Leto. Vit, št. 19. V Llublfani, v €@SarteB« 25. Jaimisrfa 1923. Pešam« it. 1 Dira.
HflPKEJ
Glasita Socialistične stranke J^gosiavile,
Izhaja jjazen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št ll.y59. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm l Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik V., štev. 4. Četrtkove številka „NAPREJA"
izhaja kot tednik
L J U D S K S GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 42‘— Din, mesečno 3-50 Din.
Poderite kitaisk! zid!
Dogodki zadnjega leta so pokazali, da ima naša stranka dovolj notranje sile, kadar je treba izčistiti tiste koristolovske elemente, ki se. vtepejo v vsako veliko gibanje.
Seveda je zahtevalo to čiščenje od stranke mnogo energije, tako da ji ni ostalo dovolj za boj proti glavnemu sovražniku — kapitalizmu.
Kakor je pa bilo to čiščenje tudi nam mučno, tako je bilo prepotrebno, kajti najprvo je treba premagati kapitalistične izrastke v lastnih vrstah, šele potem je mogoče naperiti vso silo na glavnega sovražnika.
Naiorvo je treba premagati sovražnika. ki te suje od zadaj v hrbet in potem si šele v stanu naskočiti trdnjavo.
Čiščenia je konec in naš kongres je s skoraj soglasnimi sklepi pokazal, da bo treba tudi glavnemu sovražniku računati s silo naše stranke.
Oč!šče<n:h in prerojenih stoji 50 organizacij, pripravljenih na pohod!
Nasprotne stranke se zavedajo nevarnosti. ki jim preti z naše strani. Zato skušajo s previdnim molkom preprečiti, da bi delavno ljudstvo ne zvedelo, kaj se je v naši stranki zgodilo, da bi ne zvedelo, da je razredna zastopnica delavnega ljudstva srečno prestala svoj preporod in da se vsa prenovljena in bleščeča pripravlja. da prevzame zopet vodstvo zatiranih v svoje roke in jih popelje iz sence na solnce.
Kitajski zid, ki so ga postavili okoli nas, je treba za vsako ceno razrušiti v prah!
ZOB:
Socializem in žena.
Ko sem prejel to pismo, so se vse moje misli zasuknile za 15 let nazai. Janko pride tudi v domovino, tisti Janko, ki sva si bila naiboljša prijatelja in obenem najhujša nasprotnika: ki nisva mogla ostati pol ure skuoai. da se ne bi skregala, ki pa vendar nisva mogla živeti drug brez drugega. Če sva se še tako skregala, drugi dari sva se že zopet iskala in tudi našla! Več let sva živela v takem prijateljskem sovraštvu in priznati moram, da sem se od niega naučil več nego v vseh šolah-
Mene ni bilo med tistimi, ki so ga proglasili za neumnega, čeprav sem mu v burnih debatah med štirimi očmi večkrat očital neumnost. Prav žal mi je bilo, ko ie odšel v tujino, dasi ni bil on kriv, da sem šel kmalu za njim tudi iaz — zaradi niega nisem šel. niti ga nisem v tujini iskal, niti se slučajno nisva nikier
Vi, zaupniki in člani! Vi, ki veste zakaj gre, Vi morate to storiti!
Razkropite se v trge in vasi in ponesite tja našo tiskano in živo besedo!
es narod bo z vami, če mu razložite naš program in če mu poveste, da smo po trudapolnem enoletnem delu upo-st? vili v stranki tak sistem, po katerem je kontrola organizacij nad voditelji tako zagotovljena, da bo moral vsakdo po tem programu tudi res delati.
Prve dni februarja bo zboroval naš novoizvoljeni pokrajinski odbor, ki bo izdal tudi manifest na volilce.
Skrbite, da boste do tedaj razširili tisk, da bo čitalo ta manifest čim večje število delavnega naroda.
Če boste storil to, vam je zmaga že napol zagotovljena.
Zato, možje in žene, vzemite potno palico, pa pojdite med ljudstvo!
