SLOVENSKI UST
COBREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1561	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	1 NAROČNINA; Za Ameriko in ca celo leto 3 arg. 6.—; za. pol leta 8.60. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer, II
KuzSS-36^- ANO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 15 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1941 Num. (štev.) 29		POSAMEZEN IZVODI 10 ctvs.
Slovanska zveza
i
Preteklo nedeljo, 10. t. m. se je vršil v Moskvi zanimiv zbor. Sestali so se možje iz vseh slovanskih narodov in razpravljali o danes najvažnejšem slovanskem vprašanju:	o
boju proti nacistični Nemčiji, ki je podjarmila že vse slovanske narode razen Velikorusov ter enega dela Belorusov in Ukrajincev, in ki si prizadeva spremeniti vse slovanske ljudi v nemške sužnje. Navzočni so bili zastopniki slovanskih narodov Rusije ter Poljaki, Čehi, Slovaki, Srbi, Bolgari, Hrvati in Slovenci, kakor javljajo brzojavna poročila.
Zbor je otvoril ruski akademik Aleksi j Tolstoj, vnuk velikega misleca in pisatelja Leva Tolstega. Dejal je, med drugim: “Slovanski narodi se morajo združiti za čimprejšnje in temeljito vničenje nemških fašistov. Ustanoviti se mora zveza slovanskih narodov, sloneča na skupnem namenu vseh Slovanov, ki mora biti: zlom hitlerizma. Hitler je svoj program obrazložil v knjigi “Mein Kampf”: zasužniti hoče vse slovanske narode. Naš boj je na življenje in smrt. Združiti moramo vse sile, da si izvojujemo pravico do mirnega in svobodnega življenja”.
Aleksij Tolstoj je obrazložil, da morajo biti v takšni zvezi slovanskih narodov, kakor jo on predlaga, vsi narodi enakopravni, neglede na njihovo številčno in gospodarsko moč in brez ozira na njihov notranji državni red. Zato je v imenu današnje Rusije zavrnil staro idejo vseslovan-stva. Rekel je:	“Odločno in trdno
zavračamo vseslovansko misel kot reakcionarno težnjo, katera je v popolnem nasprotju z vzvišenim načelom enakopravnosti narodov ter svobodnega razvoja držav, in ki jo je ruski carizem izrabljal za svoje imperialistične namene ’ ’.
Zborovalci so to izjavo soglasno odobrili.
Zelo verjetno je, da bo marsikateri naš čitatelj bral z velikim razo- j čaranjem besede Aleksija Tolstega. Za mnoge naše ljudi je bil ideal vseslovanstva že od nekdaj nedotakljiv, naravnost svet, in to tembolj, čimbolj gosta je bila megla, ki ga je obdajala. Slovani vkup, pa bomo največja sila v Evropi in rešili bomo vse slovanske brate, ki so sedaj sužnji drugih narodov! To je za naše ljudi pomenilo vseslovanstvo in nikoli se niso vpraševali, kako naj bi se Slovani vkup spravili. Vsikdar smo se zamerili, kadar smo skušali redčiti meglo, ki je obdajala vseslovanstvo pri nas. Našega človeka si užalil tako, kakor da si mu mater preklel, če si mu skušal dopovedati, da so glede vseslovanstva iskreno mislili samo mali slovanski narodi, moskovski politiki pa ne. Carska Rusija je v eni roki držala bandero vseslovanstva, v drugi pa bič, s katerim je tepla na pr. Poljake, ki so
STRELJANJA 0 TRSTU IN LJUBLJANI
ITALIJANI PODE SLOVENCE Z NJIHOVE RODNE GRUDE V BOSNO IN HERCEGOVINO TER V SRBIJO IN NASELJUJEJO V NAŠIH KRAJIH KALABREZE — VEČ NAŠIH PRIMORCEV IN KRANJCEV USTRELJENIH RADI SABOTAŽE — ITALIJANIZIRA-
NJE SLOVENIJE
Rimska vlada je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da je bilo v Trstu ustreljenih devet Slovencev zaradi sabotaže. Obtoženi so bili, da so prerezali na raznih mestih telefonske in brzojavne žice, da so z bombami poškodovali nekatere železniške proge, mostove in ceste ter da so v svojih domovih skrivali orožje in municijo.
Isto poročilo dodaja, da so bile izvršene razne smrtne obsodbe tudi v “provinciji Ljubljana” zaradi sabotaže in skrivanja orožja. Uradna vest ne pove, koliko naših ljudi je bilo ustreljenih v Ljubljani in tudi ne navaja imen teh novih žrtev fašističnega sovraštva proti našemu narodu.
Odpor proti zemlje lačnemu Italijanu prihaja do vsak dan bolj ostrega izraza ne samo v onem delu jugoslovanske Slovenije, ki ga je zasedla italijanska vojska, marveč tudi na Primorskem, kjer naš narod že od 1918. leta ječi v italijanskem rob-stvu. Naši Tržačani so doživeli sedaj drugo Bazovico:	devet novih
narodnih mučenikov je padlo pod kroglami fašističnih morilcev in sledili so jim v grob še drugi mučeniki, streljani v Ljubljani. To so žrtve italijanskega terorja, o katerih govori italijansko uradno poročilo, katerega očitni namen je ustrahovati prebivalce “odrešene” Slovenije; koliko naših ljudi je bilo postrelja-nih ne da bi o tem poročala italijanska vlada, koliko jih trohni po .ječah in v konfinacijiskih taboriških, tega ne vemo.
v svoj jarem. In potrebno je bilo, da takšno jasno besedo pove zastopnik Velikorusov, največjega slovanskega naroda.
Staro carsko idejo vseslovanstva, po kateri naj bi se združitev Slovanov izvršila tako, da bi Rusi absorbirali ostale slovanske narode, Tolstoj zavrača z vso odločnostjo in ima za to dovolj tehtnih razlogov. Carski Rusiji se ni posrečilo “požreti” Poljake, pač pa je s svojo politiko zatiranja ustvarila mržnjo med obema narodoma, mržnjo, ki je rodila tudi prelivanje krvi. Čehi so bili na krivi poti, ko so Slovakom skušali vsiliti svojo hegemonijo. Poskusi Velikosrbov, da bi v Jugoslaviji podredili Hrvate in Slovence, so se izjalovili. To so dejstva, ki jih je Aleksij Tolstoj imel pred očmi, ko je rekel, da proti stari, reakcionarni ideji vseslovanstva postavlja načelo popolne enakoprav-sti vseh slovanskih narodov, malih in velikih, ki naj se združijo v Slo-
živeli v njenih mejah, prav tako ivanski zvezi kot svobodne narodne
brezobzirno, kakor so jih Nemci tepli v Reichu, če bi se bilo carski Rusiji posrečilo raztegniti svoje meje po Balkanu do Jadrana, bi bila na isti način zatirala in skušala raz-naroiiti tudi Bolgare, Srbe, Hrvate in Slovence.
Tega si noben naš človek ni dal dopovedati, če si udaril na to struno, te je takoj zavrnil: Vi sicer govorite o carski Rusiji, toda v resnici ste proti vseslovanstvu samo zato, ker je v Rusiji boljševizem!
No, sedaj pa tudi sovjetski pisatelj in akademik trdi o vseslovan-stvu ono, česar naši ljudje niso nikoli hoteli slišati.
Danes, ko preti vsem Slovanom največja nevarnost, je bila potrebna jasna, nedvoumna beseda o tem, kako naj slovanski narodi sodelujejo z namenom, da s skupnimi močmi
Slovence izganjajo
Bač pa vemo, da so Italijani začeli posnemati nemški zgled in sedaj
izganjajo naše ljudi z naše zemlje. Tiskovni urad jugoslovanske vlade v Londonu javlja, da se je italijanska vlada dogovorila s. Paveličem, da bo on naselil v Bosni in Ilereego-
seliti v Srbiji nekoliko desettisočev Slovencev. Za stroške tega preseljevanja Slovencev z rodne grude v Srbijo, je morala beograjska “vlada” odrediti kredit od 250 milijonov dinarjev.
Kakor v onem delu Slovenije, ki
Skoplje, v okolici katerega namera
vini 180.000 Slovencev na posestvih, s katerih .je pregnal Srbe in jugoslovansko čuteče Hrvate, na drugi strani pa je Mussolini prosil in dosegel od Hitlerja, daje srbski “vladi” ukazal, da mor ^Sprejeti in na-
Italijanske ulice v Ljubljani
Z izgonom Slovencev hoče Mussolini doseči popolno italijanizacijo Slovenije, kolikor .je v italijanskih rokah. Naši kraji že dobivajo uradna italijanska imena in z ulic Ljub-
li, da so italijanske obljube o spoštovanju našega jezika, naših običajev ih kulturnih ustanov v Sloveniji samo pesek v oči in da bodo Italijani kaj kmalu začeli v brezobzir-
strejo nacizem, ki jih skuša vkleniti ljiva.
edinice, katere imajo ne samo pravico, da se svobodno kulturno in gospodarsko razvijajo, marveč tudi, da si svoje države po svoje urede. Smisel izjav A. Tolstega je: Mi, Ve-likorusi, želimo sodelovanje vseh slovanskih narodov, nočemo pa nobenega podrediti in tudi nobenemu vsiljevati naš sedanji komunistični ustroj.
Složen nastop Slovanov je danes potreben bolj nego kadarkoli prej in zaradi nemškega divjanja proti vsem slovanskim narodom je tudi izvedljiv, kakor doslej še nikoli. Predpogoj za složno sodelovanje je bila jasnost in sprejemljivost načel, na katerih naj sloni. Besede A. Tolstega so jasne in načela, ki jih je obrazložil, sprejemljiva. Zato se nam zdi zamisel ustanovitve Zveze slovanskih držav popolnoma izved-
Osjek, kjer so bili pred par dnevi
ljane, prestolnice Slovenije, so izginili slovenski napisi. Na njihovo mesto so prišli italijanski napisi z talijanskmi imeni:	Via	Petrarca,
Via Marconi, Via Tre di Maggio, Via Divisione Isonzo itd.
Zgodilo se je vse tako in še huje nego smo predvidevali, ko smo trdi-
Do Tilmenta!
Zločine, ki jih uganjajo nad našim narodom, bodo Italijani pošteno plačali, ko pride ura obračunavanja. Nazaj do Tilmenta! — to je zahteva slovenskega naroda proti grabežljivi Italiji in ta zahteva se mora uveljaviti, ko se bodo odrejale nove meje v Evropi!
Naš slovenski narod je hudo udarjen. Trije sovražniki slovanstva — Nemec, Italijan in Madžar — so se vrgli nanj, razkosali njegovo zemljo, si jo roparsko razdelili in ga sedaj pode z zemlje, ki je prepojena s slovenskim znojem in slovensko krvjo. Težka je ta preizkušnja in veliko je trpljenje, ki ga morajo prenašati Slovenci, toda vsega tega bo enkrat konec, ker bosta fašizem in nacizem strta in bo naš narod spet svobodno in globokeje zadihal v obnovljeni Jugoslaviji, trdno povezani z ostalimi slovanskimi državami, katerih sodelovanje bo zajamčilo Evropi mir, pravico in blagostanje.
vajo naseliti večje število Slovencev
so ga zasedli Nemci, ne bodo smeli izgnanci odnesti s seboj ničesar. Pustiti bodo morali pohištvo, orodje, živino in živež za Kalabreze. ki bodo prišli na. njihova mesta,.
ustreljeni nadaljni “komunisti”
j nim raznarodovanjem našega naro-1 da. Danes se že ne zadoovljujejo več s tem, da naše ljudi tlačijo in preganjajo, marveč so se, kakor vidimo, odločili, da naš narod popolnoma izženejo iz krajev, v katerih je živel že tisoč tristo let.
VOJNA SE ŠIRI PO VSEJ JUGOSLAVIJI
Odpor proti sovražniku se širi bolj in bolj po vseh jugoslovanskih krajih, kakor zagotavljajo poročila iz Moskve in Ankare
Rusko vojno poveljništvo je objavilo posebno poročilo, v katerem govori o položaju v Jugoslaviji. Tako le pravi: Po vesteh prihajajočih iz Jugoslavije se je po vsem ozemlju razširil odprt upor proti okupacijskim oblastem. Do oboroženih spopadov med prebivalstvom in četami je prišlo tako na vaseh kakor v mestih. Četniki in narod stalno napadajo vojašnice, kvarijo prometne zveze, razstreljujejo mostove in uničujejo vlake, ki vozijo živež in municijo. Žitna polja gorijo povsod.
Prizadevanje okupacijskih vlasti,
Patrijarh dr. Gavrilo, katerega mislijo Nemci spraviti pred vojni sod
ki so hotele gozdove in planine očistiti četnikov, niso imela uspeha. Mnogo ljudi je bilo aretiranih, mnogo pa ustreljenih ali obešenih. Nemški vojaki so dobili ukaz, da morajo brez predhodnega opozorila streljati na vsako osebo, ki se jim zdi količkaj sumljiva.
Iz Turčije pa prihaja sledeče poročilo :
Po vsej Jugoslaviji se nadaljujejo borbe proti okupacijskim oblastem in proti “vstšem”, vkljub drakonskim ukrepom proti prebivalstvu. Te borbe so se spremenile v pravo vojno in so se poostrile, čeprav je bilo na Hrvaškem spet ustreljenih 87 oseb, v Sarajevu pa 50. Boji se ne vrše samo v Srbiji, marveč tudi na Hrvaškem, v Bosni, Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji. V zadnjih dneh je prišlo do spopadov tudi med Kragujevcem in Sušakom. Pavelič je objavil proglas, v katerem pravi, da bo začel z neusmiljenim čiščenjem upornikov, s čimer je napovedal, da se bo pobijanje njegovih nasprotnikov še povečalo.
Na Sušaku so vstaši zapalili skladišče lesa, namenjenega v Italijo. Sto vagonov desk je zgorelo in močno je bila poškodovana tudi železniška postaja.
V Kragujevcu so vstaši napadli nemški oddelek in je bil pri tem en nemški vojak težje ranjen. Nemci so radi tega polovili trideset prebivalcev in jih takoj postreljali.
Kakšen je položaj na Hrvaškem, more človek sklepati po poročilu, ki ga je objavila italijanska službena agencija Stefani. Poroča, da je neki italijanski general skupno s Paveličem obiskal dve zagrebški bolnici, ki sta polni ranjenih paveličev-
»kih “vstašev”, kar pomeni, da so napadi proti izdajalskim hrvaškim fašističnim četam najdnevnem redu, ker bi se sicer dve bolnici ne napolnili tako kmalu z “vstaškimi” ranjenci.
■ Mussolini je hotel iz Črne narediti novo italijansko kraljevino po albanskem vzorcu. Premislil pa se je, kèr so tam prilike tako heza-
Winston Churchill, ngleški ministrski predsednik, ki je te dni imel na vojni ladji “Prince of Wales” zgodovinski sestanek s predsednikom Združenih držav Rooseveltom
dovoljive za italijansko okupacijsko vojsko, da je rimska vlada s posebnim dekretom ukiiiih) civilno upravo in spet uvedla vojaški režim. Črnogorci, ki imajo ljubezen do svobode v krvi, se namreč povsod upirajo in Italija računa, da bo mogla samo s trdno vojaško upravo obvladati položaj.
Albanci se upirajo
Potlačeni narodi se dvigajo proti totalitarnim zasužnjevalcem. Vsak dan prihajajo vesti o novih uporih, zdaj tu, zdaj tam. Pretekli teden je prišla takšna vest iz Albanije. Upori ni ki so napadli oddelek italijanske vojske, postreljali tiste vojake, ki niso dovolj hitro zbežali, zaplenili nekoliko topov, strojnih pušk, drugega orožja in municije ter se potem spet umaknili v gore, odkoder nagajajo Italijanom.
Slovani, zgodovina in še kaj
Malokje se zgodovina tako potvarja in zlorablja, kakor v pogledu Germanov in Slovanov. Prvi veljajo kot visoko kulturen in viteški narod, medtem ko hočejo napraviti iz Slovanov barbarska in suženjska ljudstva, čeprav zgodovinska dejstva govorijo v marsičem drugače. Pa sami poglejmo nekaj v zgodovino, kjer nam ne bo težko opaziti razne pristranosti — nam v škodo seveda.
Kmalu po nastopu Germanov, v zgodovini, so se ti brezobzirno borili in pustošili na vse strani. Napadali so ogromno rimsko državo ter plenili po takrat že dobro urejenih in bogatih mestih, dokler niso zrušili te, za tedanje razmere zelo dobro urejene države, pri čemer so se poleg mnogih germanskih plemen posebno “odlikovali” Goti in Vanda-
li (odtod vandalizem). Pa tudi pozneje, skozi,ves srednji vek so nastopali več Vli man.l' z nasiljem ter si hoteli podvreči vso Evropo. Organiziral i so vojaško-samostanski ‘.(viteški, redki je, z Nemcem lastno brezobzirnostjo, vodil mnogo “križarskih vojn” proti miroljubnim'polabskim in dragim severnim Slovanom ter plenil po sedanji Prusiji, Poljski, Litvi in drugod, prav-tako kakor delajo to Nemci še dandanes. Notranje nemške zmede in verski boji so zaustavili to “viteško” dobo za nekaj stoletij, ali nemškega značaja to ni spremenilo prav uič. Kakor hitro so si nekaj opomogli, so začeli s svojim starim priljubljenim “kulturnim delovanjem” ter vodili v zadnjih petinsedemdesetih letih pet osvojevalnih vojn; posebno v zadnji svetovni in sedanji vojni kažejo Nemci odkrito svoje stare želje, po nadvladi v Evropi in na svetu, ter se poslužujejo svojih starih metod proti Slovanom.
