Slovstvo. Referati. Albert Sič. Narodne vezenine na Kranjskem. Prvi del: Vezenine z Go­ renjskega. V Ljubljani. Natisnila in založila lg. pl. Kleinrnayr & Fed. Bamberg, 1918. Kdor je imel kedaj v roki „Katalog der Kreiherrlieh von Lipperheide'schen Kostümbibliothek" (Berlin, 1896—1901, 2 zvezka: 1. XXI-f 2 + 645, 2. XII + 840 str. -j- 12 strani desideratov), je dobil pač vpogled v neizmerno bogato slovstvo o človeški obleki. Pa odprimo to knjigo in poiščimo, katero slovstvo da navaja po­ sebej o Kranjski. V prvem zvezku dobimo na str. 390 za Kranjsko in Koroško (!) samo Valvasorjevo delo „Ehre des Herzogthums Krain". V drugem zvezku navaja na str. 603—608 trideset publikacij o narodnem ornamentu: ruske, ukrainske, poljske, češke, slovaške, hrvaške, poleg teh še danske, švedske, finske in madjarske — a o slovenskih niti črke. Po pravici. S slovanskimi vezeninskimi ornamenti se je bavil pri nas samo K. Hoffmeister (Ljubljanski Zvon, 1891, str. 293—299), opisal je pred vsem češke, moravske in slovaške proizvode in imel pred očmi praktično namero, vcepiti te motive, ki mu jih je narisal prof. Mis, v novi kombi­ naciji in moderni kompoziciji našemu narodnemu življenju. Probujeni možje' vseh dob so se zanimali za naše narodne noše v obče. Naj omenim samo najvažnejše. Valvasor J. W. (F.hre des Herzogthums Krain, 1689, VI. in XI. knjiga); — Hacquet, B.'(Oryctographia, 1778—1784 in posebno v svoji „Abbildung u. Beschreibung der Südwest- u. östlichen Wenden, Illyrer u. Slaven, [1801] s 30 podobami v bakrorezu. To delo je priredil v francoščini Breton; prevel je knjigo .lanus Pannonius pod naslovom: „Illyrien und Dal- inatien"; na svetlo je prišla, opremljena s 36 bakrorezi v Pesti, 1. 1816. — Naše narodne noše so vzbudile pozor Angleža W. A. Cadel la (.lourney in Carniola, Edin­ burgh, 1820), ki pravi, da se razlikujejo razne narodnosti, Slovenci, Nemci in Ogri po svojih nošah med seboj („distingushed froni each other by their dress" . . str. 15). Pomen narodne noše je spoznal tudi 1. 1840 preminuli E. Korytko. Po njegovem naročilu jo izvršil slikar Kurz pl. Goldonstein 80 podob slovanskih narodnih noš, med temi je bilo najmanj 12 kranjskih. Te je priobčila „Carniolia" v svojem VI. letniku (1844), vsak mesec po en list; besedilo pojasnil je pisal Leopold Kord esc h. — Imamo pa še daljšo vrsto pisateljev, posebno potopiscev, ki omenjajo našo narodne noše. Tako B. Molov i I le in H. C. Deilas (The Costume, 1804); — H. G. Hoff (Gemälde, 1808); — W. Alexander (Picturesque reprcsentalion, 1813); — I). II. Hoppe in F. Hornschuh (Tagebuch, 1818); — M. de Serres (1/ Aniridie, 1821); — V. G. Kininger (Costumes des difförentes nations, 1821);- A.A. Schmidt (Das Königreich Illyrien, 1840); — M. Heinko (Carniolia, 1842); — Th. Valerio (Souvenirs de la monardne Autrichienne, 1853 — 1864); — .1. Pelcoq, (Souvenir de P exposition universelle do Vienne, 1873), F. Gaul, (Oesterr.-Ung. Nationaltrachten, 1881-1888), Üestorr.-Ung. Mo­ narchie in Wort und Bild, 1886-1898, L. H. Fischer, (Tracht d. Tschitschen, (Ztschft. f. oesl. Volkskunde, 1800) in dr. omenjajo naše narodne noše; vsi soglašajo v tem, da so v estetičnem zmislu prvovrstne, da se dobro podajo in da vplivajo s svojo pestrostjo. O domačih obrtih je pisal .1. .lovan v Dom in Svetu, 1003 (po­ sebno str. 750 nsl. o čipkarslvu) 1904 in 1905. O izvoru kranjske narodne nošo je Pisal W. Šmid (Carniola II [1909]); posamezno obleke so priobčone v večjih zbirkah (Galerie royale des costumes, 1842—1843, A. v. Heyden, Blätter f. Kostümkunde, 1876—1891, K. Masner, Die Costum-Ausstellung, 1891, Kaiseralhum Viribus unitis, 1858). Naš neumorni dr. J. Šl ebinger je sestavil 1. 