVNI IN MAMUTI V SREDO, 5. 3. OB 20. URI V DOMU KULTURE!
PREDSTAVITEV REŽISERJA IN IGRALCEV!
Režija: Filip Robar Dorin
V gl. vlogah: Slavko Štimac, Božidar Bunjevac, Marko Derganc
Problematika delavcev iz drugih republik zaposlenih v Sloveniji, še posebno pa iz Bosne in Hercegovine, je glavna tema tega polemičnega filma. Film sicer tvorijo tri zgodbe in ena izmed njih se odvija ravno v Titovem Velenju, v Domu učencev in šoli RŠC
Odmevi na film so zelo različni, zato je najbolje, da si ustvarite lastno sliko.
Film je dobitnik prve nagrade v Mannheimu in dveh Zlatih aren v Pulju.
Žanrsko ga lahko označimo kot politično satiro. Še zagotovilo: dolgčas vam ne bo.
Mini fest # Mini fest # Mini fest
KINO YELENJE VABI NA MINI FEST '86:
Četrtek, 27. 2. ob 20. uri v Domu kulture BLEDOLIČNI JEZDEC — ameriški, western. V gl. vi.: Clint Eastwood
Režija: Clint Eastwood CANNES '85!
S tem filmom se western prebuja iz dolgega spanja. Preprost, naraven tpkšen kot smo ga navajeni iz zlatih časov tega žanra toda z velikim smislom za humor kar moramo pripisati režiserju, ki se je z zadnjimi filmi prebil med najboljše igralce režiserje današnjega časa.
Četrtek, 6. 3. ob 20. uri v Domu kulture ŠKRLATNA ROŽA KAIRA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Mia Farrow. Režija: Woody Allen
CANNES '85 - nagrada FIPRESCI
Najnovejši film zelo produktivnega režiserja je hkrati njegov najboljši. Komedija, ki temelji na izvirni in pretresljivi zgodbi o ljubezni med poročeno natakarico in popularnim filmskim igralcem, kiji izjavi ljubezen tako, da stopi s filmskega platna med proekcijo v kinematografu, film pa ... uh, kakšna zmeda!
6. stran -k
Društvo prijateljev mladine KS Edvarda Kardelja
Pester, bogat in zanimiv program
OD TU IN TAM
Titovo Velenje * 27 februarja 1986
Že tri leta deluje v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja društvo prijateljev mladine, ki sodi med najbolj aktivna tovrstna društva v občini Velenje, pa tudi med najbolj aktivna društva v tej krajevni skupnosti. To je še posebej razveseljivo, saj v drugih mestnih okoljih stežka ustanavljajo takšna društva, kaj šele, da bi se lahko z njihovim delom hvalili.
Največ zaslug za dobro delo omenjenega društva ima predsednica Anica Šuligoj, učiteljica v pokoju. Delo z otroci in mladino jo je vedno veselilo in odreči se mu ni pripravljena niti sedaj, ko se z njim poklicno več ne ukvarja. Kako tudi? Otroci jo imajo radi, z veseljem sledijo njenemu vodenju, ra^i se udeležujejo številnih aktivnosti, ki potekajo pod njenim vodstvom. Zadovoljstvo
otrok, pa je največje plačilo za trud vsem, ki imajo otroke radi. In takšna je Anica Šuligoj.
Ob ustanovitvi društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti so začrtali zares zelo obsežen program dela, načrtovali pa so tudi veliko aktivnosti za delo s starši in starejšimi krajani. Žal številnih nalog s tega področja niso uresničili, saj je bilo med krajani zanje premalo zanimanja. Pri pripravi naslednjega programa so upoštevali izkušnje iz prejšnjega leta in vanj zastavili tisto za kar je v kraju zanimanje. Veliko pozornosti so namenili ustanovitvi pionirskih hišnih aktivov. Doslej jim jih je uspelo oblikovati v devetih stanovanjskih blokih. Aktivom pomagajo pri njihovem delu in z aktivnostjo nekaterih so lahko nad vse za-
Kar je skrivnostno, je tudi vabljivo
HOROSKOP
' »Horoskop in bioritem izdelan na osnovi datuma, ure in kraja rojstva ...« Takšna je bila vsebina oglasa, ki je pred nekaj tedni izšel v Našem času. Mi pa naravnost k njim. Malo nas je zanimalo, kaj nam piše v zvezdah, še bolj pa to, da je astrologija, ta prastara veda, ki je bila v srednjem veku tudi vseučiliščni predmet, tako skrivnostna. Kar pa je skrivnostno, je tudi vabljivo.
Že zelo stari narodi so opazili določeno sočasnost sprememb na nebu z dogajanji na zemlji, »pogruntali« pa so tudi, da se človek s takim in ta-
vo. Ozvezdje lahko tudi ovira potenciale, ki jih ima planet. Med seboj so si lahko planeti prijateljski, lahko pa tudi sovražni. Tako nekako smo razumeli.
No, zdaj bomo pa morali malo zaplesti. Vsega namreč tudi nismo razumeli, takrat, ko nam je Martin pripovedoval, pa smo mislili, da nam je vse kristalno jasno. Martin je namreč potem na našem primeru pokazal neke hiše (kaj nam pišejo zvezde, ne izdamo). Te hiše pa predstavljajo posamezna področja človekovega življenja. Dvanajst jih je. Iz prve Martin razbere osebnost, druga
t
kim značajem ne rodi kadarkoli, ampak da na njegov značaj v veliki meri vplivajo določeni medsebojni položaji zvezd pre-mičnic na nebu takrat, ko se rodi.
Tako nekako so nas v astrologijo pritegnili Martin, Zlata in Jelka, s katerimi smo preživeli prijetno popoldne. Imeli smo odprte oči; ušesa pa tudi usta.
»Izhodišče astrologije je, da je človek povezan z vesoljem, da je del njega. Zvezde oziroma planeti pa pošiljajo v prostor določene valove,« je začel pogovor Martin Koprivec, fizik in matematik, študiral je tudi psihologijo, dela na računalnikih, ljubiteljsko pa se ukvarja z astrologijo in seveda z izdelovanjem horoskopov. Martin je takoj na začetku poudaril še nekaj: »Astrologija lahko ugotovi človekov prirojeni značaj, lahko tudi človekova krizna in lahka obdobja. Ne more pa vedeti, kakšno korist bo posameznik potegnil iz določenih življenjskih okoliščin. Astrologija namreč ne trdi, da so zvezde, planeti, edini odgovorni za ravnanje posameznika, dajejo samo možnost. Od človekove svobodne volje pa je odvisno, ali jo bo izkoristil, ali ne.« Zato tudi ne more povedati tega, kar nekateri pričakujejo: kaj se mu bo zgodilo recimo 16. avgusta, niti tega, ali bo takrat Rozika spoznala Frančeka, ali ga ne bo.