Vse drugačen je bil nastop Slovanov, ki so se mirno naseljevali po opustošenih krajih ter pri osvajanju namesto, meča rabili plug. Svobodni in miroljubni kakor so Ijili, niso čutili potrebe urediti si države, ki bi 'odgovarjala tedanjim potrebam, zato so v več slučajih podlegli sovražniku, čepriiv so se branili kakor levi. Mnogoštevilne poznejše njihove poskuse urediti si lastne države so skrbno preprečevali “viteški” Nemci in ne manj “viteški” Madžari, ki so se takrat pojavili v Evropi. Kljub temu so bili pa ravno Slovani tisti, ki so največ žrtvovali za evropsko svobodo in omiko. Poljaki ter kasneje tudi Rusi so dolga stoletja zadrževali mongolsko-tatar-ske navale in se pozneje, kakor južni Slovani, borili tudi. proti Turkom, medtem, ko je srednja in; za-padna Evropa preživljala svojo “ viteško” dobo ter imela vse možnosti za miren gospodarski in kulturni razvoj. A v zgodovini ne priznavajo Slovanom posebnih zaslug za žrtve, ki so jih doprinesli za Evropo.
Ko so se Rusi osvobodili tatarsko-mongolskeg jarma, je začela za Slovane nekoliko bolj razveseljiva doba, ker Rusi so si vsa ta nomadska plemena vzdolž Sibirije podvrgli ter tako ustanovili svojo ogromno državo, katero je Peter Veliki reorganiziral po evropskih vzorcih ter s tem uvedel pri Rusih zanimanje za evropske razmere. Rusi so bili prvi, ki so temeljito potolkli Napoleona in s tem izravnali evropsko ravnovesje ter postali velesila prvega reda. Nesebično so se potem večkrat vojskovali proti Turkom ter jim iztrgali Rum unij o (kolika hvaležnost sedaj!), se borili za grško in srbsko samostojnost ter osvobodili Bolgarsko. Namen teh vojn je bil torej čisto drugačen kakor pri Nemcih — a vendar Rusi so “barbari”, •Nemci pa — “rešitelji” evropske kulture!
Ali nismo Slovani morda tudi sami krivi tega zapostavljanja v zgodovini? Ali ne preziramo premnogo-krat in podcenjujemo, kar je naše ali nam sorodno ter se kaj radi navdušujemo za sovražnega tujca, kateremu -ta ali oni bolj zaupa kakor lastni prevdarnosti ? Pa saj o tej naši neslogi in posledicah je bilo že v zadnji številki lista nekaj napisanega. Je pa še ena nadloga, ki nam jemlje ugled pred svetom in to je naša lahkomiselnost.
Sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je 4. maja t. 1. umrla v Gorjanskem na Krasu
BOŽIC MARIJA
roj. STEPANČIČ
Pokojna je doživela 67 leto starosti. Vsa okolica jo je spoštovala, kar je pričal njen pogreb, katerega so se udeležili y ggli^m
im.
...m/S V Or, • ,1’i'bO- Globoko	&
SOPROG, SINOVI, NEVESTA in SORODNIKI. GORJANSKO — BUENOS AIRES
SOM
.bn ;
vov:
>i) H UiUi..'
FÓ^EÉNi'PliEÍfeKb^LNA KO
MISIJA NA DELU "	.
,-v ,	!	I
Komisija, ki ima: nalog preiskovati 'epH proti argentinskem : delovanju je imela te dni glavno'sejo, pri kateri štmje' razpravljalo in goovrilo o vsebini1 zaplenjenih knjig in spisov nemških nelegalnih društev.
V preiskavi je komisija že toliko napredovala, da bo zamogla takore-koč že ta teden izreči svojo sodbo in odgovorne .osebe tirati na zagovor.
Poslanec Silvano Santander, ki je bil poslan v Parami, da se osvedoči
Tukaj v izšel jeništ, vu imamo več priliki} opazovati pripadnike raznih narodnosti,,njjhovo domoljubje, narodno. ,zavesi;, ter nemalokrat tudi pretiran .narodni, ponos. In tp ne sa-mq ¡pri-pripadnikih večjih, bogatej--ših.filibolj “slavnih” narodov ; tudi Madžari, Armenci, Sirijci in dragi nupijši .parodi se prav.fanatično borijo, za, svojo, narodnost, medtem, ko je .^oijo pri vseh alqvanskih ljudstvih, .y;e) j ala narodna, zavest za fašizem. Bqgodki zadnjih par mesecev so to-mišljenje, že precej spremenili. TpRa še.,yednoJe opaziti .pri tem ali oppipcpojaku neko .mržnjo proti državi; ; paarsikdo : ¡se spozabi ter brez •vz^ojt^edfajirbtuo • obrekuje, in podcenjuje naše delavne može v koloniji ; in marsikdo najde svojo posebno zabavo v/nepremišljenem zasmehovanju vsega)'kar je našega : naših društev, tjskaf in, knjig. Da, tudi pri knjigah kažemo nekaj naše bolezni. Mafsikclo prezira in podcenjuje naše knjige in spise 1er sega' po tujih razpravah 6 našem življenju in naši zgodovini;/ ni čudno, če vidi potem naše razmere v slabši luči ter je zato vedno na uslugo tujcu in sovražniku in Se navdušuje za protinaravni socialni “red” in njegove zločinske voditelje.,
V zgodovini se opisujejo, poleg kulturnih, tudi bojeviti narodi in njihovi bdlojm. čeprav kruti, in krvoločni Vdmfčl.ji; ljudstev, ki so se lahkomiselno podvrgla tujcu, zgodovina malo brnenja. Naša dolžnost/je, da nastopamo proti lahkomiselnim gobezdačem in, če ne zadostuje svarilo, moramo skrbeti, da ostanejo njihove besede neškodljive. Le če bomo sami cenili našo narodnost, naše može in našo državo, smemo upati, da nas bodo spoštovali tudi tujci in zgodovina.
L P.
. ,AR.ym,
o naineravaneih 'pdavigu v tem juj ozjropia v Chileju, ob meji Argentine, se je v torek vrnil.
Ker komisija Tako; energično postopa, kateri pridno pomagajo tudi nekateri sodniki, so nacisti začeli tem sodnikom groziti.	->"*•
Sodniki se pa teh groženj ne strašijo in opravljajo dalje svoje delo. ’
Notranje ministrstvo proučuje tudi pošiljatev, ki je bila poslana sem na japonskem parniku Mana Marn in je polha nemške' propagande. To propagando bodo najbrže zaplenili in uničili.
Z ozirom na živahno delovanje preiskovalne komisije, je ta prejela veliko množino pisem od raznih organizacij, ki odobravajo to energično postopanje.
Prctitdtalitarni shod
Za. soboto 16. t. m. ob 2 uri in pol ! je sklicala Delavska zveza v Luna ¡Park velik protitotajit.arni shod. Na ' lem shodu bodo nastopili govorniki raznih struj.
Shod obeta biti velika manifestacija demokartičiiih sil proti naci-fa-šizmu. Vse večje trgovine in podjetja, katerim se bodo pridružile tudi mnoge manjše trgovine in podjetja v soboto sploh ne bodo poslovale, tako da uslužbencem omogočeno na shod. Tudi kolektivi ne bodo •vozili, ker se bodo kolektiverji korporativno udeležili shoda, kač pa bodo skrbeli za redno vožnjo tramvaji, ki bodo omogočili udeležencem prisostvovati shodu.
Radi shoda bodo' ta dan tudi nogometne tekme odpadle.
t
.J *
ÏJETU1940
« <š
i
KOR
O.svetovnem pridelku koruze ipja-mo nepooplne podatke zaradi mednarodnega položaja. Kljftb temu pa so nekatere države' dale podatke m je pridelek koruze na svetu v preteklem letu tak :	Združene države
so pridelale 622,121.000 m$tr. stotov, Ruuiunija 40,090.000 metr. stolov. Jugoslavija 40,802.000 metr. stotov, Madžarska 34„310.000 metr. stotov, Madžpriia ,30,060.000 metr. stotov, ^ ure i j a 7,280,000 metr. stotov. Argentina spada med največje; pridelovalce koruze na šve.tuf Na večji površini, kakor jo i mn. Argentina, pridelajo koruze edino Združe ne države. Preteklega leta je Argentina gojila koruzo na površini
7.200.000	ha in dobila 110,286.000 metr. stotov. Naj večji del koruze izvaža Argentina. Tako je v izvozni kampanji leta 1838-1939 izvozila
34.045.000	metr. stotov. V zadnjem času pa izvoz iz Argentine doživlja velike težave in ima tako danes Argentina tik pred novim pridelkom izvozni višek v količini do 57 milijonov metr. stotov.
Novi pridelek koruze bo po fvseh izglertih doživel še večje uspehe. Prve ocene pridelka so že bile in strokovnjaki trdijo, da bo Argentina razpolaga po sedanjem pridelku z viškom 120 milijonov metr. stotov koruze. Tak ogromen višek koruze Argentina še ni imela. Kar pa je najtežje, pada ta. višek v čas naj-,
; večjega’ omejevanja in omejitve. jz-' j voza in postavljanja na svetovno ir-/ žišče/
SNEŽNI VIHARJI
Koncem prejšnjega in začetkom tega tedna so bili v goratih delih Argentine hudi snežni viharji.
Prav posebno hudi viharji so bili v sosednji republiki Chile, kjer je zapadel tak velik sneg, kakoršnega še skoro ne pomnijo. V. mnogih krajih se je vtrgal plaz v gorah in zdrknil v dolino. Tako je v Caracolésu tak plaz zasul hišo, v kateri je pod-sulo 7 oseb.
V gorovju se nahaja okrog 40 do 50 hribolazcev, ki so odrezani od naselenja. Zanje so v velikih skrbeh, ker nimajo dovolj hrane.
VELIK SHOD
priredi o priliki rojstnega dne in polnoletnosti kralja PETRA II. dne 6. septembra t. 1. v dvorani ASOCIACION FILANTROPICA “LA ARGENTINA”, ulica Rodríguez Peña 361, Odbor “AMIGOS DE YUGOESLAVIA” v proslavo kralja in naše države.
Na tem shodu bodo poleg Argentincev nastopili tudi pevci in pevke, kakor tudi celi pevski zbori.
1.
2.
SPORED Argentinska m jugoslovanska himna
Govor člana odbora “Amigos de Yugoeslavia”, g. Rahla C. Monšegura
3.	Jakov Gotovac: “Zašto smo se sreli!” (V. Petrovič)
Lujo Šafranek-Havič : “Sjaj, sunceče!” (Tekst iz narodne lirike)
Blagoje Bersa: “Robinjica” (Bosanska balada)
Vlad. R. Djordjevic: “Što slavuj peva” (M. Petrovič,)
Poje:	Klara Ivanič
G laso v ir : Leo Schwarz
4.	Govor
• 5. Fran Lhotka: Hrvaška rapsodija “Žetev”
Aguirre-Gao: “Aires criollos”
Miroslav Šlik: “Primorski ples”
Saint-Sains: “Introduction et Rondo Capriccioso”
Gosli : Ljerko Špiler Glasovir: Leo Schwarz .
6.	Srbo-hrvaške in slovenske narodne pesmi (Zbor).
7.	Govor kralj, poslanika dr. Izidorja Cankarja
8.	“Hej Slovani” (Zbor).
i \
POSADKA ANGLEŠKEGA TO VORNEGA PARNIKA PRISPELA V BUENOS AIRES
Ko 'je'Angleški tovornik “Saint A n selni”. vozil iz pristanišča CZabo na Angleško žito, ga je pri tem zalotila neka nemška'podmornica ter ga bombardirala. Ladja se je radi tega kmalu nato potopila, doči/m so se mornarji rešili potom rešilnih čolnov.
Dolge tedne so se tako vozili, dokler jih ni srečala španska ladja “Tom” in jih sprejela na krov.
Ker je bila španska ladja na poti v -lužno Ameriko, jih je tja peljala, kjer jih je v soboto izkrcala v Rosa-riju. V ponedeljek pa so ti rešenci po železnici prispeli v Buenos Ai: res.
Nastanjeni so ti mornarji v emigrantskem hotelu.
DOMAČE VESTI:
NAŠ MINISTER ZOPET V BUENOS AIRESU
Naš minister g. dr. Izidor Cankar, kateri se je dolgo po službenih opravilih mudil v Paraguayu, je v torek dospel v Rosario, kjer je bil lepo sprejet od tamošnjega konzula g. Rubeše in naših rojakov.
Z rojaki je g. minister ostal v pri* jaznem razgovora do odhoda vlaka, ki ga je odpeljal v Buenos Aires, kjer že sedaj vodi svoje diplomatič-n e posle.
NOV GROB V DOMAČEM KRAJU
Sredi julija je umrla mati naše rojakinje Rezine Nanut.
Naj ji bo lahka zemlja, rojakinji Rozini in preostalim pa naše iskreno sožalje!
MAŠA ZADUŠNICA
? ¡
1 Dne 20. t. m. bo dve leti, odkar j zatisnila svoje mlade oči naša roja kinja Ida Mavec. V spomin te oblel niče se bo brala v kapeli na Av. de Čampo 1653 na Paternalu zanjo ma ša zadušnica.
Pri žalnem obredu bo zapel pa žalostink naš žalni zbor.
V odboru “Amigos de Yugoeslavia” so sledeče osebe:
Dr. MARCELO T. DE ALVEAR, bivši predsednik Republike in 'lider U.C.R. — MARTIN NOEL, prof. vseučilišči in narodni poslanec za prov. Buenos Aires	JULK); A- NOBLE, bivši na-
rodni fposlanec in predsednik “Aerokluba” — Dr. GUILLERMO ;E3^UARDG J*E(*UIZAMON, profesor vseučilišča ■—.•Bi'. ARE J AN- ■ DRO CEBALLOS, prof. vseučilišča — DR. SiLLAJMONSEGUR, odvetnik — Dr. PEDRO PALACIOS, odvetnik — CARLOS 0’EAjRRELL, javni notar — RAUL MIHANOVIČ, arhitekt — f ‘ '	RAUL MONSEGUR, odvetnik.


Krojačmca
II,,
f j ? Izdelujem obleke po najnovejši
M modi. — Cene zmerne.
.ao-gi,
T i ,
j,, ¿¡j, Rojakonij^e priporoča
! fOi : i
aom oa
er « ma
Rio Bamba 879, Bs. Aires
»■»«•■•»•..•.•..•«t.
Vesti iz organizacij
Prireditev “Divjega lovca”
V soboto 9. avgusta se je vršila prireditev Slovenskega doma, na kateri je bila vprizorjena Finžgar-jeva drama “Divji lovec”.
Igra, ki sicer ni težka, izvzemši vloge Tončka in Zavrtnika, treba pa je veliko igralcev in kako jih spraviti skupaj. Niti pri eni vaji niso bili vsi igralci zbrani. Večkrat jih je manjkalo skoro polovico. No pa je treba povedati, da ne mogoče radi malomarnosti, ampak radi dela in bolezni. Eden od igralcev je še se-
i Po končani igri je bilo srečkanje ter so pridno delile srečo naslednja naša dekleta:
Vida Kjuder, Nanut Lilijana, Lakner Angela, Irena Jekše, Mleč-nik Ivanka, Komel Jožica, Jazbec Marija, Erna Paškulin, Godina Tatjana, Klinc Vera in Adela Klun. Največ je prodala Vida Kjuder in sicer za $ 32,40.
Vsem skupaj naj bo za njih požrtvovalen trud iskrena hvala.
PRIREDITVE	‘ ‘ SLOVENSKEGA
DOMA”
Slovenski dom pripravlja za sredi septembra, oktobra in novembra večje prireditve, na kar že sedaj opozarjamo rojake in društva, da ne bo pozneje kakih neprilik.
PEČENKA V SLOVENSKEM DOMU
Da se nekoliko po domače poveselimo med sabo, bo društvo pripravilo v nedeljo 24. avgusta v društvenih prostorih, ulica General Cesar Diaz 1657 na Paternalu pečenko (asado). Pečenko se bo začelo deliti ob 5 uri popoldne.
Kdor hoče biti udeležen pri pečenki, naj se javi pred 24. avgustom v društvu.
POŽRTVOVALNOST
Članica Eliza Kragelj nam večkrat pokloni kak dobitek. Tudi sedaj se je (idzvala in ilarov^Ja, ,, (ep dobitek.