1901 narodo­ pisno bibliografijo za 1. 1898—1904 (Zeitschft. f. oesterr. Volksk., X) in dr. Jaukcr je priobčil v istem časopisu splošne opazke o naših narodopisnih zbirkah (ZÖVK, X, 158 nsl., XII., 159 nsl.). Z našimi ornamenti pa se ni bavil dosedaj še nihče v domačem slovstvu. To je bilo pridržano naši dobi in — hvala Bogu! — strokovni roki. — Prof. Albert S i č se je poprijel dela, ki ga gotovo ni bilo z lahka zmoči, morebiti celo težje, kakor si je to mislil prevdarni in izvežbani mož sam. A ne le, da mu je napravljalo že gradivo samo, njegova izbera, razpredelba in razpo- redba dovolj težav, pomanjkanje papirja, tiskarskih močij, posebno izvežbanih in spretnih kamnopiscev je pretilo ugonobiti lepo namero. A delo je vendar začelo iz­ hajati navzlic vsem zaprekam; tako je bilo mogoče, ustvariti prav v tej dobi ugonab- Ijanja in podiranja pozitivno vrednoto v našem domačem narodopisju. Publikacija se bavi z važnim delom našega narodnega življenja. Ko bomo imeli tako obdelane vse posamezne stroke, bo mogoče strniti rezultate sintetično v celoto slovenskega narodopisja. Zbirka nudi sedaj gorenjske vezenine v štirih snopičih; prvi trije imajo vsak po 4, zadnji pa 5 listov; na teh 17 listih je 121 uzorcev, ki se ločijo po mo­ tivih, po slogu in po tehniki. Vsi so izvedeni v barvah. Tu se je držal Sič ljud­ skega čuta, ki pozna za vezenine na perilu samo tri barve: rdečo, modro in črno. Najpristnejša je bila pač rdeča, potem je prišla modra, a črna šele v 17. veku. Da sta bili prvi dve posebno priljubljeni priča opazovanje tujcev. Krickel n. pr. (Kußreise ... in den Jahren 1827, 1828 u. 1829, Wien, 1830) piše v 2. zvezku, str. 276 o kranjski noši med drugim: l.ieblingsfarbe ist blau. Weiber lieben dunkelbraune Farbe, rot h ausgeschlagen". Vse druge barve so bile uporabljene pač samo slučajno, ker ni bilo prave pri roki, ali pa da se je uklonila vezilja tu­ jemu vplivu. Že ta lini čut za narodno barveno lestvico potrjuje, da je delo izvršil strokovnjak. .Še bolj pa posameznosti. Sič je opremil vse uzorce z enotno raz­ stavno mrežo, ki znači osnutek in votek podlage, ter jo dal natisniti z modro barvo. Snov ornamenta je izvedena dosledno z rdečo bojo tako, da je jasno na prvi pogled, kako je zasnovan in stiliziran okrasek in kako so razvrščeni vbodi. Ornamenti so porazdeljeni na posaniesnih listih tako, da polnijo ploskev, in to jo praktično in estetično ob onem. Ker ima vsak ornament svojo številko, ga ni težko najti. Dosedaj obelodanjenim listom, ki nudijo samo gorenjske vezenine, jo priložen tudi opis, v katerem je izdajatelj obrisal na kratko a v lahko razumljivi obliki izvor okrasja iz rastlinstva, živalstva iu iz geometričnih koutiguracij. Pri tej priliki omenja tudi njihov stik z drugimi pojavi estetske kulture v narodnem življenju. Tako n. pr., da je „nagelj" tako pogosto stiliziran na perilu, prihaja od tod, da ga negujejo naše dekleta po Gorenjskem še dandanes in da ga omenja pogosto tudi narodna pesem. Kazen tega poroča Sič tudi o različnih preobrazbah. Tako n. pr. o motivu srca Jezusovega in Marijinega. Prvotno jo bilo zasnovano realno in predmetno, ljudska fantazija ga je pa preosnovala polagoma v stiliziran ornament, ki pogosto ne spominja več na svoje izhodišče. Dalje nam avtor opisuje tehniko in snov, s katero so vezenine izvršene, podlago in njene kakovosti, barve in kar še sodi semkaj. Skratka: prof. Sič je ustvaril s UMU važno delo in lo brez uzorcev! — ki bo pokazalo vsemu kulturnemu svetu bogastvo in estetiko našega narodnega ornamenta. Zdaj ne bo mogoče več, zamolčavati umetnosti in