Zakaj mora Martin, če želi nekomu izdelati horoskop, poznati natančen datum, uro in kraj rojstva? »Zato pač, ker so pozicije planetov vsak trenutek drugačne,« je odgovoril. In vsak od teh planetov predstavlja nekaj, tako na primer Jupiter modrost, Neptun podzavest, človekov sanjski svet, Venera ljubezen, lepoto, harmonijo, estetiko ... Tu pa so še ozvezdja, ki so za planeti in dajejo tem znakom določeno bar-
govori o finančni situaciji, tretja o izobrazbi, četrta o domu, peta o otrocih, šesta o delu, sedma o partnerju, osma o smr ti oziroma spremembah in de diščini, deveta o potovanjih deseta o dosegu ciljev, enajsta o upanjih in prijateljih, ena hi ša, zadnja, pa je rezervirana za sovražnike, strahove in podza vest. Na podlagi teh hiš, vsak človek ima drugačne, Martin izdela horoskop.
Povedati pa je treba, da si Martin položajev planetov in ozvezdij takrat, ko se človek rodi, ne zmišljuje, ampak pride do njih s pomočjo računalnika, za vse drugo, kar sledi, pa uporablja gore knjig. Zelo malo je naše literature, zato si pomaga s tujo. Povedal je tudi, da se indijska astrologija razlikuje od zahodne. Martin uporablja in dijsko.
Kakšen pa je bil odziv Ve-lenjčanov na oglas, smo vprašali potem, ko smo zvedeli, kakšni smo. »Odziv je bil proti vsem pričakovanjem velik. Morda smo le pozabili navesti ceno. Ljudje namreč mislijo, da je to zelo drago. Ker pa delamo te horoskope ljubiteljsko, stane samo 500 dinarjev. Povedati pa moramo, da nismo nikakršni preroki, ki bi napovedovali, kaj se bo komu zgodilo! Povemo, kaj lahko ljudje iz življenja potegnejo, kakšna nagnjenja imajo, kje bi lahko bili uspešni, še enkrat pa poudarjamo, da je od njihove, povsem svobodne volje odvisno, kaj bodo iz posameznih situacij izvlekli in česa ne bodo,« so nam pripovedovali v en glas.
Martina smo vprašali tudi: verjeti ali ne verjeti astrologiji in horoskopu? Njegov odgovor: »Vprašanje ni v tem, ampak v tem, kaj je res in kaj ni. Tudi preden je Newton odkril gravitacijo, je ta obstajala.«
Vaša stvar torej, ali verjamete ali ne. M. Krstic-Planinc
dovoljni. To so seveda tisti, ki jim pomagajo tudi hišni sveti. Prizadevali si bodo, da aktive ustanovijo tam kjer še ne delujejo in da povsod še poglobijo aktivnosti. Menijo namreč, da je delov pionirskih aktivih zelo pomembno. Na ta način otroci koristno preživljajo prosti čas ter se vključujejo v delo hišne samouprave.
Otroci imajo aktivnosti, ki jih pripravlja društvo prijateljev mladine radi. Kako pa so zadovoljni s sodelovanjem staršev?«
Aktivnosti društva usmerja in vodi trinajstčlanski odbor, s sodelovanjem vseh članov pa ne moremo biti zadovoljni. Vendar pa moram poudariti, da so krajani pripravljeni sodelovati vedno kadar načrtujemo kakšne konkretne aktivnosti. Kadar gremo na izlete, ko pripravljamo športna in druga srečanja, so vedno pripravljeni priskočiti in pomagati. Za to smo jim zelo hvaležni, saj brez njihovega sodelovanja pač ne bi šlo,« pravi Anica Šuligoj.
Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja pripravi za vsake počitnice zares pestre in zanimive programe dela. Med drugim poskrbijo za počitniško varstvo, v letošnjih zimskih počitnicah pa so pripravili še zanimiv kramarski sejem rabljenih igrač, smučarske tečaje, otroško maškarado in še bi lahko naštevali. Zanimiv pa je tudi program, ki ga načrtujejo za letos. Predvidevajo veliko izletov in sprehodov v naravo, skupaj s to-polškim društvom bodo pripravili jurjevanje, sodelovali bodo pri udarniškem delu pri izgradnji otroškega igrišča, kjer naj bi ob otvoritvi, 25. maja letos, pripravili za to krajevno skupnost že tradicionalno prireditev Otroški živ žav. Potrudili se bodo, da bo tudi poletni program aktivnosti zanimiv, med jesenskimi prireditvami pa omenimo šaljivo olimpiado, ki prav tako sodi med najbolj obiskane in najbolj priljubljene oblike dela. V programu tega društva pa je še veliko zanimivega, saj pri društvu uspešno delujejo tudi številni krožki. Aktivnosti je toliko, da lahko najde vsakdo nekaj zase, nekaj kar ga veseli. Seveda pa se že zelo veselijo novega otroškega igrišča, saj bodo imeli potem za uresničitev svojega programa boljše možnosti. Mira Zakošek

Med uspeli prireditvami v zadnjem času je tudi otroška maška-rada, ki so jo pripravili na Kardeljevem trgu
Zlatoporočenca Slava in Josip Peretin
sta ponovno in si obljubila
Pred dnevi rekla DA zvestobo tako kot pred 50. leti Slava in Josip Peretin iz Kersnikove 5 v Titovem Velenju.
Otroštvo sta preživljala v Ozalju na Hrvatskem. Druga svetovna vojna ju seveda ni obšla. Josip se je pridružil partizanom, bil je obveš-
čevalec, kasneje pa borec Karlovške brigade.
V zakonu so se jima rodili štirje otroci, devet vnukov pa jima sedaj lepša njuno jesen življenja.
Slavljenec Josip je bil ves čas zaposlen v obrtni čevljarski zadrugi, kjer je tudi dočakal zaslužen pokoj.
L. Ojsteršek
PISMA BRALCEV
Vljuden voznik
Velikokrat prebiram pisma bralcev, v katerih potniki pogosto tožijo nad nevljudnim obnašanjem voznikov avtobusov. Vseh ne smemo metati v en koš.