Krasen dobitek je daroval tudi naš zvesti član Jakob Turk.
Obema požrtvovalnima članoma najlepša hvala.
Društvo bi potrebovalo še več takih članov in članic, da ne bi bilo treba dobitkov za srečkanje kupovati.
Odbor.
ZAVEZNIŠKI KONCERT
V sredo 6. t. m. se je vršil koncert Comisión interaliada de Cooperación, skupno z društvom Cantina Maternal v kinu Gran Rex.
Na koncertu so nastopili kot prvi naš umetnik g. Ljerko Špiler, ki je ( odigral “Slovanski ples” in “Ni-gun”. Za njim se je predstavil belgijski pevec g. Rene Maison. Zapel je “Le manoir de Rosemonde”, “He llorado en sueños” in “En la noche”. Takoj nato je nastopila naša umetnica Zinka Milanov, ki je zape-1 “Vseh duš dan”, ’’Čežnja” in rusko pesem “Poletne noči”. Za Zinko je odpel ruski basist Aleksander Kipnis tri pesmi: “Zahajajoče sonce”, “Noč” in “Vojna pesem”.
Sledil je odmor, med katerim je bila licitacija črke “V” v kateri je bilo udelano več briljantev, katera je dala 3.540 pesos v korist priredi-
Zofka Sulič v vlogi Majde
daj bolan in je bilo v zadnjem trenutku vloge treba premeniti in vzeti novega igralca. Istotako se je Janez, ki je glavna oseba v tej igri, vrnil v Buenos Aires iz Mendoze šele predzadnji teden. No kljub vsemu temu pa se je dovolj dobro nastopilo.
Z igranjem se je začelo celo uro pozneje, ker se ni moglo vsega prej urediti, ker je imelo do 9 ure svojo zabavo neko drugo društvo.
Joško živec, v vlogi rihtarja Zavrtnika
Obisk je bil kljub neugodnemu vremenu izredno dober. Saj je bila dvorana, dasiravno je velika, polna udeležencev.
Prireditev so posetili tudi člani odbora Jugosl. narodne obrane.
Mnoge družine, ki radi otrok in slabega vremena niso mogle na to nočno prireditev, pa bi igro radi videli, sporočamo, da se bo igro po vsej priliki ponovilo sredi prihodnjega meseca.
Ivan Berginc, ki je predstavljal norčka Tončka
Posamenih igralcev ne bomo opisovali, samo naj omenimo, da se je v splošnosti igralo dobro. Gotovo bi pa bili igralci bolj gotovi v izvajanju in bi boljše nastopili, če bi imeli več vaj.
Glavno je, da so bili ljudje z izvajanjem zadovoljni in to so tudi dokazali z obilnim ploskanjem celo pri odprtem odru, posebno ko so igralci zapeli kako pesem.
Odbor.
ZINKO MILANOV BOMO PRIHODNJE LETO ZOPET VIDELI
Naša slavna pevka, ki je s tako velikim uspehom nastopala v tukajšnjem “Colonu”, je te dni zapustila Buenos Aires in odšla v Rio de Janeiro, kjer bo ostala kakih pet tednov in bo nastopila v nekaterih
tve.
Po končani licitaciji je zopet nastopil Ljerko Špiler, ki je zaigral “Introducción y rondó caprichoso” ter “Berceuse”. Aleksander Kipnis je zapel arijo iz opere “Don Giovanni”, a Zinka Milanov iz opere “La torza, del destino” je zapela arijo “Pace, pace mio Dio”. Na splošno zahtevo občinstva pa je dodala še
Zinka Milanov, od katere so se pošlo vili mnogi naši rojaki ob priliki njenega odhoda v Rio de Janeiro. Zinka se prihodnje leto spet vrne.
operah. Nato bo pa krenila proti Severni Ameriki, kjer bo držala koncerte v jugoslovanskih društvih po vsej širni Ameriki.
Po izvršeni takmajšnji turneji se bo pa zopet vrnila med nas, ker jo je ravnateljstvo “Colona” ponovno angažiralo za prihodnjo sezono.
arijo “Samomor” iz opere “Gioconda”.
Končno je nastopil zopet Rene Maison in zapel “O Paradis” iz opere “L’Africaine”. Spremljal na gla-sovir pa je umetnik g. Spivak.
Koncert je bil izredno dobro obiskan in so bili vsi sedeči zasedeni.
Ali si že član Jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se!
«aacr  -	i»r——*----toe-™
U DOMAČA ZABAVA JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA O	“SAMOPOMOČ”
jj Jugoslovansko društvo “Samo-
moč Slovencev”	n
VABI	g
cen j. rojake in rojakinje na
Domačo zabavo
í °
D ki se bo vršila v SOBOTO ,
: 16. AVGUSTA ob 9 uri zvečer, 2 v društvenih prostorih, ulica g
TRES ARROYOS 376.
0- Poleg plesa bodo na spore-n du še druge zanimivosti.
0 Sviral bo tipičen in karakterističen orkester.
Vstopnina: Moški $ 1.—;	o
ženske prosto.
K obilni udeležbi vabi O	ODBOR.
n
ir>i—Irti	--tnr-inr '■■■■"
Veliki zavod
“RAMOS MEJIA”
Venerea s
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi, Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoijiiki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi; brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—
PLAČEVANJE PO S 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in ¡neplačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Poslužite se nabiralnika in odprite s samo $ 5.— svoj “Hranilni račun”.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
Casa Central: 25 de Mayo 81
Aqencia No I Corrientes 1900 • Agencia No. 2: Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL CURAÇAO
BORIS LIČEN 11 LETNIK
V sredo, 12. t. m. je obhajal Boris Ličen, učenec Slovenske šole na Paternalu in sin člana Slovenskega doma Stanka Ličena, 11 letnico svojega rojstva.
'To obletnico je naš mladi izseljenec praznoval v nedeljo 10. avgusta na svojem domu.
Zbrali so se ta dan mnogi sorodniki staršev in Borisovi sovrstniki, ki so se v lepi družbi skupno poveselili ter tudi marsikatero našo pesem zapeli.
Borisu ob njegovi 11 letnici čestitamo ter želimo, da bi krepko rasel in se razvijal sebi v korist, staršem in nam pa v veselje in zadovoljnost.
IZ ROSARIA
PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE V ROSARIJU
Odbor jugoslovanskega ženstva v Rosariju bo obhajal rojstni dan kralja Petra II. v soboto 6. septembra ob 9 uri zvečer. Ob tej priliki bodo razni nastopi v narodnih nošah.
Ženski pevski zbor ho nastopil pod vodstvom profesorice gospe Ivane Gurdulič.
ZA NAŠE GOSPODINJE
PRAKTIČNI NASVETI
Mlečne madeže izpereš z mrzlo vodo.
Mušje pike odpraviš s segretim špiritom, s šip pa z mešanico iz polovice vode in polovice špirita. Važno je, da špirit ne segrevaš nad plamenom, ampak v posodi z vročo vodo.
Apnene maroge obribaš z razredčeno oetovo ali solno kislino.
Madeže od sadja in sadnega soka
potreseš s soljo in izpereš v vroči vodi, ali pa držiš omadeževano, vlažno blago nad žveplovo soparo.
Novo iz stare volne
Povsod v gospodinjstvi; je še kje kaj starih volnenih pletenin, ki smo jih spravili, ker je barva obledela in so posamezni deli raztrgani ali razjedeni od moljev. Prav lahko je dobiti iz takih, pletenin nitko. Pletenino .je treba razparati in naviti neenako debelo nit na deščico, dolile ne nastane štrena, ki ,jo snamemo z deščice in damo v mlačno milnico. Nato nalahno pregnetemo štre-
no v tem lugu, jo izperemo še v drugi milnici, dobro izperemo in jo obe-ms tako, da je spodaj malo obtežena. Ko se volna v zmerni toplini posuši, je videti kakor nova.
KUHA
Krompirjeva juha iz surovega krompirja.
V liter vrele zelenjadne juhe nastrgaš četrt do pol kilograma surovega krompirja, dobro premešaš in pustiš, da vse pet minut vre. Nato osoliš in potreseš s sesekljanim peteršiljem.
Krompirjev golaž.
Skuhaš poldrag kilogram krompirja v oblicah, ga olupiš in razrežeš na četrtine. Medtem opražiš 125 gr sesekljane govedine na 40 gr. masti in s čebulo in dodaš razčetverjen krompir. Nato popražiš z moko, doliješ malo vroče vode, osoliš in dušiš do mehkega.
Jetrni krompir.
Imaš poldrag kilogram surovega krompirja, četrt kilograma jetrc, malo masti, čebulo, majaron, malo moke, liter vode ali zelenjadne juhe in osminko litra kislega mleka in sol.
Sesekljano čebulo opražiš na masti in daš vanjo razrezana in v moki povaljana jetrca z majaronom vred in pustiš, da se malo opečejo. Nato priliješ vroče vode ali želeli j adno juho, dodaš olupljen in na listke razrezan krompir in kislo mleko in počasi kuhaš do mehkega.
Jabolčni cmoki.
Vtepi dva jajca in dodaj pol skodele mleka in dve moke. V to vmešaj dva precej velika jabolka, drobno sesekljana, in eno majhno žličko pecilnega praška. Dobro zmešaj vse skupaj. Z žličko vlivaj v vročo mast in obračaj, da so cmoki na obeh straneh lepo rameni. Potresi s prašnim sladkorjem.
? ? j Ana Chrpova}
I	Slov. babica	I
| dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z j j večletno prakso v praški porod- |
Inišnici ter v tuk. bolnici “Raw- j son”, se priporoča vsem Sloven- f kam. Sprejema penzionistke iz l mesta in z dežele v popolno j oskrbo. Cene izredno nizke. Po- | strežba prvovrstna.
4ENTRE RIOS 621|
| U. T. 38, Mayo 8182 t
I	OPOMIN	i
ČE ŠE NISTE NAROČNINE ZA “SLOVENSKI LIST” PORAV- j [ NALI, PROSIMO, DA TO STORITE ČIMPREJ, KER Ml MORAMO | \ PLAČEVATI SVOJE FINANČNE OBVEZNOSTI, KI SO V ZVEZI | j Z IZDAJANJEM LISTA VNAPREJ.	1
NAGOVORITE TUDI SVOJEGA PRIJATELJA IN ZNANCA, I I DA SE NA LIST NAROČE!	f
l	t
k«*: .<♦> •»> m: <♦>	>:♦:<>:♦>: <♦>
I
Í
I
Slovenci doma in po svetu
>sm ~m< m ¡m«
VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA
NESREČNA SMRT NA CESTI
Med Slovensko Bistrico in Pragerskem se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Po omenjeni cesti se je peljal v smeri iz Slovenske Bistrice na motorju Štefan Bauman iz Sraž-ganjcev, občina Oirkovci. V bližini potoka Devine pa je na cesti naenkrat izgubil oblast nad vozilom. Metalo ga je nekaj časa sem in tja, nato pa ga zaneslo s ceste na levo stran, kjer se je z motorjem vred prevrnil. Padel je tta glavo ter uda-ril ž njo v motor. Razbil si je lobanjo ter obležal s krvavečo rano pri priči mrtev.
ROPARSKI NAPAD NA PISMONOŠO
Iz Stare cerkve pri Kočevju poročajo:	— Surov roparski napad je
bil izvršen na tukajšnjega pismonošo. Pismonoša Pavel Bevc .je raznašal kakor navadno pošto in denar, ko ga je na nekem bolj samotnem kraju napadel neznan moški in zahteval denar. Pismonoša Se je zavedal svoje odgoovrnosti in se je branil kar z golimi rokami brez orožja, celo noža ni imel pri sebi. Razbojnik pa je navalil nanj z nožem in ga najprej ranil v roko, toda pismonoši se je posrečilo, da je roparja zgrabil za vrat in ga vrgel na tla. Tako je dobil priliko da je ušel in na ta način rešil sebe. in poštni denar. Roparja zasleduje orožništvo. Pismonoša sicer ni hudo ranjen, vendar je moral v bolnišnico. Kakor je iz tega primera razvidno, je premalo poskrbljeno za varnost poštnih uslužbencev, posebno pismonoš. Ti bi morali vsaj po nekaterih krajih imeli tudi orožje, da tako zavarujejo poštni denar in svoje življenje.
HACE OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO
Po več urnem posvetovanju se je razglasila sodba v TTacetovem procesu. Sodni dvor se je polnoštevilno sestal in predsednik sodišča je začel med veliko tišino citati sodbo. Hace je bil videti nekoliko nervozen, tu in tam je zarožljal z verigami in si brisal potne srage. Bili so obsojeni:
Anton Hace zaradi umora R. Av-piča in usmrtitve orožnika Janeza Medena na dosmrtno ječo. — Verle zaradi zločina vlomnih tatvin na 4 leta ječe, Anton Pestotnik na tri leta ječe, ter žužej na 3 leta ječe. Zadnjemu se je prvotna sodba v Celju razveljavila in povišala na sedanjo višino. Zaradi prestopkov prikrivanja ukradenega blaga je bil krojač Mihael Kovačič obsojen na 1 leto ječe in 1200 din denarne kazni.
SLOVENIJO ZOPET DELIJO
Po novi pogodbi bo cela Slovenija pod Nemčijo.
Poročilo iz Rima pravi, da je bil podpisan nov sporazum med Nemčijo in Italijo glede meje zasedene Jugoslavije.
Sporazum je bil v torek 8. jul. podpisan v Berlinu v nemškem vnanjem uradu. Za Italijo ga je pod-
pisal italijanski poslanik Dino Alfieri, za Nemčijo pa tajnik vnanjega urada baron Ernst v. Weisza-ecker. Postavljena bo posebna komisija, ki bo natančno določila mejo med Nemčijo in Italijo.
Po tem sporazumu bi ostala večinoma stara meja, kakoršna je 'bila med Jugoslavijo in Italijo ter bi tekla nekoliko severno od Reke, nato pa se obrne vzhodno proti Hr-vatski. Tako bi'bila Slovenija pod Nemčijo, Italija pa bi imela Dalmacijo.
PISMO IZ STARE DOMOVINE
Rojak je sprejel pismo iz vasi Pekel pri Borovnici na Notranjskem. Pismo je bilo pisano 22. aprila in tudi oddano. Opremljeno z znamkami kot do razkola Jugoslavije za navadno pošto. Odposlano iz pošte Borovnice pa je bilo 7. maja. Odprlo in pregledano, in s koscem papirja zopet zalepljeno na katerem je bilo označeno: “Verifieato per censura ’ ’.
Med drugim pišejo: “Draginja je taka, da 'denar nič ne velja pri bogatejših, kaj bi šele veljal pri revnejših ljudeh. Moram Vam povedati, da so podrli sloviti Borovniški most. (Ne omenjajo pa kdo je most podrl.) Gotovo že veste, da smo sedaj pod Italijo in da smo Italijani. Kaj bomo čez leto dni pa še ne vemo. Vemo le to, da kar smo, ne bi ! radi ostali.”
Čudno je, da italijanska cenzura ni prečrtala zadnjega stavka.
imetje. Dognano je bilo, da je požar nastal zaradi slabega lesenega dim> nika, iz katereg je šinila iskra v leseno podstrešje. V peči je gorel velik ogenj, ker so domači sušili koruzo.
MOST ČEZ SAVO
Zgodaj letošnjo pomlad so pričeli z delom novega mostu čez Savo pri Krškem. Most bo zgrajen iz železo-betona. Z novim mostom bo Krško veliko pridobilo na leppti.
NOVA VSTAŠKA UBOJSTVA
Po zanesljivih poročilih, ki jih je prejela jugoslovanska vlada, ubijajo Paveličevi pandurji na sto in sto Srbov v Hercegovini in Dubrovniku. Javlja se o ubojstvih v Gackem, Bileču in drugih krajih. V Trebinju je bila usmrčena neka ženska, med tem ko so njenega otroka ubili s ¡tem, da so ga butali z glavo ob zid. To zverinstvo je izzvalo splošno ogorčenje v Dubrovniku.
Obenem se zaznava, da se narod v Dubrovniku obnaša zelo rezervirano do “vstašev” in da ne more Pavelič najti potrebnih oseb za sodelovanje v svoji akciji.
OBSODBA ZARADI PROMETNE NESREČE
Maribor, — Pred mariborskim sodiščem sta se zagovarjala zaradi težke prometne nesreče, ki se je pripetila na cesti med Žerjavom in Prevaljami še lansko leto meseca junija, trgovski pomočnik Albin Lah iz Prevalj in 33 letni krojaški mojster Anton Brenkar iz Mežice. Omenjenega dne je Albin Lah vozil .za svojega gospodarja trgovca Alojzija Bečeja s tovornim avtomobilom blago v Žerjav. Ponoči se je vračal proti Prevaljam. Na ovinku pri Trčovi žagi je Lah s tovornim vozilom vozil bolj po sredi ceste. V sredini ceste je ostal tudi potem, ko je prišel iz ovinka. Kmalu potem je kakih 100 m pred seboj opazil močno luč, ki se mu je z veliko brzino bližala. Lah pravi, da se mu je zdelo, da vozi proti njemu motorno kolo in
n in da je nesrečo zakrivil Berne-ker, ki da ni na svojem vozilu zmanjšal luči in da je vozil s preveliko brzino. Tudi Berneker je zanikal krivdo in zatrjeval, da je vozil z zmerno brzino. Tudi je izjavil, da se mu zdi, da je Lah vozil le z eno svetiljko, zaradi česar je mislil, da ima pred seboj motorno kolo. Ko sc je izogibal tej luči, pa je treščil v nasprotni del tovornega vozila.