V vsaki vasi si ustanovite postojanko, v vsako selo zanesite nauk pravice.
Čim več bo teh postojank, tem lažja bo odločilna bitka.
Na delo!
Pokličite sovražnika na mejdan!
Konferenca v Bel jradu.
Dne 19. in 20. januarja se je vršila v Belgradu konferenca Socialistične stranke Jugoslavije. Našo pokrajinsko organizacijo sta na tel konferenci zastopala ss. Koren in Bernot.
V načelnih in taktičnih vprašanjih je vladalo na konferenci precejšno soglasje.
srečala. Mislil sem mnogokrat nanj. toda želja no debatah z njim ni bila tako močna. da bi mogla premagati odpor proti njegovemu figarstvu: proti neumnosti se je treba boriti, ne pa pred njo bežati.
Zdai pa pride nazaj. Zopet se bova pričkala. Vse. kar bom trdil, bo pa zanikal, — če je še tako. kakor ie bil. Jezilo me bo njegovo nasprotstvo. pa vendar ga bom imel ra‘ši nego vse druge, ker so ki-movci. Če jih vprašam, zakaj ie sneg črn, ne razumejo ooskušnie. temveč vdano odgovarjaio: Ker ga je Bog tako ustvaril.
Nekega jutra je prišel k meni, naravnost od vlaka. Komai sem dobro zaspal, ker sem prišel zelo oozno domu. pa me je že zbudvl in brez običainega uvoda o vremenu, o zdravju o drugih takih rečeh, pri katerih ne veš. ali bi odgovoril z da ali ne. sva bila v kratkem sredi debate o spolu, ki mi ie očital, da sem nani pozabil-
Ali ne veš, da sem socialist? Mi ne pozabljamo na spol, mi ga poznamo in priznavamo, toda če govorimo o ljudeh,
Le pri vprašanju zedinjenja so bili nazor! posamezndi delegatov različni. Sicer so potrebo zedinjenja poudarjali vsi, težkoče so nastale le pri vprašanju organizacije.
Naši delegati so zastopali mnenje, naj bo organizacija sicer zgrajena na enot* nem temelju.^ vendar naj imajo posamezni deli čim širšo samoupravo, kakor je to zahteval tudi naš zadnji kongres v Celju.
Nekateri sodrugi z juga, ki najbrže tega našega načrta niso natančno proučili, so pa zahtevali centralističen tip organi* zacije-
Nasprotstev žal za enkrat še ni bilo mogoče premostiti, zlasti naša zastop* nika v tej točki nista mogla popustiti, zato konferenca v tej točki ni uspela.
Morebiti bo več uspeha na kongresu, ki je bil pri tei priliki določen za binkošt-ne praznike. Ne da bi si delali kake posebne upe (saj bo to prvi kongres SSJ, naši kongresi so bili le pokrajinski!), vendar vsaj eno bn ta kongres gotovo dosegel: slovenski, hrvaški in srbski delegati1 posameznih organizacij bodo prišli skupaj. si bodo povedali medsebojno svojo razmere in ugotovili, da ne tu ne tam niso krivi delavci, da so le kapitalisti krivi naših bednih razmer in da se zato ne smemo dati motiti od njihovih fraz in laži o »narodnostnih in verskih svetinjah naroda«, temveč da moramo vsak v svojem kraju pridno organizirati delavno ljudstvo na skupno delovanje oo socialističnih načelih. Take delavne, živahne in vztrajne organizacije bodo po vseh krajih in pri vseh plemenih privedle proletariat k zavednosti. da si bo znal sam meriti svojo
ne govorimo še posebe o ženah. Saj spadalo vendar tudi med ljudi in socialisti za-htevamo zanje popolnoma enakih pravic, kakor za može.