Nekega lepega dne sem se odločila za obisk prijateljice v bolnici Topolšica. Ob 9. uri sem s kolesom in dve leti starim otrokom krenila na pot. Vreme se je naenkrat pooblačilo. Pripeljala sem se do avtobusnega postajališča ravno v času, ko so v avtobus vstopali potniki. Namignila sem vozniku avtobusa, češ ali me vzamete s sabo. Poki-mal je in takoj zatem je stopil iz avto-
busa moški in mi odnesel kolo na avtobus. Lilo je kot iz škafa. Voda je prekrila cestišče.
Večkrat se spomnim tega dogodka in se sprašujem, kako bi bilo, če voznik avtobusa ne bi bil tako vljuden. Gotovo jaz in otrok tokrat ne bi »odnesla« le s prehladom.
Tega voznika avtobusa večkrat srečam in vedno mislim, kako bi se mu zahvalila. Morda pa bo prebral tele vrstice v tedniku Naš čas. Iskrena hvala.
M. Zerdoner, Speglova 3 Pesje
Kolo sreče — anatomija neke prevare
Zelo znana je zadnje čase igra »na srečo«, kjer igralci kupujejo in prodajajo seznam naslovov in pošiljajo denar za nagrado.
Stvar je videti zelo enostavna:
Od enega igralca za 2.000 din kupiš seznam z 12 naslovi in igralcu, ki je prvi napisan na seznamu pošlješ 2.000 din. Nato prepišeš seznam tako, da vsakega igralca premakneš za 1 mesto višje in na 12. mesto vpišeš svoj naslov. Ta seznam nato prodaš dvema novima igralcema, vsak mora plačati 2.000 din. Tako si pravzaprav dobil povrnjen denar, ki si ga plačal za seznam in denar, ki si ga poslal prvemu igralcu na seznamu.
In nato čakaš. Čakaš in ko bi se tvoje ime oz. naslov 12 kol kasneje znašlo na vrhu seznama bi ti 4.096 igralcev poslalo po 2.000 din. To bi zneslo kar 8.192.000 din oz. 819 starih milijonov.
To je teorija. Kako je v resnici? Nekdo je igro začel in ta je naredil prvi seznam z 12 naslovi. Nato je prvemu na seznamu poslal 2.000 din, na konec seznama napisal svoj naslov in seznam prodal dvema novima igralcema. V naslednjem (tretjem) kolu so vključeni že štirje igralci, v naslednjem osem, v naslednjem 16 ... vsak igralec mora namreč vedno prodati seznam dvema novima igralcema.
V	trinajstem kolu se »igralec«, ki je igro začel znajde na vrhu seznama in če so se vsi držali pravil in če nihče ni prekinil igre, bo temu »igralcu« 4.096 novifi igralcev trinajstega kola poslalo po 2.000 din — skupaj torej kar 819 starih milijonov. Številka 13 torej za prvega igralca nikakor ni nesrečna.
V	štirinajstem kolu mora biti že 8.192 novih igralcev, nagrado pa bosta pobrala tista dva igralca, ki sta se v igro vključila v drugem kolu. Tudi ta dva dobita po 819 starih milijonov.
V	petnajstem kolu mora biti vključenih že 16.384 novih igralcev, ki pošljejo po 2.000 din 4 igralcem, ki so se v igro vključili že v tretjem kolu. Seveda to velja pod pogojem, da nihče od igralcev ne prekine igro.
V	dvajsetem kolu bi moralo biti vključenih že 524J288 novih
igralcev, nagrade pa bi dobili 128 igralcev, ki bi se vključili v igro že v 8. kolu.
Če k tem novim igralcem prištejemo vse tiste, ki so bili vključeni v prejšnjih kolih, je v igro vključenih že 1.048.575 igralcev. Približno toliko pa je vseh aktivnih prebivalcev v Sloveniji. In kje naj zdaj 524.000 novih igralcev iz 20. kola najde novih milijon igralcev, ki bodo pripravljeni kupiti seznam? Očitno ni prav nobenih možnosti več, da bi se igra nadaljevala. To pomeni, da bi v 20. kolu ostalo 50 tisoč igralcev, ki svojih 4.000 din (2.000 din za seznam in 2.000 din za prvega na seznamu) ne bi dobili povrnjenih. Seveda pa tudi ni nobenih možnosti, da bi prišli kdaj na vrh seznama in da bi dobili nagrado. Te možnosti nimajo niti igralci, ki bi se v igro vključili v 10. kolu in kasneje. Toda ti bi dobili povrnjen vsaj vloženi denar. Petstotisoč igralcev iz zadnjega kola pa je enostavno pre-varrnih — vsak bi izgubil svojih 4.000 din.
Kdo bi torej imel dobiček? Očitno le »igralci«, ki so igro začeli in njihovi znanci. Če bi igra
lahko trajala 20 kol, bi bilo tistih, ki bi imeli dobiček 267 (0,025 % ali eden na 4.096 igralcev) in njihov dobiček bi bil zelo velik. Očitno je, da je nekaj ljudj> to
matematiko dobro poznalo in sprožili so ogromen plaz igre na »srečo«.
Toda v tej igri sploh ne gre za srečo. Gre za povsem jasno in z matematiko podprto goljufijo.
Vse je preračunano na to, da bodo igralci zadnjih dvanajstih kol igre dobili povrnjen vložek in da bodo izgubili svoj vložek vsi igralci, ki se bodo vključili na koncu. V resnici gredo vse nagrade na njihov račun. In ponovimo — zaradi narave te igre je takšnih ogoljufanih igralcev kar polovica!
Model igre, ki smo ga razložili velja, če nobeden od igralcev igre ne prekine dotlej, dokler jo je teoretično sploh še mogoče igrati. Dejansko pa se začne zapletati že precej prej. Kar hitro pride do tega, da igralci ne morejo več najti dveh ljudi, ki bi bila pripravljena kupiti seznam. Tako se igra začrie ustavljati. Tistih, ki imajo dobiček je potem seveda manj — a osnovno pravilo igre je nespremenjeno: na 4.096 igralcev dobi eden nagrado, polovica igralcev dobi povrnjen vložek, polovica igralcev vse izgubi.
Je to še »kolo sreče«, je to še igra?
Odgovor je zdaj jasen — to je premetena goljufija in tistih, ki so jo začeli ni težko najti. Gotovo so na seznamih iz prvih kol igre.