Vkljub zanikanju krivde je sodnik obsodil oba obtoženca in sicer Laha. na 1 mesec zapora, Berneker-ja pa na dva meseca zapora, oba pogojno za dve leti.
DESET DNI NEZAVESTEN
Novo mesto. — V vasi Sela pri Šmarjeti je šel na domač skedenj 16 letni posestnikov sin Krnc Janez. Na povratku s skednja pa je dečka doletela nesreča, da je strmoglavil čez stopnice na zemljo, kjer je nezavesten obležal. Ker se dečkovo stanje na doma ni hotelo popraviti, so ga starši pripeljali v bolnišnico. Ponesrečenec, ki ima težke notranje poškodbe in najbrž prebito lobanjo, je ležal celih 10 dni brez zavesti.
VSI JUGOSLOVANI PROTI HITLERJU
Po ovinkih prihajajo iz Jugoslavije poročila, ki pravijo, da so vsi Jugoslovani proti Adolfu Hitlerju.
Tako pravi neko poročilo, da so vsako jutro na hiše nalepljeni pozivi, da naj vsakdo po svoji moči prispeva, da je hitlerizem uničen. Vedno vsak dan napadajo jugoslovanski četniki iz zasede nemške vojake, podirajo mostove, poškodujejo železniške tire in druge prometne zveze, j zato zmanjšal svetlobo. V nasled-
Zadnje čase so začeli zažigati tudi dozorelo žito na poljih, samo da ne pride v roke osovraženemu tujemu tlačitelju.
VSE MU JE ZGORELO
Posestnik Štefan Buzet! v Bukovcih v Prekmurju je imel skromno leseno hišo, ob kateri je bilo gospodarsko poslopje s svinjakom. Ko je žena vprav molzla kravo v hlevu, so sosedje zagnali krik, da ji gori hiša. Res je plamen prodrl streho in kmalu je objel celo leseno poslopje. Sosedje so bili v velikem strahu, da se bo ogenj razširil proti sredini vasi, ker so lesene in s slamo krite hiše zgrajene tesno druga poleg druge. K sreči pa je veter vlekel v nasprotni smeri in se je ogenj preselil samo na gospodarsko poslopje, iz katerega so komaj rešili živino. Domači gasilci so bili takoj na mestu, vendar pa niso mogli več rešiti žita iz shrambe, ki je pogorela do tal. Zgorela je tudi vsa krma za živino in oprava v hiši. Posestnik Buzet! je v eni uri izgubil vse svoje
njem trenutku pa je začutil, da je motorno kolo z vso silo treščilo v njegov avto.-Sedaj je avto zavrl, o-pazil pa je da avto vkljub zaviranju prepočasi vozi. Avto je zato u-stavil in stopil iz njega, da pogleda, kaj se je zgodilo. Kakih 10 m za avtomobilom je na cesti opazil motorno kolo, blizu njega pa je ležalo moško truplo. Kmalu za tem je po cesti prijeljal še drug motociklist, ki je tudi svoje vozilo ustavil. Pri luči svoje svetilke je ta opazil v cestnem jarku še etifega ponesrečenca, o katerem je hitro ugotovil, da je mrtev. Po tej ugotovitvi se je odpeljal in zadevo prijavil orožnikom, ki so ugotovili, da je motorno kolo vodil obtoženi eBrneker, ki je pri padcu dobil lažje poškodbe in je po karambolu sredi ceste obležal v nezavesti. Poleg Bernekerja je na zadnjem sedežu sedel Josip Gutener-ger, katerega je pri karambolu vrglo iz sedeža in je na cesti obležal mrtev.
Lah je pri preiskavi zanikal krivdo in 'zagotavljal, da je vozil pravil-1
PLINARNA — SANATORIJ
Maribor. — Že dolgo pred svetovno vojno so nekje odkrili, da vplivajo plini, ki izhlapevajo v plinarnah iz čistilne mase, zelo blažilno na oslovski kašelj, to silno nevarno o-troško bolezen. V nekaterih državah so delali zdravniki poizkuse/ ter so prišli do zanimivih ugotovitev, na katere pa so potem poznejši rodovi pozabili, ko so se pojavile v medicini nove metode. Ravno proti oslovskemu kašlju pa dosedaj ni bilo mogoče najti uspešnega zdravila. V nekaterih državah, posebno v Ameriki, so začeli male bolnike prevažati z letali v velike višine, ker se je ugotovilo, da višinski zrak naglo pomaga. Pri nas je to seveda skoraj nemogoče, ker letalstvo še ni tako razvito. Za otroke z oslovskim kašljem so pred vojno v mariborskem parku rezervirali tudi poseben oddelek, ki je bil nalašč kot takšen obeležen. Toda tudi to je že pozabljeno, Sedaj pa se je v Mariboru zopet obnovila stara metoda zdravljenja v plinarnah. Vpeljala jo je neka mariborska zdravnica, ki je na podlagi literature prišla do tega dognanja. Prvi poskusi so se zelo obnesli in tako ima sedaj plinarna skoraj vsak dan 'male bolnike kot svoje goste.
Ravnatelj plinarne g. inž. Tomšič je šel zdravnici pri poskusih zelo na roko ter je vesel, da se je njegova
plinarna tako dobro obnesla. Plinarniški “sanatorij” se nahaja v prostoru, v katerem se regenerira čistilna masa. To je neke vrste boksit, ki ga dobiva plinarna s Češkega. Bok-sitna zemlja se nasuje v tri čistilne naprave, skozi katere se potem pretaka plin, ki prihaja iz peči ter v zemlji oddaja svoje škodljive primesi. Ko je čistilna masa že s terni snovmi nasičena, jo zamenjajo, prvo pa razgrnejo po tleh prostora, da plini zopet izhlapijo ter se masa obnovi. Ravno ti plini pa vplivajo na oslovski kašelj. Otroci ostanejo v prostoru izpostavljeni plinom po tri ure. Po trikratnem takšnem zdravljenju je uspeh že dosežen ter je dostikrat ozdravitev popolna, skoraj v vsakem primeru pa se doseže znatno olajšanje. Zdravljenje oslovskega kašlja v plinarniškem “sanatoriju” vzbuja v zdravniških krogih veliko pozornost. Ta bolezen je letos prav sedaj v Mariboru precej razširjena, pa je sreča tako za bolnike, kakor za njihove roditelje, da se je ta metoda uvedla, tembolj, ker je plinarniški “sanatorij” gotovo med vsemi sanatorji najcenejši — saj je čisto zastonj.
NOVA TOVARNA
V St. Vidu nad Ljubljano so se malo pred vdorom sovražnih čet v Jugoslavijo vršile priprave za zgraditev nove tovarne v katasterski občini Štanežiče. V tej tovarni bi bila naprava za vlivanje in izdelovanje raznih kovinskih predmetov. Zgradbo tovarne je prevzela Unitasa d. d. z o. z. š Ljubljani.
SMRTNA KOSA
V celjski bolnici .je umrla Štefanija Draksler, žena delavca iz Drak-sel, stara šele 20 let. — V Mariboru je'umrl Karel Kjuder, katerega je zadela srčna kap v 52. letu starosti. Bil je uradnik pri delavskem zavarovanju 22 let, izredno delaven, vesten in uslužen.
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Manrič
TRELLES 2642 — Buenos Aires ¿s U. T. 59 -1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
DIVJA MAČKA
Oskrbniku graščine Strnišče na Dravskem polju je neka roparica vdirjala v kurnik ter mu vsega skupaj odnesla dvanajst kokoši. Oskrbnik je nastavil nekega večera past, v kateri je drugo jutro v svoje veliko začudenje našel ujeto divjo mačko, ki je velika redkost za te kraje.
OPEKLA^SE JE DO SMRTI
V velikih bolečinah je v mariborski bolnici izdihnila štiriletna hčerka železničarja v Slivnici Marija Kobale. Dekletce se je v domači kuhinji polilo s kropom. Prevrnila je nase lonec vrele vode in zadobila, smrtne opekline po vsem telesu.
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
erto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 358»
O
£
f
	1	n
	s	Lb
s
Técnico Constructor
Proyectos - Planos Trámites
Homigón Armado - Firma de los Planos Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 '
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAU
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
iracundo (¿uiroga litaô
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
NADALJEVALNO ŠOLSTVO V BELI KRAJINI
V Črnomlju je končala gospodinj-sko-nadaljevalrva šola, ki je zelo dobro uspevala pod vodstvom učiteljice Pepce Primožič in vsako leto izuči po dvanajst deklet za dobre gospodinje in jim da podlago ter znanje. Dvakrat tedensko so hodila dekleta iz okoliških vasi k celodnevnemu pouku, kjer jih je poučevala poleg voditeljice same še učiteljica ženskih ročnih del, zaščitna sestra in banovinski zdravnik dr. Šobar. Šo la, ki je zaradi pomanjkanja prostorov prisiljena biti nastanjena v Komendi, je že tako udomačena, da je vsako leto več priglašenk, kot jih je mogoče sprejeti.
.Ob sklepu šole so dekleta uprizorila gledališko predstavo z dvema kratkima igricama, kar je bilo dobro obiskano. S čistim dobičkom so bili delno kriti stroški šole.
Tudi v Semiču je uspešno delovala taka šola, ki jo vodita izmenoma vsako leto ena gdč. Vardjanova in gdč: Iludetova. V Metliki pa stalno vodi to šolo gdč. Višnerjeva in v njej poučujejo tudi ostale učne mo
ska morala umakniti. Toda vero v končno zmago in našo pravico sovražnik nam ni mogel vzeti. Del naše narodne vojske in mornarice, ki se je umaknil v inozemstvo, skupno z našimi zavezniki nadaljuje boj. Vlada našega mladega Kralja Petra ¡II., v kateri se nahajajo edini zako-! niti zastopniki vseh Slovencev, Sr-| bov in Hrvatov, mednarodno prizna-j na kot edini legalni izraz naše skup-j ne domovine in nadaljevanje njene 79 poslušalcev" Tudi na"Se- ¡suverenosti, je povzdignila svoj glas
či tamošnje ljudske šole.
V Črnomlju kmečko-nadaljevalna šola, ni tako uspela, kot si jo je Zamislil uadaljevalno-šolski odbor. Kljub vsemu prizadevanju g. dekana Bitnarja, ki je tudi odstopil učilnico v Komendi in si še drugače prizadeval, da bi bil odziv čim številnejši, je bilo komaj 21 učencev na tej šoli. Dosti več zanimanja pa je po okoliških vaseh. Na Preloki pride ob nedeljah k izrednim predava njem do
lih pri Jagorju je za šolo velike zanimanje. Gg. župniki poučujejo v šolah tudi verouk in gredo tej potrebni ustanovi za širjenje kmečke izobrazbe zelo na roke.
(Ta dopis prikazuje, kako je pred sedanjim totalitarnim napadom na svobodno Jugoslavijo, po vsej domovini bil podueevan naš kmečki narod za boljšo in srečnejšo bodočnost. Sedaj pa ubogi narod trpi pod uajhujšimi zatiralci sedanjega časa, kateri same sebe nazivajo za nosilce “novega reda”, ki je v resnici najhujši nered, beda, lakota, trpljenje in vse' kar je slabega mogoče misliti na svetu.)	-
VESTI IZ SEVERNE AMERIKE
SMRT POBIRA
Cleveland, O. -— Zadnji teden umrl po dolgi in mučni bolezni
kaj
,le
tu-
Dr. Ribar navdušuje domovino
Svetnik jugoslovanskega poslaništva Dr. Vladimir Ribar, je imel pred kratkem zanimiv in važen govor potom bostonske radio postaje. Ker je njegov govor zgodovinsko važen, ga prinašamo našim čitate-ljem:
“Dragi moji rojaki! — Moj prvi pozdrav velja mojim najožjim rojakom Slovencem, kjerkoli oni prebivajo, v prvi vrsti pa onim, ki nosijo najtežji jarem, ki ga je slovenski narod v vsej svoji zgodovini doži- | vel. Vam dragi rojaki v beli Ljubljani, Mariboru in Celju, v najmanjši hišici v dolinah in na planinah Slovenije, pa ravnotako onim na obali sinjega Jadrana in na našem sivem Krasu, pošiljam pozdrave vseh ameriških slovenskih izseljencev, ki z vami vred trpijo in sočustvujejo. Takoj po prvem vpadu sovražnika v našo zemljo so predsedniki vseh naših podpornih Jednot in Zvez, ustanovili skupno organizacijo, brez razlike na svetovna nazira-nja in strankarske pripadnosti, cla skupno s hrvaškimi in srbskimi organizacijami zbirajo pomoč, da olajšajo vaše trpljenje in obenem bodo vam uteha. Ta del našega naroda, ki je kri vaše krvi, je tudi v tej težki uri z varni ter z vami vred, kot svoboden glasitelj naših teženj veruje, kakor tudi Vi verujete, v Vstajenje večje in srečnejše domovine Jugoslavije.
Pa tudi vam moji dragi bratje Srbi in Hrvati, ki delte isto strašno usodo z mojimi rojaki, veljajo moje misli in iste želje za našo skupno in srečnejšo bodočnost, ki jo bomo dosegli ob strani naših zaveznikov in prjateljev, posebno pa s podporo, ki nam jo daje največja svobodoljubna in pravična zemlja na svetu: Zedinjene države Severne Amerike.
Govorim iz te krasne in velike demokratske zemlje, ki je prva med državami po prvi svetovni vojni priznala Jugoslavijo in katera tudi danes, kakor tedaj zastopa načela velikega Wilsona: svobodnega izraza volje naroda. Ona ne prizna načelo nadutega nemškega	‘ ‘ Lebens-
raum-a”, ki velja samo za nekatere privilegirane Velike sile, ampak proglaša načelo svobodnega razvit-ka vsakega naroda v skupnem sodelovanju z drugimi svobodnimi naro-
di. Gospod predsednik Roosevelt je neštetokrat izjavil, da bodoči mir mora se naslanjati in graditi na principih svobodnega izraza volje naroda, svobode in vere ter prosto-voljenga sodelovanja svoobdnih narodov.
A ti principi so ravno v nasprot-stvu s takozvanim “novim redom”, ki sta ga današnja Nemčija in njen satelit Italija postavila kot podlago ureditve “NOVE EVROPE”.
| Za načela svobode se bori danes Veliki Britanski Imperij, ves civilizirani svet, in radi teh načel je naš narod stopil v boj, vedoč, da vsaka druga rešitev, ki bi bila diktirana, bi bila samo propast in izbrisanje narodne individualnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mi smo šli v boj proti mngokrat nadmočnemu sovražniku, napadeni smo bili od vseh strani, nepričakovano in zahrbtno, toda šli smo v boj z vero v Boga in našo pravico in v obrambo najelementor-nejših načel vsakega naroda: za pravico obstanka in svoje svobode. To našo odločitev občudovali so vsi svobodoljubni narodi, a posebno ameriški narod, ki nam je potom svojih predstavnikov izrazil priznanje za našo odločnost in hrabrost, ker smo bili pripravljeni žrtvovati vse prej kot pa biti suženj najstrašnejšega sovražnika celega človeštva.
Razkosali so našo Slovenijo. Mali slovenski narod so raztrgali na tri dele, misleč, da nas bodo zamogli preje uničiti in izbrisati iz družbe drugih narodov. Mi smo kljubovali stoletja in stoletja, na vse mogoče načine so nas poskušali tujci ugonobiti. Toda naš narod se je trdno držal svoje grude in prišla je ura osvoboditve, ko smo se skupaj z brati Srbi in Hrvati zjedinili in slavili začetek naše svobode. Za to svobodo so hrepenela in se borila pokolenja in pooklenja, padlo je tisoče in tisoče žrtev in ko so naši dobrovoljci v prvi svetovni vojni šli v boje, bilo je to skoraj brez izgleda na uspeh, ali oni so verjeli v zmago, v zmago pravične stvari.	<
Z isto vero in istim prepričanjem je naš narod vstal da brani svojo s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo. Pod strašnim navalom najmodernejše vojno-tehniške mašine in nad-močnostjo sovražnika naša se je voj-
¡v odbranilo nedeljivosti jugoslovan : skega narodnega ozemlja in proti razcepi j en ju našega naroda. Pred par dnevi je naš poslanik v Wash-ingtonu, g. Dr. Konstantin Fotič, vložil pri ameriški vladi svečan protest sledeče vsebine:
“Vlada nemškega Rajha in Kraljevine Italije so proglasile po vojaški zasedbi Jugoslavije, aneksijo Slovenije in to deloma po Nemčiji, a deloma po Italiji. Ta surov čin razčepljenja slovenskega naroda nasprotuje vsem etniškim principom, ker na zemljišču, katero so zasedle Nemčija in Italija, živi kompaktno naseljen najčistejši slovenski element. Istotako je ta aneksija brez vsake zakonite podlage, ker vojaška zasedba, po veljavnih principih narodnosti,. ne menja, za časa trajanja vojne, zakoniti status zasedenega ozemlja.”
