NaSa zemučft — iredenia.  ^ Ofroritev sloveasitiu Šoi v irsta.  iz Trsta porocajo: 10. uecembra se je  otvorua ijuaska šola DruzDe sv. Cinia la Metoua pri by. Jakobu. Uoslej se je vpi saio v tu šolo nad I^UO otrok. io sievuo se gotovo i>e poaaiozi. 1 reoa bo aapraviti  vec paraieik, za kar pa bo iejaijakoosko M>u>ko posiopje prcmajuuo. 5 ruupure aimtkOiik-iiagmiceai. Mita strski svei je Uuvuai uuanom-ot-^uact-m  u ukupiraae^a oumnB Puupoio v zae&Ku -^oU.Uuu K. tdina sloveiiska sieduja soia v za ».eucuem ozeiaiju. Haiijajii>Ka viaua ie ao voiaa aasemu aaruuu v za.P?ueaem  ozzailju euiau eno siuveasko sreanjo so io. ia i)o lunjska reaika. Uoseuaj se ]c  prijaviio či'{ uuaKov iz zaseaeaeua ozeui- Uu za soiski puuk, meu te pa uouiau oi< juK.1 i>c uiao všteti. Iboie v okupirani Dalmaciji ae srne- 30 po uaajaask.i uareaiji sprejeuiau uece, iy -»taauje lzvea aKupiraae^a puoi'ucid. io vcua, seveaa saaio za arvatske &qiq, uocim sxue v naiijanske, kaor aoce. 6 Zuaciluo utiisivo za italijausiie tecaje y rioreucl je, da siovea.siteaiu uciteastvu aiso pokazali ui jeone svoje soie. —- iuuauske zastave usmuit-jo u« iole. Okrajru soibki svet v Kopiu je lzdai na zupaasiva Ut-ie razglas: Zupaasivu ¦.odsek za solstvo; v ... Po navouau aiN laasKe^a peruodicnega asta »11 corner© ueiic iuaestre« se je za vse šoie tega okraja uuposiaio po eno naruuno zasiava s pnpauaiocua drogoai. Uarediio ss JQ aa se taora ipreaaja zastave aa doucac aoio izvrsiti v Kopru na svecanosien naua, in sicer v roKe SoJskia vooiteijev, kalerua naj bo pnaeijen po ea uceaec-za~ scavonoiia. Uan izrocitve se bo seie aoioal. biavnost se raora lzvršiti s sprevottoui, katerega aaj se iotogfaara ter doCicue siik« rcprouucira v vsen Hustrovafliu iistia kjaljestva, Predvsem pa nior» podpisani veueti, je-U župaastvo vouuo no-siti stroške potovanja šoiskega vodje ia zastavonoše. Prosi se odgovor se te&om tega lasseca. Predstoinik: F.t. Pai-catiii s. r. § Organizacija izseljeacev in dela t* aeodrešeno ozemije. Pred tiskarsko stavko se je vršil v veliki dvoraai ..Uniona" velepomcmbni sliod, na katereai se je postavii temelj za n«u>e boaoce naiouuoupriimbao dela bprejcte resolucije sc glase: Begunci jj izseljeiici Iz Pnniorske ter notraajskiM in koroškUi aelov zasedeinli po Italijoiaa ia Neuiciti, zbrani dae b. oktoDra iyiy aa javnera saodu v veliki dvorani botela »Uiuon« so sklenili sledeče resolucije: 1. Oduševljeno pozaravljajo ujeuinjcnje troimenskega jugosiovanskega naroda v saaiostojni uržavi bHb in aagiasajo v svojem in v imenu svojiii še neoare^eniii sobratov iz Primorske, da aočejo vsikaar ia povsod nastopati kot zvesti jugosiovaaski državiiotvorni eleraent, ker žeiiio ciaiprejšnjo in čimboljo konsoiiGacijo svoje ujeduijene in samostojne države, pozivljajo viado ia jugosiovaasko mirovno uelegacijo, naj do skrajnosti šcitijo vsa od Jugoslovanov naseijem ozeauja m zaiitevajo, da se doloci za vsa od italijano*/ in Menicev zasedena slovenska ozeiaija uudsko glasovanje. V očigied sedanjeam polozaju v zaseaenem ozeailju svecano protestiraio proti krivičaemu ia brezobzirnemu ravaanju, katerCTau so s strani Italijanov podvržeai naši sorojaki v zascaeniu krajia, protestirajo pa tudi prorj podvzetju nd)dgovornia ltalijanskili eiementov, ki brez zadostnega odpora prizadetia uradaia krogov skušajo preijudicirati rcšitvi reškega vprašanja. 