Matematično — finančna osnova igre »KOLO SREČE«
	Število igralcev	Število nagra-jencev		Vplačano		Vsota, ki jo igralci dobijo za seznam	Število igralcev, ki dobijo povrnjen vložek
Kolo			Višina nagrade	za seznam	za nagrado (za prvega na seznamu		
1	1	I	2.000	0	2.000	4.000	1
2	2	1	4.000	4.000	4.000	8.000 "	2
3	4	1	8.000	8.000	8.000	"16.000	4
4	8	1	16.000	16.000	16.000	32.000	8
?	16	1	32.000	32.000	32.000	64.000	16
6	32	1	64.000	64.000	64.000	128.000	32
7	64	1	128.000	128.000	128.000	256.000	64
8	128	1	256.000	256.000	256.000	512.000	128
9	256	1	512.000	512.000	512.000	1.024.000	256
10	512	1	1.024.000	1.024.000	1.024.000	2.048.000	512
11	1.024	1	2.048.000	2.048.000	2.048.000	4.096.000	1.024
12	2.048	1	4.096.000	4.096.000	4.096.000	8.192.000	2.048
13	4.096	1	8.192.000	8.192.000	8.192.000	16.384.000	4.096
14	8.192	2	8.192.000	16.384.000	16.384.000	32.768.000	8.192
15	16.384	4	8.192.000	32.768.000	32.768.000	65.536.000	16.384
16	32.768	C	8.192.000	65.536.000	65.536.000	131.072.000	32.76»
17	65.536	16	8.192.000	131.072.000	131.072.000	267.l44.0tX)	65.536
18	1.11.072	32	8.192.000	262.144.000	262.144.000	.-24.288.0tX)	131.072
19	262.144	64	8.192.000	524.288.000	524.288.000	1.048.576.000	262.144
20	524.288	218.	8.192.000	1.048.576.000	1.048.576.000	0	0
SKUPAJ	1.048.575	267		2.097.151.000 din	2.097.151.000 din	7.097.1 s 1.000 din	524ÌP
27. februarja 1986 ir Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
Koledar
Koledar imen
ČETRTEK, 21.■ februarja — GABRIJEL
PETEK, 28. februarja - ROMANA
SOBOTA, 1. marca — ALBIN NEDELJA, 2. marca - MILENA
TOREK, 4. marca - KAZIMIR SREDA. 5. marca — JANEZ
PRODAM OSEBNI AVTO Z-
101 in RENAULT-4. Telefon 854-680.
PRODAM KRZNENO JAKNO,
korejski pes št. 40. Infoirmacije po telefonu 858-044.
PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO, kotno sedežno garnituro in klubsko mizico. Ogled je mogoč popoldne. Matinšek, Jenkova 25, Titovo Velenje.
PRODAM HARMONIKO WELTMEISTER. Suzana Sešelj, Kidričeva 17, Titovo Velenie.
PRODAM DVA OTROŠKA VOZIČKA, globokega in športnega, italijanska, po zelo ugodni ceni. Telefon 856-731 dopoldan.
PRODAM BARVNI TV GORENJE, letnik 1973, cena 4 SM. Telefon dopoldan 853-231 interna 248 ali 854-867.
PRODAM VARNOSTNI LOK
za traktor Deutz in vile za spravilo sena. Stane Zabukovnik, Andraž 76. Polzela.
PRODAM ČR-NOBELI TV GORENJE. Gegič, Stantetova 26, stanovanje 3, Titovo Velenje.
PRODAM SVINJO težko cca 100 kg, krmljeno z domačo hrano. Telefon 891-102.
PRODAM TROSED IN DVA FOTELJA. Telefon 855-802.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1977, in RENAULT - 6, letnik 1972. Telefon 855-991.
DEKLE IŠČE OGREVANO SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Nujno« na naslov: Naš čas, Foitova 10. Titovo Velenje.
TAKOJ ZAPOSLIM ŠIVILJO
5	PRAKSO. »Šiviljstvo Malček«, Kardeljev trg 10, Titovo Velenje. Oglasite se popoldne od 16. do 19. ure.
300 kg TEŽKEGA BIKA ZAMENJAM ZA DOBRO KRAVO MOLZNICO, ter prodam 140 kg težkega prašiča ali zamenjam za male prašičke.
HONORARNO VODIM KNJIGOVODSTVO na domu. Telefon 857-125.
KUPIM HARMONIKO HOH-
NER ali Paolo soprani. 96 do 120 basov, lahko tudi starejše izdelave. Telefon 881-166 od 13. do 15. ure.
PRODAM AUDI 60, letnik 1971, 135.000 km, registriran do junija 1986, dobro ohranjen. Informacije vsak dan popoldan po telefonu 855-556.
ŠTEDILNIK na trda goriva -kiperbush, le nekajkrat zakurjen ugodno prodam. Informacije popoldan 891-195.
PRODAM PRALNI STROJ star
6	let, cena 35.000 din. Vlado Ra-divojevič, Koroška 8B, TITOVO VELENJE.
Dežurstva
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
1. in 2. marca 1986 — dr. Božo Jevšek, Veljka Vlahoviča 6, Titovo Velenje
DOPISUJTE V NAŠ ČAS
HPH Velenje
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo p. o. Titovo Velenje 63320, Žarova 19
Po sklepu DS, s seje dne, 5. februarja 1986 razpisujemo JAVNO LICITACIJO
za naslednje osnovno sredstvo
— peč za centralno ogrevanje TAM — STADLER moči 116 KW
z regulatorjem in gorilnikom — kurjena pet sezon Začetna cena 200.000 din.
Licitacija bo 6. marca 1986 na 2arovi 19 v Titovem Velenju, s pri-četkom ob 8. uri.
Polog za licitacijo je 10 % in se plača na blagajni DO. Prometni davek plača kupec.
Izlicitirano osnovno sredstvo je treba plačati v petih dneh in ga tudi odpeljati.
Licitacijska komisija
5ÌIÌHEIÌH
Montažna gradnja »SMREKA« Gornji grad p. o.
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
»VAROVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE«
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja:
—	zahteva se II. stopnja znanj
—	funkcionalno znanje za varovanje družbenega premoženja (tečaj)	* .