“Kraljevska jugoslovanska vlada, v kateri se kot sestavni del nahajajo edini legalni zastopniki slovenskega naroda, protsetira proti temu postopanju Nemčije in Italije, katere s tem stremijo uničiti slovenski narod ter razcepiti nacij olnalni teritorij Jugoslavije.”
S tem aktom jugoslovanska vlada je pred celim civiliziranim svetom protestira proti nezaslišanemu početju diktatorjev osišča, ki hočejo vrniti človeštvo nazaj v najtemnejše dni brezzakonitosti in samovolje krutih tiranov, ki so smatrali narode takorekoč kot kupčij sko sredstvo za dosego svojih osebnih ambicij.
Naša vlada, ki je edini pravi izraz naše narodne volje, nadaljuje boj skupno z drugimi civiliziranimi narodi, da pridobi zopet svobodo vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, da bo naš človek zopet svoj gospod na svoji zemlji. Odločena je ne odje-njati v borbi do končne zmage i dokler ne bode od tujca-tlačitelja očiščen tudi najmanjši del naše svete zemlje.”
kaj dobro poznani rojak Henry Kožuh, v starosti 57 let. Zapušča soprogo, dve omoženi hčeri in več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Ladja, fara Goričane pri Medvodah. V domovini zapušča dva brata ter sestro in več sorodnikov. V Ameriki je bil j 34 let. Pokopan je bil zadnji pone-I deljek 23. junija.
SMRT MLADE SLOVENKE Ely, Minn. — iz Washigtona, D. G. je prispela brzojavka, da je tam dne 21. junija umrla vsled zastrupljanja zaradi slepiča Ana Hoffman. Zdravniki so sicer izvršili operacijo, pa je niso mogli rešiti. Pokojna je hči slovenskih staršev Ivana in Uršule Tomšič in sicer edina hčerka v tej družini; mati ji je umrla pred letom dni. Poleg očeta zapušča še sedem bratov. Ta žalostna vest je globoko pretresla in užalostila so-vrstnice pookjne in pa sorodnike. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Am. Bratske Zajedni-ce. — Žalujoči rodbini in vsem sorodnikom naše sožalje i
Franjo Paternost, Brazil:
Evropska vojna v luči prerokov
XI.
TRST OBLJUBLJEN JUGOSLAVIJI
V svojem govoru po radiu v Londonu je jugoslovanski ministrski predsednik general Dušan Simovič rekel, da je od zaveznikov dobil zagotovilo, da bo Jugoslavija dobila od Italije Trst in Primorje. Simovič je rekel tudi, da mu je angleška vlada dala pismeno zagotovilo, ki pravi, da ne bo nikdar priznala kake razdelitve Jugoslavije.
Slično zagotovilo so dale tudi Združene Države Severne Amerike.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja nod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
Dr. Nicolás Martin
odvetnik
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
NADALJEVANJE NAPOVEDB O VELIKEM KRALJU IN VELIKEM PAPEŽU
Kot smo videli v prejšnjih poglavjih, večina prerokov, zlasti svetnikov in raznih cerkvenih mož, napoveduje prihod nekega Velikega kralja, princa miru in sprave, ki bo v sporazumu z Velikim papežom preobnovil svet.Prihod .tega Velike-ga kralja se napoveduje kot posledica: iz strašnih vojsk in krvavih revolucij, kadar bo ves svet skoro popolnoma propadel. V trenutku najbolj žalostnem in kadar se bo zdelo, da je skoro že vse izgubljeno, pokazal se bo na čudovit način ta Veliki Kralj.
Oseba tega Velikega Kralja je precej skrivnostna; same prerokbe si v tem pogledu nasprotujejo. Prerokbe francoskega izvora, napovedujejo, da Veliki Kralj bo Francoz, iz stare francoske kraljevske rodbine, toraj Bourbon; one nemškega izvora, odnosno nemških prerokov, kažejo nekate na neko nemško katoliško vladarsko hišo v tem slučaju na Habsburžana. Še celo sv. Metod, prvi slovanski apostol in muče-niški škof, govori o Velikem Kralju in pravi “Veliki kralj bo iz Panonije...”, toraj iz naše zemlje.
Vsa 1a prerokovanja pa so si edina v tem, da ta Veliki kralj ali monarh, bo dobrega krščanskega prepričanja, ker vse prerokbe ga kažejo, da bo sodeloval z Velikim papežem ter pripomogel pri obnovitvi sveta.
Vse je pa možno, da bosta dva, ali celo trije Veliki kralji, eden za latinske dežele, drugi za nemške in tretji za slovanske; (primerjaj prerokbo dr. Paracelsa o treh velikanskih zakladih in o starosti treh mož, ki bodo odkrili te zaklade!)
Pod vlado tega Velikega kralja
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
bodo izginila vsa vc-rska nespora-zumljenja, to se da razumeti, da se bodo po prizadevanju Velikega kralja in s pomočjo Velikega papeža združile vse krščanske vere: katoliška, pravoslavna in protestantov-ske. Vse kaže na veliko reformo katoliške Cerkve same, in razne druge prerokbe celo napovedujejo, da se bo zbral Veliki Cerkveni Zbor, kjer se bodo potrdila nova pravila; so še nekatere prerokbe, ki napovedujejo, da se bodo nekateri duhovniki celo zoperstavili novim Cerkvenim Zakonom.
Veliki kralj bo begunec, izgnanec, kakor nam potrjujejo razni preroki.
Sv. Helena Bruggerska celo pravi: “ Princ, na katerega niti mislili ne bomo, in čigar predniki so veliko trpeli od nesreč časa, bo napravil na svetu ’ mir, potem po veliki bitki . .'
Danes včmo za dva katoliška princa, in sicer Henrik, pariški grof, poročen z brazilijsko princezo de Orleans Braganza, ki se nahaja sedaj nekje v Španskem Maroku, ter Otto Habsburški! ki študira “ustavo zjedinjenih evropskih držav” nekje v Sev. Ameriki.
Kot smo že omenili prihod tega Velikega kralja bo posledica velikih bitk, revolucij in strašnih bolezni; za časa teh katastrof bodo pravični zelo trjeli. Nekatere prerokbe napovedujejo, da bo proti koncu teh grozot celo solnce tri dni zatemnelo, da bo vladala tri dni tema, in da bo kazen božja tako strašna, da bo v tem ves svet spoznal prst božji. Toda najstrašnejša kriza bo trajala le tri mesece (maj, junij in julij 1943?) Še celo papež bo moral bežati iz Rima, preko trupelj svojih svečenikov; in šele Veliki Kralj ga bo zopet povedel na Petrov Stol. V tej strašni katastrofi bodo poginili vsi hudobni, in kadar bo vse prešlo, bodo oni, ki bodo ostali živi, popolnoma prestrašeni od prisotnosti te strašne kazni božje.
Več prerokov napoveduje, da bo v Evropi izmed prebivalstva ostala le ena tretjina: ena tretjina bo poginila vsled vojsk in revolucij in druga vsled nalezljivih bolezni, kuge ; in kdor bo ostal živ, bo moral imeti “železno glavo” kot napoveduje Stromberger, in ta bo zopet veroval v neskončno moč in usmiljenje božje.
Veliki kralj bo najmogočnejši kralj zemlje, imenovan bo tudi ‘Rimski cesar”, s tem poslanikom božjim bo upostavljen mir v vseh deželah in ljudje bodo srečni in zadoovljni... Nostradamus napoveduje, da bo zasedel'francoski prestol Henrik VI. leta 1944...., ali ne bo ta kralj obenem tudi Veliki kralj... ? Vse je mogoče! Saj Nostradamus napoveduje, da bo kraljeval nad Francijo, Italijo in Španijo...
Z ozirom na vsa ta prerokovanja, pa zaključimo lahko eno, in sicer: za časa vladanja Velikega papeža, ki je sedanji “Pastor Angelieus”, prišel bo na prestol tudi Veliki kralj, ki bo zrušil in premagal “ kraljestvo hudobnih”; papež in kralj | združena v popolnem soglasju, bosta uspostavila mir in slogo po vsej zemlji. Obenem se bo dopolnila_zve-za različnih krščanskih ver z velikimi reformami, ki jih bo obnovil Veliki papež za časa svojega vbadanja. Na ta način bo Kristusova vera stopila v najveličastnejšo dobo svoje zgodovine.
(Sledi še par zanimivih, starih prerokb, ki so mi prišle zadnji čas v roke.)
Tisoče krasnih motivov za VEZENJE
namiznih prtov, prtičev, namiznih tekačev, posteljnih blazin, rjuh velikih in malih za zibelke, rute, spodnje perilo, jopice, Imamo na razpolago našim cenjenim odjemalcem katere prosi-itd. “SISTEMA ENTNER” za odtis na kakršnokoli platno, mo, da nas obiščejo, brez vsake obveznosti, da si izberejo vzorce, ki so jim všeč in nam jih naroče za odtis na platno, ki nam
ga izroče.
Cía. Laborarte
CARLOS PELLEGRINI 62, I. nadstropje — BUENOS AIRES U. T. 37 - 2247
ZA POUK IN ZABAVO
NASI
Jurij Slatkonja
MOŽJE
Rojen leta 1456 v Ljubljani, umrl 26. aprila 1522. na Dunaju.
Leta 1495 ga najdemo na dvoru cesarja Maksimilijana kot kaplana in kantorja (cerkvenega pevca), 1498 pa je postal kapelnik novoustanovljenega dvornega pevskega zbora, ki je pod njegovim vodstvom kmalu zaslovel po vsej Evropi. Slatkonja je tudi sam zlagal pesmi in jim prirejal napeve za slovesne prilike. Po njegovem posredovanju so prišli najznamenitejši skladatelji one dobe na dvor in kmalu je zaslovel Slatkonja med glasbeniki kot prvi strokovnjak in veščak.
Leta 1513 je postal dunajski škof, se lotil z vnemo urejevanja svoje škofije, ne da bi pri tem delu zanemarjal glasbo in znanstvo. Kot cesarjev svetovalec in zaupnik je opravljal razna poslanstva in imel pri vladnih političnih posvetovanjih važno besedo.
Ljubljani, Gorici, Tolminu in Trstu.
Svoje pesniške prvence je pisal v nemškem jeziku in tudi pri “Čbeli-ci” ni sodeloval. Leta 1844 je presenetil Slovence z vzneseno odo “Slovenija cesarju Ferdinandu”, ki je bila objavljena v “Novicah”. To je morebiti njegova najlepša pesem. Odslej je zalagal “Novice” s številnimi prevodi in z nekaterimi samostojnimi pesmimi, izmed katerih je no znanje slovenščine, ki ga zapeljuje v samovoljno potvarjanje besed in ob največjem patosu v smeš-nost; včasih je docela nerazumljiv.
Bleiweisu in onim njegovim sodobnikom, ki so bili pozabili Prešerna, je bil Koseski največji, slovenski pesnik, navduševali so se ob njegovih pesnitvšah za slovenstvo in za habsburški prestol. Njegov vpliv na javnost in na mlajše pesnike bi bil postal pogubonosen, da se mn nista pravočasno uprla Levstik in Stritar.
Jakob Galus-Petelin
Rojen leta 1550 na Kranjskem, umrl 18. julija 1591 v Pragi.
Vzgojen je bil najbrž v. Stični in postal najkasneje leta 1574 pevec dvorne kapele na Dunaju, pa se temeljiteje izobrazi v glasbi, je potoval po Avstriji, Moravskem in Češkem, zložil leta 1578 v Pragi latinsko mašo, postal najkasneje leta 1580 kapelnik olomuškega škofa in 1585 vodja zbora praške cerkve sv. Janeza na Bregu.
Bil je plodovit skladatelj, zapustil je 517 kompozicij, ki mu zagotavljajo mesto v vrsti največjih in vodilnih glasbenikov vseh časov.
Matej Cigale
Matej Langus
Rojen 9. septembra 1792. v Kamni gorici, umrl 20. oktobra 1855 v Ljubljani.
Kot otrok je moral delati v kovačnici in prišel osemnajstleten za šest let k nekemu sobnemu slikarju v Celovec, kjer se je skrivaj učil pisati in brati. Pozneje si je v Ljubljani kot sobni slikar toliko prihranil, da je mogel na Dunaj, kjer je obiskoval akademijo in posnemal slike starih mojstrov. Ko mu je pošel denar se je vrnil v Ljubljano, prepustil bratu slikanje sob, sam pa delal portrete in s prihranki odpotoval v Italijo, od koder se je vrnil leta 1829 za stalno v Ljubljano.
Naslikal je številne freske v naših cerkvah, v frančiškanski in stolni cerkvi v Ljubljani, na Šmarni gori in Škofji Loki. Ogromno je število oljnatih slik, ki jih najdemo vsepovsod po Sloveniji, največ pa v ljubljanskih cerkvah. Bil je zelo priljubljen portretist. Iz njegovih številnih portretov naj omenjamo poj sebej slike iz kroga Prešernovih znancev, zlasti pa dva portreta M. Čopa in Primičeve Julije.
Rojen 2. septembra 1819 v Dolenjih Lomeh pri Črnem Vrhu nad Idrijo, umrl 20. aprila 1889 na Dunaju.
Šolal se je v Idriji in Gorici, študiral pravo v Gradcu in na Dunaju, kjer je bil imenovan leta 1850 v uredništvo državnega zakonika.
Pisateljevati je začel v “Novicah”, kjer je objavil nekaj prevodov, a se je kmalu lotil jezikovnih vprašanj. Na Dunaju je urejeval 38 let slovenski del državnega zakonika, kar je bilo silno težko delo, ker je moral sproti iskati in ustvarjati pravniške in državnoznanske izraze. S svojim delom je ustvaril slovenski pravniški jezik in usposobil slovenščino za uradovanje.
Glavno njegovo delo je veliki “AVolfov nemško-slovenski slovar”, ki je izšel leta 1860 v dveh debelih zvezkih. Urejeval ga je pet let, uporabil gradivo starejših piscev in mu dodal pozne.j še “Znanstveno terminologijo”. Kot presojevalec šolskih knjig državne zaloge je imel velik vpliv na jezik naših ljudskošolskih knjig.
V revolucijskem letu 1848 in pozneje si je priboril velike zasluge kot zagovornik enakopravnosti sloveu-kega naroda.
ničnega društva, a že čez tri leta težko obolel. Uglasbil je dve maši, več latinskih in slovenskih cerkvenih ter ipnpgo svetilih pesmi, vmes nekaj Prešernovih (“Venec slovenskih pesmi Fr. Prešerna”). Napisal je veliko pevsko šolo, malo pevsko šolo za ljudske šole, pevski katekizem ter ustanovil leta 1857 “Cecilijo”, glasbeni mesečnik za orglavce.
Zgodovina tanka in slovenski dijak
Bilo je pred približno 30 leti, v času rojstva avtomobila. Reven slovenski dijak je poslal na generalni štab bivše c. kr. armade na Dunaju idejni načrt o avtomobilu, “ki bi mogel brez škode ali ovire prodreti v sovražne vrste in napraviti tam mnogo zmede in škode”. Točen opis in malo skico — risanja ni bil zmožen — je priložil svojemu poročilu.
Ker več mesecev ni dobil odgovora, se je obrnil s skromnim pismom na tedanjega predsednika upravnega sodišča na Dunaju, g. dvornega svetnika dr. Ploja, ter ga je prosil, da se obrne na svojega prijatelja;’ višjega častnika v generalnem štabu pokojnega Tomšeta, ki mu bo morebiti povedal, če je ta idejni načrt prišel na pravi naslov in če je vzbudil tam kako zanimanje. Že po kratkih dneh je g. dvorni svetnik obvestil dijaka, da je načrt prišel sicer na pravo mesto, da se pa zaenkrat še ne more misliti na izvršitev takega načrta, ker še niso dan: potrebni tehnični pogoji, posebno kar se tiče ureditve koles.
Preteklo je zopet nekaj mesecev, ko je ta slovenski dijak prišel po naključju v družbi več gospodov v tovarno avtomobilov Daimler v Du-najsk Novem mestu. Med novimi avtomobili zagleda tam naenkrat še dokončno izgotovljen avtomobil,
da meso ni edini živež Angležev, storica Zadosti je krompirja, zadosti,je kolerabe, zadosti raznih povrtnin, več kakor zadosti je raznih jedilnih olj, katerih zaloge bodo trajale dolgo naprej v bodočnost. Tudi mleka ne bo zmanjkalo. Fižola in boba je v izobilju. Posebno koleraba, ki je bogata na vitaminih, je postala angleška nacionalna jed in bo v mnogo-čem nadomestila sadje, ki ga bo težko uvažati iz tujine. AnglešKa vlada bo pod svojim nadzorstvom zasejala 10.000 ha zemlje s kolerabo. Tudi čebule in česna jt v izobilju. Čebulo bo zasejala vlada sama na prostoru 5000 ha. V Angliji je dosti živine, svinj in perutnine, vendar bo treba paziti, da živali, ki bi jih s svojimi lastnimi sredstvi ne mogli preživljati, ne bomo redili.