pridnosti našega ženstva, zdaj bodo narodopisci morali upoštevati tudi to stran narodnega živ­ ljenja in priznali, da je bilo kulturno stremljenje tu pri nas vedno doma, da torej ni šele sedaj umetno zaneseno med preprosti narod. Od sedaj naprej se bo imenovalo to delo med drugimi te vrste in bo tudi vsakomu lahko dostopno. Sič nam je odprl s tem trudapolnim in idealno požrtovalnim delom nova vrata v zbor kulturnih narodov in omogočil, da nas upoštevajo tudi od te strani. Ni dvoma, da bo razumel naš narod pomen te publikacije, da bo mogla priti na svetlo v vsem obsegu, kakor jo je nameraval avtor. Ko bo delo gotovo, se bo ponovila beseda, ki sta jo zapisala prav pred sto leti D. H. Hoppe in F. Horn- schuh (Tagebuch einer Reise nach den Küsten des adriatischen Meers, Hegens­ berg, 1818, str. 59): „Alles hat dazu gedient, uns von dem verschrieenen Krai- nerlande einen besseren Hegriff zu geben". Manluani. Knesoškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič. Spomenica ob dvajset­ letnem škofovskem jubileju. Izdala in založila Marijina družba du­ hovnikov in bogoslovcev ljubljanske škofije. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani 1917. 8°. 118 + 2 str., 1 tabla. Knjiga je priložnostno slovstveno delo, a kot tako zgodovinskega pomena, ker navaja dejstva, ki so dala družbi dežele Kranjske, posebno pretežni večini katolikov, drugo lice v teku dvajsetletnega škotovanja in versko-kullurnega delo­ vanja dr. Jegliča. Prispevalo je gradivo več duhovnikov; uredil pa je vse in zjed- načil Spiritual duhovskega semenišča, slovstveno neumorno delavni gosp. Alojzij Stroj. Knjiga je v naših dneh fenomen; nikjer se ne dotika, niti zdaleč politike. In v tem leži njena prva prednost. Najprej podaja v kratkih potezah življenje slavljenčevo od rojstva (29. maja, 1850) do njegove intronizacije v ljubljanski stol­ nici (22. maja, 1898). Dne 27. julija t. 1. bo praznoval 45-lelnico mašniškega posve- čenja. Poleni poroča o njegovem delovanju. Najvažnejše ste škofijski sinodi 1. 10011 in 1008. Prva se je vršila po 125 letnem premoru. To je pripravil prej s podrobnim organizatoričnim in upravnim delom. Poleg tega je prehodil svojo škofijo ponovno ol) priliki binuovauja in kanočnih vizitacij. Navzlic tej zaposlenosti je bil pa tudi slovstveno neprenehoma na delu. Njegovi proizvodi so biblični, doginatično-apologetični, asketični, vzgojni, socijalni, književno-zgodovinski in — posebno v prvi dobi — tudi pripovedni. Skrbno se­ stavljena bibliografija knezoškofovih slovstvenih del na koncu spomenice nam navaja 227 spisov izpod njegovega peresa, med temi 30 posebnih knjig. Važno je, da Imamo razreSene sedaj tudi pisateljska imena, psevdonime iu šifre (J. Dobrčan, A. Dobrčan ali A. .1. Dobrčan, Dr. Bonaventura, Srednješolski mladini prijatelj, — A. .1., Dr. A. .1., . . gl. . ., ni) — Razen leb del navaja spomenica tudi 5 knjig, ki so prišle na svetlo po naročilu, oziroma na njegove stroške: .'! teološke, 1 pe­ dagoška in latinski slovar. Dodatek navaja še slovstvo o knezoškofu dr. Jegliču. Osebnost lega moža postaja v odsevu teh del neprimerno večja in važnejša, izra­ zitejša in pomembnejša, kakor bi bilo soditi po njegovem nevsiljivem nastopanju. Lepo opremljena knjiga je važen dokument za delovanje velikega moža, ki je s Hrenom najizrazitejši nadpaslir ljubljanske škofije. M. A. Dachler, Die deutschen Siedlungen in Nordost-Italien. Mitigen, der k. k. geogr. üesellshafl in Wien, 1917, str. 97—116. Spis: „Die deutschen Siedlungen in Nordost-Italien" je Dach ler je v o na­ znanilo folklorlstifino važne knjige „La caaa villarecola delle colonie tedesche del