—	delovne izkušnje — 3 mesece
—	poskusna doba — 60 dni
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema komisija za delovna razmerja v roku 8 dni po objavi na naslov: MG »SMREKA« Gornji grad, p. o., Gornji grad 56.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju ponudb
Obrtno združenje Mozirje v dogovoru s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo SO Mozirje in KS Rečica ob Savinji vabi zainteresirane občane ali samostojne obrtnike za soinvestiranje v lastne prostore v stanovanjskem bloku Rečica ob Savinji za sledeče dejavnosti:
—	pekarna s prodajalno kruha,
—	prodajalno mesa in mesnih izdelkov,
—	kemično čiščenje, —- RTV mehanik
—	popravilo električnih aparatov,
—	zlatarstvo,
—	optika.
Vse informacije do 10. marca 1986 na naslov Samoupravna Stanovanjska skupnost SO Mozirje, telefon 831-331, ali Obrtno združenje Mozirje, telefon 831-912, ali Krajevni urad Rečica ob Savinji, teiefon 831-702.
ijubfjanska banka
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje
Komisija za delovna razmerja LB Temeljne banke Velenje objavlja naslednja dela in naloge:
1.	Programer v oddelku AOP
2.	Analitik v oddelku sredstev
3.	Analitik v oddelku računovodstva
4.	Referent za plan in statistiko
5.	Kontrola ERC na deviznih računih občanov
8. Referent za odplačila stanovanjskih posojil il. 7. Več likvidatorjev — blagajnikov
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1. — V. ali VI: stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali tehniške smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
Pod 2. — VI. ali VII.stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 6 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
Pod 3. — VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
Pod 4. — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 5 ali 3 leta delovnih izkušenj
Pod 5. — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
Pod 6. — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali splošne smeri, 1 leto delovnih izkušenj.
Pod 7. — V. stopnja ekonomske ali splošne smeri, 2 leti del. izkušenj.
Z izbranimi kandidati se bo sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela 3 mesecev. Kandidate vabimo, da svoje vloge pošljejo na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje, Kadrovska služba, Rudarska 3, 63320 Titovo Velenje, v osmih dneh po objavi.
Smrt se izlila v bledo obličje pogled je zaplal v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata ter starega očeta
RAFAELA KORENA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja in darovano cvetje.
Posebna zahvala gasilskemu društvu Titovo Velenje, Gorenju TOZD ZHT — Vzdrževanje, REK — TOZD Klasirnica, TEŠ Šoštanj, duhovniku za opravljen obred, pevcem za zapete ža-
lostinke in godbi.
Hvala tovarišu Gorograncu, tovarišu Hudalesu in tovarišu Pečeniku za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Julijana, sinova Jože in Roman z družinama ter ostalo sorodstvo.
fezeto
* restavracija vinoteka
Restavracija JEZERO Titovo Velenje prireja v soboto, 1. marca ob 20. uri
zabavni večer s pokušajo arhivskih vin
Program bo vodil Mito Trefa/t z ansamblom Dobri znanci in pevko E/do Vi/er.
Rezervacija na telefon 854-493.

©
f>
©
9
© e
©
© ©
Sjr terme topolšica
Zdravstveni center Velenje, TOZD Naravno zdravilišče
Topolšica,
63326 'fopoliica
objavlja naslednja prosta deia in naloge:
1.	vodja gostinske dejavnosti
pogoji:
V. ali VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, znanje dveh tujih jezikov, 4 leta delovnih izkušenj
2.	vodja hotelske recepcije
pogoji:
V. ali VI. stopnja izobrazbe, aktivno znanje nemškega jezika in še enega tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj
3.	hotelski receptor — žurnaiist pogoji:
V. stopnja izobrazbe, aktivno znanje nemškega jezika, 1 leto delovnih izkušenj
4.	izmenovodja kuharjev pogoji:
IV. ali V. stopnja izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj
5.	pomožni delavec pogoji:
končana osemletka, opravljen vozniški izpit
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
s poskusnim delom 90 dni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, TOZD Naravno zdravilišče Topolšica, 63326 Topolšica. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
Zdravstveni center Velenje, TOZD Splošno zdravstvo Velenje
Izvršilni odbor delavskega sveta objavlja prosta dela in naloge odgovornega avtomehanika za delo v RP Velenje.
POGOJ:
VKV avtomehanik šofer C kategorije 3 leta delovnih izkušenj
Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas. Nastop delovnega razmerja po dogovoru. Poskusno delo traja 90 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje — kadrovska služba, Titov© Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15-dneh po zaključku obja-
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in
tete
MARIJE ZNOJ
iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se mnogim darovalcem vencev ter cvetja in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku Janezu Gorograncu za poslovilne besede, upokojenskemu oktetu za odpete žalostinke in č. g. duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Posebna hvala tudi zdravnikom in zdravniškemu osebju v Topolšici, v Slovenj Gradcu, ki so si prizadevali za njeno ozdravitev, ob zadnjih urah trpljenja pa ji lajšali bolečine.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Silva, Marjana in Ivica z družinami, vnuki Branko, Milan in Jana z družinami, mala vnukinja Marinka ter ostalo sorodstvo.

mammmmm
lit Halo. inšpektor!
856-151 856-756 855-450
Vprašanje:
Kako je mogoče, da imajo delavci v delovni organizaciji RLV, ki hodijo največ 3 x na mesec v jamo, benificirano delovno dobo enako kot mi, ki hodimo redno v jamo vsak dan?
INŠPEKCIJA DELA
V	pravilniku o delovnih razmerjih, ki velja za TOZD RLV so določena delovna opravila, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem (benificira-na delovna doba).
Težka in za zdravje škodljiva dela se razvrščajo v tri kategorije. V I. kategorijo je razvrščenih 118 del in nalog, ki jih opravljajo delavci poln delovni čas pod zemljo. Za te se šteje 17 mesecev za 12 mesecev.
V	II. kategoriji je razvrščenih 71 del in nalog, ki jih opravljajo delavci nad 50 % polnega delovnega časa pod zemljo. Za te se šteje 16 mesecev za 12 mesecev.
V	III. kategoriji je 61 del in nalog, ki jih opravljajo delavci 50% polnega delovnega časa pod zemljo in je njihovo delo nujno potrebno za nemoteno proizvodnjo. Za te se šteje 15 mesecev za 12 mesecev.
Meseca maja 1985 je bila opravljena kontrola izvajanja predpisov glede zavarovalne dobe s povečanjem s strani Skupnosti pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja Slovenije. Ob tej priliki so bila nekaterA dela in naloge črtane iz seznama, ker delavci niso opravili dela pod zemljo. Prav tako je delovni organizaciji RLV naloženo, da v knjigali prisotnosti na delu, vzpostavijo evidenco o urni prisotnosti delavcev na de-
lih in nalogah v jami, na podlagi te evidence bo delovna organizacija za posameznega delavca ugotavljala, ali izpolnjuje pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, to je ali so prisotni na delih v jami nad polovico delovnega časa v posameznem koledarskem letu.