Pač pa upa, da bo dobil zadostne količine mlečnega praha, tako da bo oskrba z mlekom v vsakem primeru zadostna. Tudi pomaranče in limone prihajajo v ogromnih množinah ker hoče Anglija imeti velike zaloge teh vitaminov, ki bodo postali potrebni, kadar se bo čutilo pomanjkanje drugih živil, ki so za ohranitev telesne moči potrebna.
čakalnico 2. razreda.
ne
ki je točno odgovarjal skici, katero je poslal generalnemu štabu. Nehote se mu izvije iz ust: “To je ja moj avtomobil.” Naravno, da so ga navzoči, predvsem pa inženir tovarne, začudeno pogledali. Vprašanje dijaka, kdo je avtomobil naročil, je inženir preslišal. Ko je dijak pozneje zadevo pojasnil ostalim gospodom, ga je zopet, narovno, zadel le pomilovalen nasmeh. Kljub temu se je pa obrnil na generalni štab s prošnjo
Gregor Rihar
Rojen 1. marca 1796 v Polhovem gradcif, umrl 21. julija 1863 v Ljubljani.
Orglanja ga je učil domači duhovnik francoski jezuit p. Robert. Devetnajstleten je prišel Rihar v Ljubljano in bil 1. 1829 posvečen za duhovnika. Službo stolnega organista pa je nastopil že leta 1825 in je isto opravljal do smrti. Rihar je pre-poroditelj cerkvenega petja na Slovenskem. Sam je napisal veliko število latinskih in slovenskih cerkvenih pesmi (tiskanih okrog 250). Njegove skladbe so preproste, se približujejo narodnemu čuvstvovanju in marsikatera izmed njih je ponarodela. Budil in gojil je tudi narodno petjei in sam zložil nekaj posvetnih pesmi v narodnem duhu.
Luka Svetec
Rojen 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku, umrl 21. januarja 1921 v Litiji.
Šolal se je v Kamniku in v Ljubljani, študiral pravo v Ljubljani in na Dunaju, služboval od leta 1853 pri deželnem sodišču v Ljubljani, pozneje na Hrvatskem, prišel 1860 zopet na Kranjsko (Mokronog, Kočevje, Brdo, Ljubljana) in postal notar v Idriji, leta 1872 pa v Litiji.
Svetec se je le v mladih letih ba-vil z leposlovjem, pozneje se je posvetil politiki in bil deželni (1863 do 1895) in državni poslanec (izvoljen 1867 in 1871).
Napisal je zgodovinsko novelo “Vladimir in Košara”, ter pripovedno pesem ‘Peter Klepec’, ki zna-či poskus, ustvariti na podlagi narodnega izročila slovenski nacionalni epos. Bavil se je tudi z jezikoslovjem, kot prvi je posvetil slovenskemu naglasu razpravico, v kateri je pravilno označil muzikalni značaj slovenskega naglasa in je pripomogel z jezikovnimi spisi k enotnosti slovenskega književnega jezika. V politiki je bil Bleivveisov pristaš in se toplo zavzel za pravice slovenščine, za slovensko univerzo in Zedinjeno Slovenijo.
za pojasnilo, če je ta avtomobil v- ugodnim položajem. Skalnat
Jovan Vesel-Koseski
Rojen 12. septembra 1798 v Kosezah pri Moravčah, umrl 26. marca 1884 v Trstu.
Gimnazijo je študiral v Celju in Ljubljani, pravo v Gradcu in na Dunaju ter služboval pri financi v
Kamilo Mašek
Rojen 11. julija 1830 v Ljubljani, umrl 29. junija 1859 v Steingu na Štajerskem.
Prvi pouk v glasbi je dobil pri očetu Kašparju, se izpopolnil na Dunaju in postal leta 1852 učitelj glasbe na Moravskem. Leta 1854 se je vrnil v Ljubljano in bil imenovan za učitelja javne glasbene šole, vodil nekaj časa moški zbor filharmo-
zvezi z njegovim predloženim idejnim načrtom, na kar je dobil lakoničen odgovor, “da ta avtomobil ni v zvezi s predloženim načrtom”. Pika. Pika tudi za našega dijaka.
Ko čita danes v vsakodnevnem časopisju ta dijak — sedaj starejši mož na odličnem mestu — kakšno gorje je prinesel tank nad človeštvo, ima samo eno željo: Bog da.j, da je bil gornji lakonični odgovor generalnega štaba bivše c. kr. armade resničen.
Ko se je ta dijak več let pozneje obrnil na znano veletovarno aero-prostorih, načrta seveda ni več predložil, odgovora pa tudi ni dobil. Prepričan je pa, da bo ta ali v načelu podoben načrt, ki bo pa služil samo mirnim ciljem, prej ali slej izvršen in da bo podlaga za potniški in poštni promet bližnje bodočnosti.
Še nekaj o Malti
O Malti smo zadnjič obširneje pisali, ker pa so Italijani hoteli te dni s svojimi ladjami nekaj tam rogoviliti, katero rogoviljenje so jim pa Angleži dobro plačali, saj so jim potopili vse njihove torpedne šolne, naj še nekaj o tem otoku napišemo.
O Malti, ki večkrat beremo o njej v vojnih poročilih, si mnogi mislijo, da je majhen otok Sredozemskega morja. Temu pa ni- tako. Malteško otočje ima površino 323 štirjaških kilometrov, od tega odpade 248 štirjaških kilometrov na južni, glavni otok Malto, 18 na srednji, skoraj neobljudeni otok Comino, 57 pa na severni otok Gozzo. Malta meri po dolgem v zračni črti 44 km, najširše mesto pa ima 24 km.
Površina Malte je v glavnem okrog 250 m visoka skalna ravan, ki pada proti jugu in jugozapadu strmo ter nerazčlenjeno v morju, proti severovzhodu pa se počasi niža k morju in tu so številni zalivi, med katerimi so najvažnejši zaliv Marsa Scirocco, St. Thomas, La Valetta, St. Paul in Mallieha. Prednost ima La Valetta s svojim, strateško izredno
in
Prehrana v Angliji
V spodnjem domu je februarja meseca imel minister za prehrano lord Woolton govor, v katerem je napovedal nadaljnje znatne skrčitve v prehrani Anglije. Uvozna možnost v Anglijo je zmanjšana, je dejal, zaradi sovražnega delovanja in zato, ker svoje ladje potrebujemo za prevažanje vojaštva in vojnega materiala. Angleži si bodo morali odreči marsikaj, je dejal, toda ostalo bo toliko, da gladovali ne bodo. Glede kruha je dejal Woolton, je položaj zelo dober in ni treba imeti nobene skrbi za dolgp dobo naprej. Glede slanine, sira, jajc in mesa pa je položaj slabši. V zadnji vojni je vse to Anglija dobivala iz Nizozemske. Danes ta prihod odpade. Moral bo predpisati zelo stroge omejitve. Glede sira sploh nima upanja, da bi ga mogel še dajati v večjih množinah. Tudi glede mesa, ki ga Angli-bo treba pač v glavnem odreči. To-ja uvaža, je položaj slab
močno utrjen pomol sega daleč v morje in brani ozke prehode v obe naravni pristanišči Marsa Mouscetto in Great Harbour, ki gresta daleč v notranjost otoka.
Angleži so v času svojega gospostva nad Malto storili vse, da jo spremenijo v nezavzetno trdnjavo, zlasti pa so pospešili to delo v zadnjih letih, ko so se začeli Italijani oglašati s svojimi pravicami do Malte. Zgradili so dolge vrste podzemeljskih, betonskih utrdb, garnizijo so povečali, s kablom so zvezali otok naravnost z obema ostalima glavnima oporiščema svojega imperija na Sredozemskem morju, z Gibraltarjem in Aleksandrijo. Mnogo sto milijonov funtov je šlo za ta dela. Ne saino zoper napade z morja, temveč tudi zoper napade iz zraka je otok silno zavarovan. To je bilo tudi dokazano v sedanji vojni, ko je v prvih mesecih italijansko letalstvo skoraj vsak dan bombardiralo Malte a ni s tem prav nič doseglo.
Pri tem so nam govorili: “On viept les Anzakes, Mit, •Mit, ses ont tres te-rribles pour vous!” (Anzaki pridejo, ti so strašni za vas!) Torej skriti smo se morali pred Anzaki. Za- -kaj? Tega nismo vedeli. Sicer «0‘ nam Francozi pripovedovali in ka-zali, žalibog pa takrat še nismo razumeli dosti francoščine, pa nam njihova razlaga ni dovolj koristila-, Le čudno se nam je zdelo, da so nas skrili pred Anzaki. Seveda, ker so bili nevarni za nas!
Ko pa sem se v letu 1917 v maju ustavil s tovariši na veliki in lepi postaji v Lionu in smo čakali na drug vlak, je kar naenkrat završalo-na peronu: “Les Anzakes, les An--zakes!” Nas pa so zopet nagnali francoski spremljevalci, da smo str morali poskriti.
Vrag vedi, sem si mislil, kakšni hudiči so ti Anzaki, če nas pred njimi tako skrivajo. Menda nas ne bodo kar živih odrli in požrli! Spremljevalec nam je s strahom'in grozljivim pripovedovanjem razlagal, da so Anzaki ljudje, ki vse drugo, kar ni Francoz ali Anglež, pomore, dah brez milosti vse pobijejo, pa naj dobijo “les Bodies” (Nemce), kjer hočejo. Tudi v ozadju ne prizanašajo. Zatorej naj se skrbno skrijemo t
Saj poznate človeško radovednost; seveda sem bil tudi jaz zelo, zelo radoveden, kakšni so ti “hudiči”. Pa sem se previdno splazil in skrivaj opazoval te vražje Anzake-Vlak je stal na progi in polno je bilo Anzakov v njem. To vam je bil živ-žav! Vpili so, kričali, peli, ne vem, kaj še vse so počenjali ti Anzaki. Bili so sami mladi, od 20 do 25 let stari, lepi, stasiti fant je-vo-jaki. Imeli so hlače dokolenke, na nogah škornje do polovice golenice, za škornji pa nože. Ker je bilo vroče, gornjega odela in čepic niso imeli, le srajce. Res, hudirjeva mladež! Ko so se odpeljali, sem zvedel, da so to avstralske čete, ki niso na fronti prizanašale ujetnikom in so baje vse poklale. Borile so se z neverjetnim pogumom in so se jih Nemci najbolj bali. Povsod so.imeli velik rešpekt pred Anzaki. To ime ni nič drugega kakor začetnice u-radnega vojaškega naziva: Australian and New Zeland Army Corps. Torej borci iz Avstralije in Nove Zelandije. Ti vojaki slove po neustrašenem pogumu kakor naši Bosanci. Da, kakor naši Bosanci.
Pozneje, ko sem bil v civilni obleki, sem se celo razgovarjal z Anzaki. In sem spoznal, da so jako prijazni in bistri fantje. Z oči pa se jim bere odločnost, pogum in neu-strašenost. Vozili so jih v letu 1916-1917 po vsej Franciji, z njimi so delali reklamo in vžigali domačinom pogum. Res je, da so nekaj nemških ujetnikov v nagli jezi napadli,, zato je bil tolikšen strah, da so nas skrivali. Toda drugače so se obnašali prostodušno veselo.
Vekoslav Lilija,
nadučitelj v pokoju v Nov. mestu
Avstralske čete
Kako sem spoznal avstralske čete — Že v svetovni vojni so bili “Anzaki” nevarni borci
Vedno in vedno čitamo, da so avstralske čete premagale to ali ono severnoafriško utrdbo. Vprašate, kakšne so prav za prav te čete. Naj obudim nekaj spominov.
V letu 1916 sem bil v Franciji interniran v okrožju Dordogne na graščini, nekaj postaj od mesta Pe-rigueuxa. Tu smo bili nastanjeni z ujetniki Nemci skupno. Pošiljali so nas, če se je kdo priglasil, na delo na deželo. Silili niso nikogar. Tako smo se peljali v juliju po železnici na delo. Na postaji Ribe-Rac smo za nekaj časa izstopili. Kar zaslišimo: “Les Anzakes, les Anzakes!” In že Mesu se so nas segnali — bila nas je petnaj-
err amus Suknje
Obleke
Najboljšo postrežbo dobite v KROJAČNICI LEOPOLD UŠAJ Cene zmerne - Delo prvovrstno GARMENDIA 4947 La Paternal Buenos Aires
hi S Kaditi je
■Morda je bukoliko pretirana Keše-.' da, ki ’sčiK jo 'že večkrat slišal, da kadilci najbolj brezobzirni lju- ' dje na svetu”' Gotovo da bi bil krivičen, kdor bi kar na vprek tako trdil, kfer ni dvoma, da je mnogo ljudi, ki imajo navado kajenja, ki so vedno obzirni do drugih in vsestransko lepo izobraženi.
Marsikdaj sem že bil priča,- kako je kadilce molče ugasnil cigareto ali cigaro, kadar ga je kdo navzočih opozoril, da mu dim slabo stori. Prav tako je videti vsak čas moške, kateri pri vstopu v kolektivo ali omrnbus takoj ugasnejo ali odvržejo- svoj • č ‘ čik ”.
Oni:dan se mi je pa primerila ena zgodba, kakor se ponavaljajo mno-gpkrgt^ ki pa je imela nekaj posebno grenkega.
Kolpo vozilo ljudi je bilo. Večinoma so, bile ženske vseh starosti; tudi otrok,je bilo in tudi prav malih. Nabit je lyl kolektiv in tesno zaprt, da ni hilo nikakega zračenja. Oster to-bakov; d.iin mi je udaril v nos. Mila je teška cigara.
lip že minilo, se bo že kam razgubi) dušeči duh, tako sem si mislil, toda,iše,dolgo ne. .. Od kod vendar prjh^ja. ta nevšečnost?- -Jaz nisem kadilec, joda tobakov dim zame vseeno iti nevaren strup in tisto, kar' dela -nevšečnosti, človek že prenese. Saj je, t^eba še marsikatero neprijetnost, na svetu pogoltniti. Kdor ničesar; ne-zna “požreti”, kdor nikoli ne zna-potrpeti, živi z vsemi ljudmi skregan in postane kmalu neznosen. Saj se večkrat sliši beseda, ki jo reče mož o svoji ženi: “laže bi jo nosil kot poslušal”. ...- ali pa tudi ženo,, ki potoži: “je vse zastonj, liiko-li mu ne morem ugoditi”.,., življenje bi torej postalo jako neprijetna, zadeva, če bi ljudje ne imeli nič krščanskega potrpljenja:. .
Tako je dobro, sem razmišljal jaz in. . . molčal. Kaj bi se vtikal v tuje zadeve. . .
Toda tobaka ni bilo konec. Olghra je vsak čas močneje žgala v nosove. Tam spredaj je bila mati z drobnim otročičkom. Nestrpno je začela zakrivati nos sebi in otroku in ogledovati se, kam bi se mogla umakniti pred ne všečni m dimom.
Človek pa naj potrpi in se ne vti-
■je
povedana
^ tuje zadeve. ti,je vendar tista hevšečna cigara ?	' „ :iyu(Bj<
'Kmalu sem videl. Saj je ¡bil',)prav blizu mene. V skrajnem kotu je oblastno sedel nek moški in izzivalno s cigaro v roki gledal dekle, ki je sedelo na stranskem sedežu in bila vidno v neprijetnem položaju radi njegovega dima pa tudi radi njegovega čudnega pogleda.
Kaj meni to mar! Kogar moti, naj se oglasi in naj svoje pravice brani, tako mislijo ljudje po veliki večini in tako delajo, in zato se tolikokrat gode nelepe stvari,
Tamle spredaj pa je z velikimi črkami zapisano “prohibido fumar y ešcupir”... Le zakaj je tisto zapisano, če pa tolikokrat Vidiš da sam šofer, ki ima prav nad svojo glavo to napisano, nadvse samozadovoljno .vleče svojo cigareto...
Na svojem mestu je stala zapisana prepoved, nažgana cigara pa tudi na svojem mestu, in je dajala tenek curek ostrega dima, ki je spravi! v nevol.jo že domala vse potnike,, toda nihče ni zinil. Torej zaradi enega neotesanca naj sedaj vsi požirajo njegovo surovost.?,.. Zares, nihče ne zine.
Zase človek že prenese, toda zakaj hi morali prenašati taki, ki jim to | ne le dela nadlego temveč tudi ško-jdo, zato sem smatral da je treba, da j nekdo vendarle opozori nevšečneža, j da njegovo ravnanje ni pravo, i Nagnil sem se do njega in ga mirno spomnil, če bi nemara nekoliko potrpel, in prenehal kaditi, ker je nekaj takih v vozu, ki jim očividno dim dela nadlego.