2. Uvažuje težavni zunanji in notranji položaj aaše nove države, obsojajo strastno, skrajno strankarsko politiko narodiiiih predstavnikov y belgradu, ki spravija obstoj in konsolidacijo države in uspešno zaž ito ogroženega ozemlja in njega preDivalstva v skrajno nevarnost, sniatrajo za dolžnost narodnih predstavnikov, ki zastopajo zasedeno ozemlje, tudi če so dobili svojc mandate od posameznik strajnk, da se izogibajo, sledeč vzgledu prebivalstva v zasedenern ozemlju, vsakega strankarskega boja in jih zato pozivljajo, da se zciružijo y svojo posebno parlamcntarno organizacijo v varstvo inicresov tega ozemlja in njega prebival?tva doma in na tujem, ker le v tem slučaju bode prebivalstvo zasedenega ozz:nlja in begunci ter izseljenci imeli zaupanje d» svejit) puslaac«v. 3. Obžalujejo neprimerno razumeva- j nje in amolovaževanje, ki so Ła dosedaj i pokazali merodajni vladni faktorji in na- ; rodni zastopniki za begunsko vprašanjs, čegar posledica je nepopolna in nezadostna ureditev tega vprašanja, zahtevajo od iaienovanih faktorjev večjega in popolnejšega varstva interesov beguncev in izscIjencev, povdarjajo važnost uspešne ureditve s*anovanjskega in aprovizačnega* vprašanja, kakor tudi ureditve službencga razmerja uadnikov in delavskih pogojev deiavstva, piičakujejo sistematičnih ukrcpov glede izseljevanja in naseijevanja bcguncev, posebno poljedelcev in delavcev, nadaije točnih nakazil begunske podporc ter popolne zaščite in preskrbe invalidov, begunskih vduv in sirot ter v obče bcgunskih otrok, naglašajo skrajno potrebo intenzivne skrbi za beounsko dijaštvo, potem ustanovitve dijaških kuhinj in dijaških konviktov ter nakazila zadostnih dijaških podpor in pczivljajo, da vlaoa in mirovna § »Nazione« o vprašanju slovanskib šol v Trstu, lstri in Primorju. List pravi, da se iaški meščanski krogi vznemirjajo nad glasovi, ki krožijo okolu, da namerava vlada ne-le vrniti Slovanom vse ljudske in srednje šole, ki so jiii imeli pod Avstrijo, ampak jim še s svoje strani kaj dodati. Te vesti, pravi list, po njcgovih iniorniacijah niso resnične, vcndar jih hoče osvetliti. Glede bivšc slovenske gimnazije in učiteljišča v Gorici vprašuje: »Ali naj tudi sedaj ostanc na Gorici žig dvojezičnega mesta, namesto da bi se to mesto, ki je pretrpelo za ltalijo skoro popoino razdejanje, prerodilo iz razvalin narodno očiščeno in varno? Ako sc slovanske šole že morajo odpreti, naj se odpro v slovanskih krajih.« — Pazinska hrvatska gimnazija, piše list dalje, je bila od vsega početka tfdnjava hrvatska, proti kateri je bilp tarnošnje italijanstvo brez vsake moči. To je avstrijska viaia ravno hotela. Ali si je mogoče misliti, da bo liaiijanska vlada obnovila to ognjišče slovanske propagande?! To se ne sme zgoditi, hrvatska gimnazija naj pride v kraj, kjer ne bo pomenjala zanikanja italijanstva. § Šolstvo v okupiranem ozemlju. Voditelj trzaških blovencev dr. VVilian je iaiel, kakor piše v »Cuinosti«, opetovanu pusvetovanja s prcasecLnikom tržaškctia šoikega sveta Baromjeai, kj. mu jc izjavii, ua se javae siovenskc ljudske šole odpro ni tuai uciteljišče. 1 udi zasebnini ijudskini šoiarn se ne bodo stavljaie ovirc, koakor se te šoie izkažejo za potrebne. Dj\ Vvilfan naglaša, da je treba za vsako zasebao šolo posebej prošnjo z vsemi potreonimi - podatki o učnih rnočea, učnem nacrtu, šoiskia prostoria, številu učencev itd. Za Trst so doticna dcla že v teku. Za ostale kraje je najprimerncie, da sc postopa sporazumno s »Političnim društvom«, cigar urad bo dajal potrebna navodila. Posebne prošnje se vlože tudi za srednjc Soie. — Po zasebnih vestcb smo dognalf, da bo vlada baje dovoiila odpreti tuoi za sebne šole v mestu. Poročila o tem dosedaj še nimamo.