Zakonska določila glede zavarovalne dobe s povečanjem in normativna ureditev v samoupravnih splošnih aktih DO RLV je jasna. Kot sami ugotavljate pa lahko prihaja v praksi do raznih oblik izkoriščanja te pomembne bonitete.
V kolikor se evidenca v knjigah prisotnosti delavca na delu v jami vodi lažno, predstavlja to hujšo kršitev delovne obveznosti.
O tem, kateri so upravičeni do zavarovalne dobe s povečanjem odločate delavci v vaši delovni organizaciji sami. Prav tako sami najbolj veste, kateri so tisti delavci (vodilni, vodstveni, tehnologi, projektanti itd), ki prihajajo v jamo samo 3 x mesečno. V kolikor imajo ti delavci priznano štetje zavarovalne dobe s povečanjem ni pravilno in morate takšne primere posredovati organu samoupravne delavske kontrole oz. zahtevati od vodstva DO in TOZD, da se spoštujejo predpisi in vaši samoupravni splošni akti.
Vprašanja :
Kakšni so vzroki, da še ni zgrajen del pločnika ob cesti Veljka Vlahoviča?
CESTNO PROMETNA INŠPEKCIJA
Glavni in edini vzrok za zastoj zgradnje dela pločnika ob cesti /eljka Vlahoviča (pri hiši Jane-:ič) je ta, da je zemljišče, na kate-em naj bi bil zgrajen preostali lei pločnika, še vedno v lasti Ja-
nežiča, ki omenjeno zemljišče noče prodati KS Salek-Gorica.
Postopek za razlastitev nepremičnin last Jožeta Janežiča, Ša-lek 37, teče na pristojnem sodišču v Titovem Velenju.
Ženski rokometni turnir
Po pričakovanju prva ekipa
Mlada ekipa ženskega rokometnega kluba Velenje, ki že nekaj let uspešno tekmuje v drugi zvezni rokometni ligi, se želi tudi za spomladanski del prvenstva kar najbolje pripraviti. V ta namen je vodstvo kluba v petek in soboto organiziralo v Rdeči dvorani turnir, na katerem so poleg njihove A in B ekipe nastopile še igralke Novega mesta, Ferrotehne iz Izole in Šmart-nega ob Paki. V goste pa so povabili tudi italijansko ekipo Quattro mori iz Sardinije, ki seje letos uvrstila v prvo italijansko ligo. S to ekipo so velenjske rokometašice navezale zelo tesne prijateljske stike in tudi bile že dvakrat pri njih v gosteh.
Prva ekipa gostiteljic je brez težav osvojila prvo mesto, pa čeprav je šele sredi priprav na novo prvenstvo. Itali-
janke so se morale zadovoljiti samo s 4. mestom. Seveda je treba vedeti, da se kakovost njihovega igranja ne more primerjati z našo prvo, niti ne drugo ligo. Navdušile pa so s svojo temperamentno igro. Njihovo maloštevilno spremstvo pa je z bučnim navijanjem poskrbelo za posebno razpoloženje v dvorani in pokazalo, kako je treba bodriti svoje igralke.
Rezultati: Prva skupina: Šmartno :Quattro mori 9:11, Novo mesto: Šmartno 12:6, Quattro mori:Novo mesto 9:17; druga skupina: Ferroteh-na Velenje B 15:8; Velenje A:Ferro-tehna 18:15; Velenje B:Velenje A 17:27.
Tekma za peto mesto: Šmartno Velenje B 13:20, za tretje mesto Quattro mori: Ferrotehna 28:28: za prvo mesto Velenje A:Novo mesto 28:17.
Maribor:Elektra 115:74
Po zmagi v prejšnjem kolu, ko so doma po podaljških premagali ekipo Pomurja z 91:89, so kadeti Elektre v Mariboru visoko izgubili z rezultatom 115:74. Res je, da ekipo pestijo poškodbe in bolezni, kar pa ne more biti vzrok za tako slabo igro. Pohvaliti velja le Mrzela, ki je z dobro in pametno igro dosegel kar 43 točk, usu... ^a niso pokazali ničesar.
Nastopili so: Pinter, Zdovc, Mrzel 43, Gojevič 12, Vinkovič 16, Ocepek in Brešar 3. V 3. kolu bodo kadeti F.lektre doma igrali z ekipo Slovana, tekma pa bo v nedeljo ob 10. uri v telovadnici osnovne šole Bibe Röcka.
M. Letonje
KDO JE PONESREČENEC?
V soboto, 22. februarja zvečer, se je v Selu pripetila huda prometna nesreča. Samo Florjan je pripeljal iz smeri Slovenj Gradca. V Selu je zadel pešca in ga še kakšnih trideset metrov tiščal po snegu naprej, nato pa je ustavil svoje vozilo. Pešec, ki do zaključka redakcije v torek še ni bil identificiran, pri sebi ni imel dokumentov, je poškodbam na kraju resreče podlegel. Ponesrečenec je mlajši moški, stfr okoli 25 let, svetlejših las in brk, oblečen pa je bil v modro bundo.
PO SREDINI CESTE
Kolesar Edvard Rednak je peljal v Cirkovce po ozkem cestišču, ob srečanju s tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Adolf Skornšek, pa preveč po sredini ceste. Zadel je v tovorni avto-
mobil in padel ter se pri tem telesno poškodoval.
POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU
V petek, 21. februarja, nekaj po 19. uri so se oglasile sirene. Gorelo je gospodarsko poslopje Martina Koželj-nika v Florjanu. Gasilci so hitro posredovali in požar zadušili. Nastalo je za okoli 200.000 dinarjev škode (po nestrokovni oceni). Hudo pa se je opekla gospodinja Neža Koželjnik.
NI NAŠEL AVTOMOBILA
Na Postajo milice Titovo Velenje je prišel nekaj po 23. uri, 21. februarja letos, vinjeni Šefko H. Prijavil je, da mu je nekdo ukradel osebni avtomobil izpred Rekove družbene prehrane. Ko so miličniki odšli na to parkirišče,
Golte — Evropski pokal v slalomu
Organizatorji so se spet izkazali
Odlično pripravljeni progi, dobra izvedba tekmovanja in zadovoljni tekmovalci — seveda eni manj, drugi bolj — to so značilnosti ponedeljkove prve tekme za evropski pokal v slalomu za moške pri nas.