Kaj pač bolj naravno, kot da bi mož vzel cigaro iz ust, se opravičil, da se ni domislil tega in zadeva bi bila v splošno zadovoljnost končana.
Pa ni bilo tako! Grdo me je pogledal, molče pljunil na tla pod seboj, potegnil žveplenke iz žepa in začel na novo prižigati cigaro, čeprav mn je še dobro gorela. Brez besede je kadil dalje... Ljudje, ki so nekateri mojo gesto opazili, so se začudeno spogledali, in molče prenašali dalje nevšečni dim in kadilca, kateremu je kar naprej tičal v ustih že kratki konček nevšečne cigare.
“Uospital Tornu” je povedal šofer.
Zganili so se potniki. Tudi brezobzirni kadilec1 se je zgtmil. Odvil je okno in skožf l.p&jSVij'tfO ki ga jg žtvžghl v ustnice iti se dvig-.
pffiiicpiZ ' '	:
'TfeČat, 'tršat človek, trdega obraza in,prezirljivega pogleda... Plašno se je odmaknila gospodična, kateri je preje pod nos poganjal dim cigare, pa tudi mene je neprijetno dir-nilo, ko je vstala pred menoj cela postava neprijetnega sopotnika....
Zares me je;imelo preje, da bi tega človeka poklical k redu na bolj energičen način, ki bi bil primeren njegovemu izzivalnemu obnašanju; a sedaj. .. me je kar zamrazilo.
Siromak nima desnčdioge! Naslonil se je na bergljo in se porival proti izhodu • • • Prav zadovoljen sem bil tisti hip, da šem mu prihranil nevšečno ponižanje, da bi ga kot brezobzirnega vrgli ven iz 'voza. Saj je že dosti bricfko njegovo življenje.
Pretresel me je ta pogled na nesrečno žrtev katerekoli nezgode, ki mu je odtrgala desno nogo... Pretreslo me je pa tudi tisto, kar sem sam preje razmišljal.
Tale človek, tako so se,-mi pletle misli, ki je tako brezobziren, ki jmi tako nič ni mar za druge in ki celo očividno uživa, ko dmigim povzroča neprijetnost, bo gotovo prej ali slej prišel na račun. Saj. je ena osnovnih posta v, živi j en j a, kakor ga vodi božja Previdnost, da Človek žanje, kar je sejal. Res .je veliko ljudi, katerim tega ni prav nič mar it) se drže tega, da “meni je za moj trebuh, drugi naj se briga, za svojega”. So taki, ki pač azhtevajo .od drugih, da so obzirni do njih, a sami sebi pa si dovolijo karkoli jim pade v glavo in nič ne pomislijo, kako more to druge boleti. To so tiste vrste ljudje, kateri žive, '.kot da so vsi drugi na svetu samo zato, da njim služijo. . . Tudi med ljudmi skromnega položaja je takih. One, ki so nad njimi, prezirajo ali pa se jim hinavsko prilizujejo; a tiste, kateri so pod njimi, peste, da je strah in joj.. . Nič nočejo upoštevati tega, da je nad njimi nekdo, kat eri Vse vidi in vsako socijalno krivico'ob svojem času izravnava....
Siromak! Pač pomilovanja je vreden tisti mož, ki je tako nesrečno zgubil en ud svojega telesa... in vendar -— zares me je pretreslo ko
sem ga takega videl — kar mi je moja misel že preje narekovala, to je bilo že izvršeno: di]t hib tjjik brez? pbzirni človek, kateremu je v'liži* tek^ j^i-more^rggipi prizadevati trpljenje, 'gotovo prišel med kamne božjega mlina in -— saj je to njega že zaletelo... le škoda, le nesreča zanj, da ni razumel trdega nauka, ki ga je dobil in še naprej izziva nase bridkost.
Verjetno je, da je to posledica njegove zagrenjenosti, nekake maščevalnosti, ki v onemoglosti zadaja bolečine kjer more. Kaj takega se mnogokrat dogaja z ljudmi, kateri so v življenju nesrečni, a svojega pogleda nočejo dvigniti k božjim obzorjem in nočejo razumeti, po kakšnih stopnicah je speljana pot, ki vodi do sreče.
Nisem sodnik njemu, ki ga tudi ne poznam in ga nisem videl nikoli; to pa vem, da bi mnogo manj trpel v svoji bridkosti, če bi njegovo srce poznalo nekoliko plemenitosti in če bi on, ki je nedvomno prestal precejšno mero bolečin, potegnil iz tega zaključek, da je trpeti nekaj teš-kega in bi zato s plemenitim srcem rad doprinesel k olajšanju neprijetnosti drugih in s tem pridobil sebi ne le sočutje, temveč tudi marsikatero stvarno pomoč, pred Bogom pa nagrado za pravo spolnjevanje ljubezni do bližnjega, ki se kaže tudi v obzirnosti kadilca do sopotnikov v javnih vozilih.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
17. avg. Maša na Paternalu za Ido Mave|. P^l l|o žalni zbor.
Pri «ivVRoži ob 12 uri za stariše Lah.
Molitve na Avellanedi.
24. avg. Maša na Avellanedi za stariše Gomboc.
Pri sv. Rozi za stariše Komac:
Molitve na Paternalu.
*
PO DOMOVINI IN PO ARGENTINI je naslov prireditvi, ki se bo vršila 31 avg. ob 15 uri v Salonu San José, Azcuénaga 158.
To bo čisto svojevrstna prireditev, na kateri bomo videli tudi en košček naše slovenske domovine, naše domače kraje, običaje in lepote.
Rojake, kateri imate kake lepe razglednice, fotografije iz domačih krajev, prosim, da bi mi dali iste na razpolago za tisto priliko. Priložite tudi nekatere najvažnejše podatke od slikanega kraja.
, Za nas bo gotovo najlepši del prireditve tisti sprehod po slovenskih planjavah in dobravah. Zanimiv bo pa tudi sprehod skozi argentinske planine, ki ga bo peljal naš rojak Vigor Domicelj, eden najbolj znanih plezalcev v argentinskih planinah.
Vstopnina za odrastle je 1 $, za otroke pa pol pesa.
Povabite tudi znance, ki ne razumejo po naše, ker je namen prireditve, pokazati nekaj našega narodnega bogastva tistim, ki nič ne vedo o ! nas.	Janez Hladnik
Trgovci in obrtniki!
Oglašajte v 46 Slovenskem listu ”, da Vas bodo naši ljudje poznali!
Trgovina čevljev | BELTRAM	1
i
Vsakovrstna izbera čevljev | in copat.	?
i
Dto. Alvarez 2288 — Paternal |
Buenos Aires	f
I
Kro jaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
i
5
FOTOGRAFIJA!
“LA MODERNA” |
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA” §
S. SASLAVSKY	|
Av. SAN MARTIN 2579 A Telefon: 59-0522 - Bs. Aires 1

J
Caricin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 239
Prepiranje je priklicalo naposled častnika, kateremu je stražnik celo zadevo prijavil.
— Bedak in osel si, — zakliče častnik stražniku. — Menda ja ne misliš, da bo Cikla pomagal grofici pobegniti ?
Vojak zamrmra nekoliko nerazumljivih besed, nakar se vrne na svoje mesto.
Rajmund si oddahne iti odhiti skozi vrata.
Izgubil je že precej časa in tokrat je šlo za dragocene minute.
Častnik je opazil, da se Rajmundu nekam čudno mudi. On zmaje z rameni, nato pa se kakor nehote napoti v dvorec, kjer Iti se morala nahajati ujetnica.
Tu zve od kuharja, da je grofica dovolila svojim služkinjam, da smejo nocoj oditi v mesto.
Nato se napoti v drugo nadstropje, odpre nezaklenjena vrata in stopi v sobe.
Toda povsod je bilo prazno in mračno.
Ravno tako so bile prazne vse sobe v tretjem nadstropju.
Častnika se loti nepopisen strah.
Brez sape purileti Je poveljniku irt alarmira celo posadko. Poveljnik pfeišče v naglici stolp, toda že čez nekaj minut je vedel: Grofica Cosel je, pobegnila!
Zamolklo zagrmi top.
Ta signal je alarmiral mestece in okolico.
'Posadka se razdeli na dva oddelka in za'čne pod vodstvom poveljnika zasledovarrb&^Tma.
Nesreča ‘je’ hote1\,JdK grofi«! C|se? ‘kiiTifftdi 1 a P fein ne)irdr’evorerKi iu je tako zgrešila mesto, kjer jo je čakal Rajmundov prijatelj s konji.
Njen prijatelj jo je medtem povsod iskal in obupno klical njeno
ime. Naposled, po dolgem času, se mu je posrečilo, da jo je našel. Ana .je obupno stala v temi in se brez moči naslanjala na neko drevo.
V največji naglici jo Rajmund odvede h konjem, -— toda v tem trenutku se že oglasijo za njima njuni zasledovalci.
—	V božjem imenu — skočite na konja, drugače je vse izgubljeno!
—	zakliče Rajmund Holm, ves razburjen od straha.
Ana, ki je bila izvrstna jahalka, se hitro vzpne v sedlo.
Rajmund je hotel zdrveti za njo na konju, toda v tem trenutku se s treh strani pojavijo vojaki.
—	Naprej — nafme.j! — zakliče Rajmund in potegne iz žepa svoj samokres. — Jaz vas bom varoval! Bežite!
Ana Cosel vzpodbode svojega konja, —• na njeni levici je jezdil Rajmundov prijatelj.
Strel za strelom se je razlegal za begunci.
Rajmund se je boril kot lev iu je spretno zadrževal Anine zasledovalce.
Toda vedno so se pojavljali novi vojaki, kakor da bi rastli s tal.
Nenadoma se Rajmund opoteče.
Z roko se prime za prša, kjer se je nahajal važni spis, nato pa se zgrudi na tla.
Rajmund strahovito zakriči, — a ta krik je izražal vse, kar se je skrivalo v duši tega človeka, ki je do zadnjega diha ostal zvest svoji ljubljeni, ki mu je bila sicer prijateljica, ki pa nikoli ni bila njegova ljubica.
Ana Cosel je slišala ta kftk kfjKK kričanju in'hrupu, ki se je razlegal Olorbg nje;	--
Dna takoj ustali1 ¡kbnjA.
Uvidela je, da daljnji beg nima več pomena.	•
—	Jezdite sami naprej, ... hitite!
—	zakliče ona svojemu ranjenemu I spremljevalcu.
Temu se je res posrečilo pobegni- ¡ ti.
Njega bi zadela zelo občutna ka- j zen, če bi padel vojakom v roke.
Ana je že videla, da so jo vojaki obkolili. Ona dvigne roke in skoči s konja.
—* Nihče se me ne sme dotakniti ! — zakliče ona ponosno. Njen ukaz je zopet koristil. Vojaki se umaknejo in častnik, ki je vodil četo. stopi pred grofico, da bi jo zaščitil.
Grofica pa se vsa razburjena napoti na ono mesto, kjer je Rajmund Helm ležal v mlaki krvi na zemlji.
Dva vojaka sta stala z gorečimi bakljami poleg nesrečnega Rajmunda Helma.
Nenadoma odpre Rajmund oči in se s svojimi zadnjimi močmi malo vzravna.
Zdelo se je, da mu je dajala bližina ljubljene žene novih moči.
—Rajmund! — zakliče Ana, poklekne na tla in objame z rokami nesrečneža.
Na častnikov migljaj se vojaki umaknejo še nekoliko korakov.
Tu se je odigravala ginljiva tragedija, — to je tudi častnik slutil. Ta Cikla ni bil navaden kmet.
Rajmundove oči, v katerih je polagoma ugašal njihov sijaj, so gledale lepo, smrtnobledo Anino obličje.
—-Ana, nisem te mogel rešiti, — zašepeče on — prvič ji je dejal “ti” — zato pa lahko zate vsaj umrem!
Tudi to je sreča, samo me boli, ker te zapuščam v oblasti tvojih sovražnikov. V trenutku moje smrti pa''zame zelo trpko. Težko te zapuščam!
le bes.ede je Rajmund izgovoril s slabim in nemoglim glasom.
— Ti ne boš umrl, moj zvesti prijatelj, — obupno vzkíiltné Ana’ Cose!.
Rajmund se trpko nasmehne, j — Smrt mi že stoji ob strani, Ana
— nestrpna je že! — Zbogom, — zbogom za vedno — karkoli sem storil, — za koga sem živel, dihal in molil — mi ni treba razlagati! Samo enkrat naj poljubim pred svojo smrtjo tvoja ljubljena usta, — nato pa naj me zakrije večno temna noč!
Ana Cosel se skloni nad nesrečnika in ga prvič in zadnjič v svojem življenju poljubi.
To je bil nežen poljub.
Rajmund se zgrudi.
Toda še enkrat napravi neko pomembno kretnjo, z roko se prime za žep.
—	Ta spis — zašepeče on — vedno sem ga nosil pri sebi — nihče ga ne sme dobiti v roke — razen tebe!
Ana seže z roko pod njegov plašč in vzame neopaženo kraljevo ženitveno obljubo.
V njenem naročju je izdihnit Rajmund Helm, toda okrog njegovih ust ni bilo trde poteze.
Grofica se vzravna.
Bila je kot okamenela.
—	Odnesite nesrečnega Helma v dvorec —v reče ona zamolklo. — Sedaj nimam nobenega upanja več, da bom kdaj doživela svobodo!
Zgodilo se je tako, kakor je ukazala.
Ana se zaklene v svojo sobo in ni hotela nikogar, niti poveljnika pustiti k sebi.
Tretji dan je poklicala k sebi poveljnika in ga prosila, naj priskrbi Helmu lep pogreb.
Poveljnik ji je to obljubil.
Kralj Avgust, ki ga je poveljnik tedaj o vsem obvestil, ni ukazal ničesar, kar bi poslabšalo Anino sta-hje.
Najbrž je tudi njega, ¡gjpplfi la tragedija in smrt zvestega' Aninega prijatelja.
Ana Cosel je bila že štiri desetje-vet let stara, toda njena lepota je bila še vedno taka kakor nekoč, ko i je postala kraljeva ljubica.
Njen obraz je bil še vedno tako dražesten kakor nekoč. Tudi njeno vedenje je bilo še vedno tako ponosno kakor nekoč na dvoru kralja Avgusta.
Toda odkar je za njo umrl Rajmund Helm, ni nikoli več mislila na beg.
Udala se ;je v svojo usodo, toda kralja ni nikoli več videla; ravno tako tudi ne svojih otrok, ki jih je dal Avgust dobro vzgojiti.
Zato so tudi otroci pozabili svojo nesrečno mater.
Avgust se je medtem približal koncu svojega življenja.
Toda do smrti se je trudil posnemati razkošnost in razsipnost francoskih kraljev in je zato v svoji pre-stolici še vedno prirejal sijajne svečanosti.
Le na ujetnico v Stolpenu ni nihče več mislil.
Kralj Avgust je že pred mnogimi leti nekoč padel s konja, ko je hotel razkazovati svoji ljubici, kneginji Ljubomirski, svojo spretnost.
Sedaj, v svojih starih dueli, Iji se moral varovati, toda on se ni oziral na nasvete svojih zdravnikov.
Ko mu je moral dvorni kirurg nekega dne amputirati na nogi palec, ki se je vnel, se je operacija sicer posrečila, tocla kralj je od takrat šepal.
Pozneje je nekega dne padel iz i.je in od takrat se je njegova bolezen le še poslabšala.
Rana se je ponovno vnela in nekega dne je kralj Avgust izdihnil.
Ko je Ana Cosel zvedela za smrt kralja Avgusta, je bila strahovito ginjenSU*''
Cele dReve je jokalgdu »izdihovala, ,-r- objokovala je človeka, ki ga je še vedno ljubila, čeprav jo je po kratkem času ljubezni tako strašno preganjal.
Sest dni po kraljevi smrti se je I pojavil v Stolpenu poslanec novega kralja, ki ji je sporočil, da je svo-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
JAPONSKA PRAVLJICA
Tam daleč na vzhodu v deželi senca in rož, na Japonskem, je živela prelepa deklica, ki ji je bilo ime Krizantema. Zmeraj se je smejala, zmeraj je bila dobre volje. Vse je imela rada: rože, ptičke, sonce. Najraje pa je imela svojo mater.
Nekega dne pa je izginil smehljaj z njenih lic in v njenih očeh so se prikazale solze.
Kaj se je zgodilo? Mati je zbolela. Ves dan in še pozno v noč je deklica posedala ob njeni postelji in ji stregla. A vsa skrb je bila zaman. Mati je umrla.
Krizantema je bridko zajokala: ‘‘Mamica, ne zapusti me same!” Mati pa je ni slišala. Ni odprla oči, ni dvignila rok, da bi pobožala, ubogo hčerko po bledih licih. Prišli so tuji ljudje in povedli žalostno deklico iz izbe. Njeno dobro, ljubljeno mater pa so zagrebli v črno jamo.
Vso dolgo noč je Krizantema jokala. Zjutraj pa je odšla na materin grob. Grob je bil pust in prazen. Niti ene rože ni bilo na njem.