Lepo. lepo. in prav je tako v teoriji. Toda življenje ni socialistično. Življenje ie spolno in tudi socialisti ste spolnL /ieni dajete vse pravice, potem jo pa s pravicami vred pohodite prav tako, kakor ima kapitalist navado pohoditi socialista povsod, kjer se z njim sreča. Tisoč pravljic imate, kako ie človek iskal prin-cezinje in metal pri tem iskanju svet iz tečajev, premagoval vse zapreke, ni jedel, ni pil, ni spal, boril se je z divjaki, z elementi, celo z duhovi, potem pa, ko ja princezinio našel, ko ii ie v slavi zmage dal kraljevsko krono na glavo — io je napravil za svojo deklo, zaprl io ie v svojo najmanjšo sobico, jo prepustil njenim sa-niam in io hodil »tolažit« samo takrat, kadar ie bil sam tolažbe potreben.
Kaj res socialisti tako delajo? Ali niso baš socialisti vse to očitali kapitali-
pravico. Potem ne bo nfkakili organiza-toričnih razlik več.
Z zadevo se bo bavila rudi prihodnja seja pokrajinskega odbora za Slovenijo. Da so oa poročila meščanskega t’ska napačna. tega nam ni treba poudariati. Saj so še celo trdili, da nas je zastopal tam gosp. posl. Kopač, dočim ie znano vsem, da ni niti član naše stranke-
F.	K.:
Agrarna reforma in meščanske stranke*
Meščanske stranke se dobro zavedajo, da se dela velikemu delu kmetskega prebivalstva velikanska krivica, ravno tako dobro, kakor se tudi zavedajo, da se dela krjvica modernim sužnjem v mestih in trgih. Po svetovni vojni v času srednjeevropskih revolucij s svojo predhodnico rusko revolucijo, ki so podrle cele vrste vsegamogočnih »po milosti božji in » po ljudski volji« ustanovljenih cesarstev, se je tudi naši buržoaziji mudilo. Obljubljala je izvedbo agrarnih reform, delavstvu pa je obljubljala vse, karkoli si je želelo. Uvedla je 8urni delavnik in še marsikatero socialno ugodnost. Tiste pa. ki niso našli takoj dela, so vabili v narodno obrambo, dobivali so lepo plačo, najboljšega kruha in velike odmerke gulaža za večerjo. Treba je bilo vse življenje goljufano in izkoriščano ljudstvo potolažiti, kakor in s čimer se je le dalo. Naše ijudstvo organizacij ni imelo in jih tudi ni poznalo, zaradi tega si tudi ni znalo pomagati, kakor bi si kdo želel. Ne samo to, delavstvo ni znalo celo tega obdržati, kar si je že priborilo. Kos za kosom še danes jemljejo, kar so mu takrat dali. Ista usoda čaka tudi agrarno reformo. Socialisti morajo biti resnicoljubni in si moramo tudi v' tej važni točki povedati v obraz, kar smo tekom časa spoznali za pravilno. Agrarna reforma se ne bo nikdar izvedla po pravici, dokler ne bomo imeli tudi na deželi ljudi, ki bi si drug drugemu pomagali, pomagali ravno tako, kakor si pomaga industrijski proletariat. Uspehi lepih zmag pri občinskih volitvah v marsikateri občini na deželi nas učijo, da ne zadostuje
pri volitvah samo zmagati, temveč da je treba k temu socialistične ideologije. Mi nočemo biti obtožitelji tistih, ki se še ne zavedajo popolnoma, kakšna je dolžnost socialističnih mandatarjev, ker vemo, da se ne da iz nič ničesar ustvariti. Treba je pogojev za to. in ti pogoji so izraženi v par besedah:	socialistična vzgoja in