Na Golte je prišlo 60 tekmovalcev iz evropskih držav, med njimi tudi dva Argentinca in Japonec. Seveda pa je bilo najštevilnejše jugoslovansko zastopstvo. Žal, pa se naši smučarji niso izkazali, saj je bil med njimi najboljši Sašo Robič šele deveti. Klemen Bergant je po odličnem tretjem vmesnem času po prvi vožnji malo pred ciljem zapeljal s proge. Na tekmi je nastopil tudi Bojan Silovšek, član smučar-skéga kluba iz Titovega Velenja, ki je na istem mestu kot Bergant zapeljal mimo vratic.
Tekma je bila zelo zanimiva za gledalce, za kar so poskrbeli predvsem kasnejši zmagovalci Lundquist (Švedska), Avstrijec Riedelsperger in Italijan Bolanti. Italijanski tekmovalec je namreč s startno številko 30 na prvi progi pokazal izredno vožnjo in pri-smučal na cilj z drugim najboljšim časom, takoj za Švedom. V drugi vožnji pa so gledalci navdušeno pozdravili izredno vijuganje med 58 vraticami (prva proga je imela 56 vratic) Avstrijca Riedelspergerja. Z izredno napadalno vožnjo je bil Avstrijec najboljši na drugi progi. Na drugo mesto pa se je v drugi vožnji uvrstil zmagovalec prve vožnje.
To je bilo Švedu dovolj za končnega zmagovalca. Najboljši Jugoslovan Sašo Robič je bil po prvi vožnji 12., po drugi pa 8. Osta-
li jugoslovanski smučarji pa so se uvrstili od 22. do 29. mesta. Skupaj se je uvrstilo 29 tekmovalcev.
Rezultati: 1. Lundqvist
1:30,22, 2. Riedelsperger 1:30,66, 3. Fahner (Švica) 1:30,82, 4. Schweighofer (Avstrija) 1:30,89, 5. Bolati (Italija) 1:3I,06, 9. Robič 1:31,78.
Smučarski skoki
V soboto za pokal Titovega Velenja
Tekmovanj tudi sicer ni manjkalo po vsej Sloveniji. V Braslovčah je bilo državno prvenstvo za starejše pionirje. Od velenjskih skakalcev je bil s 5. mestom najboljši Pogorelčnik. V Bes-nici pri Kranju je bilo republiško prvenstvo za pionirje B. Med 118 skakalci je nastopilo tudi 16 velenjskih, najboljši med njimi pa je bil Boštjan Rednjak na 7. mestu.
V	Lopati pri Celju je bila meddru-štvena nočna tekma. Pri pionirjih B je zmagal Boštjan Rednjak, 5. je bil Kanduti in 8. Ograjenšek, pri starejših pionirjih pa so prva tri mesta zasedli Pogorelčnik, Dolar in Danilo Rednjak. Na meddruštveni tekmi v Straži pri Ptuju je bil pri pionirjih A Vodončnik drugi, Triplat pa četrti. Tudi v Dolu pri Ljubljani je bila med-društvena tekma. Pri pionirjih je bil Triplat tretji in Vodončnik peti, pri mladincih pa Tamše drugi.
V	soboto in nedeljo sta bili na Ig-manu in Vlašiču dve tekmi za evropski pokal, na katerih so nastopili tudi trije velenjski mladinci. Na prvi tekmi na veliki skakalnici je bil Golob 18., Pušnik 21. in Mihelič 25. Na drugi tekmi na manjši skakalnici pa se je izkazal Iztok Golob z 12. mestom. Vsi trije bodo v četrtek odpotovali v Zvezno republiko Nemčijo na tekmovanje za pokal OPA.
Zapišimo še to, da bo v soboto ob 14.30 na skakalnici v Titovem Velenji" 3. tekma za pokal Titovega Velenja. Razen najboljših reprezentantov bodo nastopili vsi ostali jugoslovanski skakalci.
Strelski šport
Kar sedem republiških naslovov
Občinska strelska zveza Kamnik je pripravila republiško prvenstvo s standarnim orožjem za člane, članice, mladince in mladinke. Velenjski strelci so na prvenstvu osvojili štiri ekipnt in tri posamične naslove republiških prvakov, poleg tega pa še štiri druga in dve tretji mesti. Za največje presenečenje je poskrbela mladinka Aleksandra Safarič, ki je pri članicah v streljanju s puško zmagala in s 376 krogi za dva kroga popravila republiški rekord klubske tovarišice Mojce Močivnik. Prav tako dobra je bila Denis Boia, ki je zmagala pri mladinkah in s 380 krogi izenačila svoj republiški rekord. Prvo mesto so ekipno osvojile tudi mladinke Boia, Šafarič in Močivnik, mladinci Legner, Klančnik in Šterman pa so bili ekipno drugi.
Zmagali so tudi člani v streljanju s pištolo, med posamezniki pa je bil Stuhec prvi in Trstenjak tretji. Ekipni republiški prvaki so postali tudi mladinci v streljanju s pištolo, med posamezniki pa je bil Klančnik drugi. Mladinke ekipno so bile ^ tej konkurenci tretje, Denis Boia pa druga med posameznicami. Na tem prvenstvu so si strelci zagotavljali tudi norme za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 15. marca v Sarajevu, velenjski strelci pa so si zagotovili kar 18 nastopov.
Kegljanje
Kegljači Šoštanja so zmagali tudi v 9. kolu tekmovanja v prvi medobčinski ligi. Doma so premagali Dobrno z rezultatom 5.293:5.042. Tudi tokrat je bil odličen S. Fidej z 927 podrtimi ke-glji, pa tudi povpreček ekipe je visok, saj znaša kar 882 kegljev. Nastopili so S. Fidej 927, Križovnik 897, Glavič 879, Rajšter 873, Satler 859 in Kom-Ijenovič 858.
Poraz in zmaga Elektre
Tekmovanje v drugi slovenski ligi so sklenili člani Elektre, čaka pa jih seveda še končnica tekmovanja. Nastop v sklepnem delu so si zagotovili s 3. mestom v ligi, srečanja pa se bodo pričela 15. marca. Sicer pa so v zadnjih dneh odigrali še dve zadnji srečanji. Med tednom so gostovali pri Zlatorogu in izgubili. Predvsem niso navdušili v prvem polčasu. V drugem sta se ob Brezniku v napadu razigrala še Rotovnik in Lipnik, vendar so domačini vseeno zasluženo zmagali. Rezultat je bil 85:78 za Zlatorog, strelci za Elektro pa so bili: Lipnik 14, Pe-
čovnik 3, Kitak 5, Dumbuya I, Janič 4, Cajner 4, Breznik 24 in Rotovpik 24.