Krizantema je odšla v gozdove, na travnike, na polje. Iskala je drobno rožico med grmičevjem, med travo, med požetim žitom. Vse zastonj ! Bila je pozna jesen m cvetja ni bilo nikjer več. Sive megle so se vlekle nad travniki in poljem. Suho listje je padalo na ovenelo travo. Veter je zavijal-okoli hiš.
Krizantema se je razočarana vrnila na pokopališče. Pokleknila je na materin grob in bridko potožila : ‘‘Mama, mamica moja! Nimam rožice, da bi jo položila na tvoj grob. Ljubi Bog, o naj se jaz sama spremenim v rožo in okrasim zapuščeni materin grob!”
Vrgla se je na kup sveže prekopane prsti in bridko zajokala.
In glej : kakor da bi se nebo samo razžalostilo, so začele padati z neba težke deževne kaplje. Z dekličinih mehkih las in njenih otožnih oči pa so padali na materin grob biseri, ki so se razbrsteli v prekrasne cvetove. Materin grob je bil posut s samimi — krizantemami. Tako je velika ljubezen majhne
Mladinski kotiček
<r’*
a
deklice ustvarila krizanteme, prelepe jesenske rože.
BERAČEVO PREKLETSTVO
(Narodna pripovedka)
V davnih, davnih časih je stal na Pohorju lep grad, obdan z zelenimi setvami in pisanimi travniki. Lastniki tega gradu so bili zelo bogati. V svoji zakladnici so imeli cele kupe srebra in zlata.	i
Zadnji lastnik tega gradu se je nekoč ponesrečil na lovu. Zapustil je ošabno, brezsrčno vdovo in maj h-' nega sina. Sinko se od matere ni naučil ničesar dobrega in lepega, zato je postal tudi sam ošaben in hudoben.
Nekega dne je priromal do gradu star popotnik. Ves utrujen od dolge poti je legel v senco košate grajske lipe. Sinko prevzetne grajščaki-nje je prav ta čas drobil vrabcem kruha. Ko je opazil ubogega starčka, je .jezno zakričal nad njim :
‘‘Kaj polegaš tukaj in plašiš vrabce? Pojdi dalje!”
Popotnik ga je pohlevno prosil: ‘‘Dovoli, da se malo odpočijem. Star sem že in truden. In tudi lačen sem. Daj, dovoli, dobri deček, da poberem nekaj drobtin!”
Deček ga je grdo zavrnil:
‘‘Molči in poberi se!”
Ker se je popotnik še vedno obotavljal, je deček ves razkačen planil k njemu, mu zlomil palico in ga hotel pretepsti. Pa je nesreča hotela, da je padel v mlako in si umazal gosposko obleko. Na ves glas je začel klicati mater:
‘‘Mati, mati, poglej, tale starec me je pahnil v mlako!”
Stekel je v gfad k materi, ki je ta čas sedela pri bogato obloženi mizi in se gostila. Ko je zagledala sinkovo umazano obleko, je vzela v roko velik kos maslenega kruha in začela z njim čistiti obleko. Zraven pa je klela starca in Boga.
Popotnik je v tem hipu stopil k oknu, milo pogledal brezsrčno graj-
ščakinjo in zaprosil:
‘‘Truden sem in lačen, gospa, dajte mi vsaj košček kruha!”
Grajščakinja se je grdo zarežala, mu vrgla z blatom onesnažene skorje kruha in zakričala:
‘‘Na, požeruh, da boš sit! Zdaj se mi pa hitro poberi izpred oči, drugače te napodim s psi!”
Ubogi popotnik se je molče sklonil, pobral kruh, ga poljubil in blagoslovil. Potem se je obrnil in odšel. Mimogrede pa si je hotel pri vodnjaku utešiti še žejo. Ko je sinko brezsrčne grajščainje to videl, je skočil za njim in začel metati kamenje vanj in v vodo.
Starčka je minulo potrpljenje. Preveč .je bilo hudobije. Dvignil je pest, grozeče požugal proti gradu in zakričal:
‘‘Naj bo ta grad proklet na veke!”
Komaj je te besede izrekel, se je nebo zatemnilo in črni oblaki so se privalili od juga. Voda v potokih in vodnjakih je začela naraščati. Preplavila je polja in travnike. Strele so švigale vsevprek in ubile grajske pastirje in čredo na pašni-1 ku. Med strahovitim tuljenjem in grmenjem se je odprla zemlja in požrla grad s hudobno grajščakinjo in njenim brezsrčnim sinkom vred.
Na kraju, kjer je nekoč stal mogočen grad, leži zdaj Črno jezero. Njegovi valovi so mrtvi, brezgibni: noben vihar jih ne gane in nobena riba ne živi v njih.
ŠEST LET . . .
Šest let moj oče. v grobu spi.
Ko mislim nanj — še zdaj žalujem in kakor nekdaj se mi zdi, da mili glas njegov še čujem.
Takrat, moj oče, ko si umrl, ugasnil mi .je beli dan, z oči sem solzo si otrl, kri tekla je iz krčnih ran.
Ne veš, predragi oče moj — šest let nevzdramno spiš v gomili, kako, kako je zdaj z menoj:
| nikomur se tvoj sin ne smili. . . i
::Nikar ne jokaj, sinko moj!” mi rajnki oče šepeta.
‘‘Saj kmalu prideš za menoj in tam boš, kjer sem jaz — doma...”
j
Še danes zvon mehko iz lin udarja mi v srce in dušo: Spominjal se očeta, sin —
Šest ltt že spi pod črno rušo!
Radin irski.
UGANKE
Ravna deska, štiri noge — za bogate in uboge; sklede, krožnike drži in jedi iz njih deli.
‘ Ow«W)
*
Iz glave mi biček v višino štrli, če me obrneš, sem večja za tri.
('9 B>11IA3J§)
Moka in sol nam je pokrila in naredila čisto bel dol.
(’Saug)
Na drog smo črko O obesili, da se suši, diši nam kot meso, ki je brez kože in kosti.
("esi?qo{>[)
*
Velike zobe so v usta zabili, me vzeli v roke in v gozdu rabili.
ZA DOBRO VOLJO
Raztreseni profesorji
Profesorjeva gospa hodi z možem med njivami in travniki.
‘‘Ne bo dolgo lepo, le glej kako-sparjen in žejen je lan tam na njivi. ’
‘‘Oh, ljuba Mira”, pravi profesor, ki se je vzdramil iz svojih misli, “za otroške srajčke bo ravno dovolj velik.”
Profesor Klobučar je bil na obisku pri prijatelju. V salonu so mu pokazali klasno blazino v umetniško spleteni preobleki.
“To mi je naredila moja hčerka”, pravi gospodar.
“Aha,” kima pomembno profesor Klobučar, “gotovo za poročno darilo.”
*
Profesor Peterlin sreča znanca : “Oh, glej ga Matjaža, sto let te že-nisem videl. . kje vendar hodiš?... Kaj pa dela tvoja ženka?”
“Toda, Joža, jaz vendar nisem poročen!’ ’
“A tako, saj res,” se praska profesor Peterlin po pleši, “pa kaj sem že hotel reči? Da, kako dolgo pa si že neporočen
4) J >
Profesor Kočevar seže v žep po robec, izvleče pa pismo.
“Ja svinčnik, to pismo sem vendar vrgel v nabiralnik pri Zmajskem mostu, tega se točno spominjam. .. Ali je bilo morda kaj drugega? Ja, sedem kosmatih, kje je vendar moj robec?”
Vse najboljše k vašemu šestdesetemu rojstnemu dnevu, gospod profesor! Toda, mislim, da se ne motim, še danes na ta vaš praznik tičite do vratu v delu?”
“Ah, Bogu bodi potoženo, nekateri bivši učenci so mi poslali za čestitke latinske in grške pesmice, pa moram ta lep dan porabiti za to, da vse to popravim.”
hodna.
Vrata ječe so se odprla.
Ana Cosel je dolgo zrla na kraljevega odposlanca, nato pa je žalostno zmajala z glavo.
— Hvala nasledniku kralja Avgusta za njegovo milost, — reče Ana, — toda sedaj ne potrebujem več svobode!
Sedaj je zame prepozno!
Sedaj ne maram več oditi iz tega stolpa, ki je videl toliko mojih solz in slišal toliko mojih vzdihljajev.
Prosim, da mi dovolite, da smem ostati tukaj do konca svojega življenja !
Kraljev glasnik se je vrnil v pre-stolico in sporočil kralju grofičino željo.
Kralj je izpolnil Anino željo.
Ana ni bila več ujetnica, lahko je šla kamorkoli je želela, toda vendar ae ostala prostovoljno v trdnjavi do konca svojega življenja.
Svojo pokojnino, ki je iznašala tri tisoč tolarjev, je uporbaljala za svojo obskrbo, z ostankom pa si je kupovala knjige.
V njeni zbirki knjig in raznih drugih stvari so pozneje našli mnogo kolajn, ki jih je okrasil nekoč kralj Avgust s svojo in njeno sliko.
Sedemnajst let je živela nesrečna Ana v trdnjavi, za vladanja Avgustovega naslednika in je doživela celo njegovo smrt in kronanje novega kralja.
Večkrat je sprejemala odlične gosje in vse je očarala s svojo duhovitostjo in modrostjo, ravno tako pa tudi s svojo skoraj nadnaravno lepoto, ki jo je še sedaj odlikovala.
Revežem v okolici Stolpena je bila blag angelj.
Novega kralj in svojih otrok ni nikoli videla.
Leto pozneje je izdihnila svojo blago dušo v Stolpenu.
Umrla je lahko, — tako so trdili tisti, ki so bili navzoči pri njeni smrti.
Ko je umrla je bila osemdesetpet | pusti zimsko palačo carice Katarine,
let stara.
Skoraj vse njene predhodnice, ki jih je kralj Avgust osrečil s svojo ljubeznijo, so umrle pred njo.
Novi kralj je ukazal, naj jo tiho pokopljejo.
Tako je našla Ana (‘osel v cerkvi v Stolpenu svoj grob.
Nedaleč od njene grobnice je počival njen zvesti prijatelj Rajmund Helm.
Dragoceni spis, ženitveno obljubo kralja Avgusta, je Ana, zažgala nekoliko dni pred svojo smrtjo.
Ana je zapustila troje otrok, — grofa Friderika Cósela, generala ka-valerije, hčerko Frideriko in Konstanco.
Tako je končalo življenje najlepše in najduhovitejše žene našega časa.
Trdnjava v Stolpenu še dandanes stoji in štrli kot znamenje prevarane ljubezni in poteptane zvestobe pošastno v zrak.
Grof Agapov je končal svojo povest.
Nekaj časa je vladal v malem ca-ričinem kabinetu globok molk.
Vsi so bili ginjeni.
—	Žalostna je vaša povest, — prekine naposled carica Katarina molk. — Žalostno je bilo življenje lepe grofice Cosel — a njen prijatelj Rajmund Helm je bil nenavadno zvest človek, — v tako nesebičnost, zvestobo in ljubezen ne morem verovati !
—	Nesebična zvestoba obstoja, vaše Veličanstvo, — odgovori grof Agapov, — toda samo tedaj, če člo- j vek ne doživi prevelikega razoča- j ranja.
Fatima, ki je samo napol poslušala grofovo pripovedovanje, se je u-maknila sedaj v kot kabineta.
Tam je stal njen prijatelj Julijan Sanderski, ki ga je lepa baronica pomembno pogledala.
Za njo je bil že skrajni čas, da za-
ker je med pripovedovanjem grofa Agapova neopaženo dvignila s tal bisere markize de Vemuil.
Ko so se začeli gosti naposled poslavljati, ko je carica Katarina milostljivo mahnila z roko in odšla v spremstvu svojega paža iz kabineta, prime Julijan Sanderski hitro Fatimo za roko in jo odvede iz palače, pred katero ju je pričakovala njuna kočija.
171.	POGLAVJE.
Uničena sreča
Zapustili smo .mlado načelnikovo hčerko v lepi vasi Oršovi, kjer je sedela s ciganko v uti svojega vrta in je nenadoma slišala glasno govoren je.
— To je Vladimirjev glas! — vzklikne mlada žena in skoči prestrašeno s klopi. — To je moj mož,
Da, bil je Vladimir,• ki' se je sedaj pojavil pri vhodu v malo utico.
Poleg njega je stal načelnik Niki-ta, s svojim bakrenordečim obrazom in vodenimi očmi starega pijanca.
Za njima je stalo nekaj ljudi, — dvanajst do petnajst oboroženih mladeničev, slug in občinskih stražnikov, ki so imeli puške in sablje.
Za stražniki so se prerivali radovedni gosti.
Niso sicer vedeli, zakaj gre, toda njim je bilo dovolj, da so videli oborožene stražnike. Prihiteli so k utici, da bi videli, kaj se je zgodilo.
—	Dora — zakliče Vladimir in pogleda skoraj jezno svojo mlado soprogo. — Ti si tukaj — s to ženo?
Pridi — pridi k meni!
Dora uboga svojega moža.
—	V božjem imenu — zakliče ona in se nežno privije k njemu, — kaj se je zgodilo?
Kaj se dogaja tukaj?
Ti in oče sta tako resna, — kaj nameravajo ti stražniki in ti mladeniči s svojim orožjem?
—	Koga iščete?
Ali se je zgodila kaka tatvina, ali je morda storjen kak drugi zločin?
Vladimir pokaže na Elizabeto.
Ta je mirno stala in radovedno motrila s svojimi jasnimi očmi čudni prizor, ki se ji je nudil.
—	Tiče se te-le ciganke! — vzklikne Vladimir.
V trenutku, ko je Vladimir izgovoril te besede, se mlada ciganka zdrzne.
—	Ciganke? — vzklikne'Dora. — Nje se tiče? — Oh, potem —- potem — njen glas dobi skoraj radosten prizvok —- potqm gre tu za pomoto!
Če je ciganka sploh kaj zagrešila, je to gotovo taka malenkost, da ni vredna besede.
Jaz jamčim za njo!
—	Dora, prosim te. . .
—	Ne, Vladimir, pusti me izgovoriti !
—	Jaz sem pravkar sklenila prijateljstvo s to ciganko, iskreno prijateljstvo in če marsikdo med vami ne bo mogel razumeti, kako sem mogla kaj takega storiti, se ne bojim, temveč vam naravnost povem.
—	Ta ciganka je popolnoma osvojila moje srce!
Mar ne, Vladimir, ti ne boš sedaj mislil, da je ona hudobna in pokvarjena oseba.
Ti veš, da ne poklanjam tako lahko komu svojega srca, da nisem tako zaupljiva in da pazim, koga si izberem za prijateljico!
—	Jaz vem samo to — odvrne mrko Vladimir, — da si se prenaglila, če si ponudila tej tuji ciganki svoje iskreno prijateljstvo!
Pojdi sedaj odtod!
Moram govoriti s to ženo!
—Da, pojdi odtod, otrok moj, — vzklikne sedaj načelnik Nikita — izvršiti moramo važno stvar, — ne gre za malenkost.
Vladimir stopi bližje.
On pogleda Elizabeto, jo ostro premeri od pete do glave in reče odločno:
—	Kdorkoli si, odkoderkoli prihajaš in kakorkoli se imenuješ, proglašam te v imenu njenega Veličanstva carice Katarine ruske in v imenu zakona aretirano!
Ti si aertirana, — pokori se zakonu !
Elizabeta je stala kot okamenela-
Nobene besede ni mogla spregovoriti.
Dora pa obupno krikne.
—	Aretirana? — zakriči načelnikova hčerka. — Ali boste res vrgli v ječo to ubogo, nesrečno deklico?
Ne, ne, to je le šala, neslana šalar ki ste si jo izmislili, da bi se naši gosti čim boljše zabavali!
izmislili pa bi si lahko dostojnej-šo šalo, jaz ne trpim, da se tako šalite z mojo prijateljico!
—	Dora — reče Vladimir — še-enkrat te prosim, rotim te, ne mešaj se v naše zadeve!
To se tiče samo nas!
Stvar je važna in službena !
—	To praviš ti meni na najin poročni dan? — vzklikne Dora, ki se je vsa tresla od razburjenja.
—	Žena, moram, moram! — Ti ne veš, kaj vse stoji zame in .tvojega očeta na kocki!
Bodi prepričana, da gre le za ukaz iz Petrograda!
—	Naj bo karkoli, bodi pravičen! — začne Dora obupno rotiti svojega soproga.
—	Jaz postopam po ukazu in v imenu Njenega Veličanstva carice Katarine ruske! — zakliče glasno Vladimir. — Njena je stvar, če je aretacija te deklice pravična ali ne!
—	Ali mi. nočete vsaj povedati, — reče sedaj razburjeno Elizabeta, — zakaj me hočete kot zločinko aretirati, — zakaj postopate z, menoj kot z zločinko, — zakaj me sploh zasledujejo?
—- Zakaj? Da, zakaj? — zakliče Dora. — To nam povejte! — Povejte nam vzrok aretacije, — to je vaša dolžnost! (Nadaljevanje)