V soboto so igrali doma in premagali ekipo Rudarja s 87:85. Domačini so bili ves čas boljši in zasluženo zmagali, le na koncu so nekoliko popustili in dovolili nasprotnikom da so poraz ublažili. Najbolj učinkovita pri Elektri sta bila Breznik in Rotovnik, ki pa se nista izkazala z igro v obrambi. Nastopili so: Sevček 2, Mrzel 2, Ocepek, Pečovnik, Kitak 6, Dumbuya 10, Janič 8, Cajner 8, Breznik 29, Rotovnik 22, Brešar in Plešej.
MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIČNIKI
so našli avto tam, Šefko pa ga zaradi vinjenosti očitno ni videl.
ZALOTILI KLATEŽA
Miličniki so 21. februarja zvečer zalotili Štefana H. in Stanka N., ki sta pred tem vlomila v klet iz katere sta ukradla plinsko bombo. Ker sta brez stalnega bivališča in se potikata okoli, jima je preiskovalni sodnik že odredil pripor.
KRADLA STA PO TRGOVINAH
V soboto, 22. februarja sta se pripeljala iz Žalca mladoletnika S. O. in D." V. V Mladinski knjigi, samopostrežni trgovini Košaki in v Nami sta nakrad-la različne predmete v vrednosti okoli 30.000 dinarjev. V Ljubljanski Nami pa so ju pri dejanju odkrili.
OBČANI IZGUBLJAJO DOKUMENTE
Na Postajo milice prihajajo občani, kar vsak dan jih je nekaj, ki so izgubili svoje dokumente. Teh primerov je
zelo veliko, zato miličniki pozivajo, da občani bolj pazijo na svoje dokumente, ki jih »nepridipravi« kaj radi zlorabijo.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
—	Avdo D. je 17. februarja zjutraj grozil svoji ženi, da jo bo ubil, ker so bile grožnje resne, mu je sodnik po hitrem postopku odredil pripor.
—	Adema M. je prišla malo po polnoči, 17. februarja, bosa na Postajo milice. Povedala je, da jo mož pretepa in ji grozi, doma pa je pustila otroke. Z njo so odšli miličniki, ki so nasilnega moža pripeljali v svoje prostore, seveda pa bo moral svoje ravnanje zagovarjati pri sodniku za prekrške.
—	Iz Zdravstvenega doma so 17. februarja sporočili, da je prišel iskat zdravniško pomoč Franc K. iz Podgorja, ki ga je pred tem pretepel sosed Ivan B.
—	Takoj, ko so Dragana B. izpustili iz pripora, v katerem je bil zaradi tatvin, je 19. februarja ukradel bundo v Modnem salonu. Pri dejanju so ga miličniki odkrili.
Odbojka
Dve dvojni zmagi
V nadaljevanju tekmovanja v 2. slovenski odbojkarski ligi so bili odboj-karji in odbojkarice Topolšice po dvakrat uspešni. V prvem kolu nadaljevanja so se doma pomerili z Bra-slovčani. Moški so zmagali s 3:1, ženske pa gladko s 3:0. Tudi v naslednjem kolu so bili oboji uspešni na gostovanju v Celju. Moški so zmagali s 3:1 (—10, 7, 11,6), ženske pas3:0(0, 8, 10).
Igrali so — moški: L. Globočnik, J.
Globočnik, M. Lihteneker, J. Lihtene-ker, Nahtigal, Araus, Plamberger, Mi-halinec in Božič; ženske: Mevc, J. Stevančevič, N. Stevančevič, Kom-pan, Kavnik, M. Turi, D. Türk, Čeh, M. Hojak, J. Hojak, Klanfer in Ku-mer.
Naslednje kolo je na vrsti v soboto. Tekma žensk z ekipo Prevalj bo ob 17. uri v Šoštanju, tekma moških pa ob 19. uri v Topolšici.
Tenis
V soboto, 1. marca, bo v Rdeči dvorani odprto klubsko prvenstvo za moške dvojice. Turnir se bo pričel ob 8. uri in 30 minut in bo trajal vse do večera, vstop pa je prost. To je edini turnir te vrste v republiki, zato pričakujejo lepo udeležbo. V Šaleški dolini ima te-
nis vse več pristašev, predvsem med mladimi. Zaradi tega si Šaleški teniški klub, ki je tudi organizator turnirja, tudi v zimskem času, ko so igrišča zaprta prizadeva, da bi spodbudil aktivnost svojih članov, občanom pa nudil sprostitev in rekreacijo.
Za pokal 14. divizije
Lovska družina Velenje je v nedeljo pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, s katerim vsako leto lovci počastijo spomin na legendarni pohod 14. divizije. Tokrat je nastopilo 13 tričlanskih ekip. Po zanimivem in napetem tekmovanju je pokal osvojila lovska družina Slovenj Gradec, drugi so bili lovci iz Žalca in tretji iz Dobrne. Med posamezniki je slavil
Peter Silovšek iz Škal, drugi je bil Samo Vpnčina iz Slovenj Gradca in tretji Jože Škoflek iz Dobrne.
Tekmovalce in prisotne je pozdravil predstavnik skupnosti borcev Tomšičeve brigade in 14. divizije dr. Vlado Lovrenčič, ki je spregovoril o pomenu pohoda in najboljšim podelil diplome in pokale.
Priznanja je najboljšim podelil dr. Vlado Lovrenčič
I
es* vi ca
27. 2. 1986 naslov — izvajalec
1.	PAPA CHICO — Tony*Esposito
2.	TOUCH BY TOUCH - Joy
3.	ATTENCIONE GO GO RADIO — Bernie Paul
4.	CAUSE YOU ARE YOUNG — C. C. Catch
5.	SAY YOU NEVER - Lian Ross
6.	LONELY NIGHTS — Colours
7.	CELEBRATE - Savage
8.	BOLERO - Fancy
9.	CHARLENE - Roxanne
10. ARABIAN NIGHT - The Parallel lines
--Xg------
oj predlog loj naslov _
t t t
t •
t •
t
t •
•
t i
t •