izobrazba vobče. Ko je buržoazija zapazila naše slabosti, posebno pa ko se ji je posrečilo razbiti delavske organizacije, je polagoma začela kazati svoie moči. Cisto po načrtu je začela svoje poprejšnje obljube revidirati in tam, kjer jih m popolnoma ukinila, je pa vsaj dala izvrše-valnim uradom migljaj, da ni treba vsega tako točno izvršiti, kakor se je v dobi revolucije dovolilo. Ker pa spadajo tudi naredbe, tičoče se agrarne reforme, v revolucionarno dobo, opažamo, da ga meščanska reakcija tudi preko tega vprašanja. Po preobratu so se odpravili vele-gruntarski naslovi (grofi, knezi itd.), a sedaj opažamo spet, da jim s »častnimi imeni« rastejo tudi grebeni. Agrarni uradi so samo še običajne birokratične inštitucije ravnotako kakor uradi za nadzorstvo dela, ki obstojajo samo še papirju in v katerih še sedi kakšen inšpektor, ki se dolgočasi, ker ne najde posebnega dela. Poglejmo si eno najbolj perečih vprašanj, to je viničarstvo. Največji trpini so viničarji, kar jih zemlja nosi in pozna, do danes pa se še ni ničesar zgodilo, kar bi jim izboljšalo položaj, in se tudi ne bo, dokler se prizadeti ne bodo začeli sami zavedati, kaj jim je treba storiti. Mi pa vemo in vidimo, da si ti trpini ne bodo mogli sami pomagati: treba bo še nadalje hoditi med nje, jim pripovedovati, da ne zmore eden sam ničesar, da bo potrebno združiti se v velike in močne organizacije, ki bodo mogle vse to delo izvršiti. In tudi to je delo, delo podrobnosti in vzajemnosti drugega do^ drugega. Ljudstvo vidi, da ima na deželi tudi zmožne ljudi; to so učitelji in duhovščina. Ti bi jim že marsikaj lahko pomagali, ampak ponavadi jim nočejo. Zakaj? Zato, ker so po veliki večini sami zainteresirani, da imajo sužnje, ali pa so hlapci kapitalističnega razreda. Proroki nam prorokujeio. da bomo pri volityaly na deželi mnogo glasov izgubili. To je čisto lahko mogoče in tudi naravno, ker so
stom? Ali niso socialisti budili žene, naj s© vzdrami, nai se upre suženjstvu?
Res te, socialisti so lepo pisali o ženah. Tudi budili so jih, klicali jih v svoje vrste na odpor proti vsakršnemu suženjstvu — toda vse to s6 bile in ostanejo le besede, v dejanjih so bili in ostanejo tudi socialisti spolni nrav tako, kakor pravljični princi: ženi obljubljajo in tudi res dajejo kraljevsko krono na glavo — vseeno je. ali ie krona zlata ali le pozlačena, ali pa le iz papirja — bistveno je to. da tudi socialisti ženo po kronanju napravijo za svolo deklo, jo zanro v svoj umazani dom in io hodijo »tolažit« samo takrat, kadar so sami tolažbe potrebni.
Ali vi tudi tako delate?
Ne mislite, da ste me s tem vprašanjem kaj zmotili. Nisem več tako mlad, da bi se bal govoriti o sebi. Pred 15. leti sem mislil, da sem boli čist. če budje ne poznajo mole umazanosti, danes vem. da moja umazanost ni prav nič večja, četudi drugi zanio vedo. narobe — maniša! Najbolj umazano ie tisto, kar skrivamo, ker se pri skrivaniu še posebno umaže.
Zato mi morate oprostiti, če vam Ipred 15. leti nisem povedal vsega, kar bi
bil lahko. Takrat sem o marsičem molčal, ker sem se bal. da ie umazano, govoril sem samo o tujih grehih, oa še o teh ne, če je bilo nevarno, da pade senca greha tudi name!
Torej — ali tudi jaz tako delam? Tudi!
Poslušajte zgodbico. Resnična je popolnoma od začetka do konca.
Še predno sem vedel, kaj ie spol. sem čital nekatere romane. Ne vem, ali so ti krivi, ali se je začela vzbujati v meni narava sama. samo to vem, da sem se sijajno zaliubil- V cerkvi seveda, drugod nisem prišel nikdar v stik z ženskim spolom. Namesto da bi molil, sem gledal na nio. Pridigo sem slišal, pa zdelo se mi Je, da io govori ona. Pri oovzdigovan:u sem bi zelo pobožen, boli nego prej, pa ne radi čudodelnih izprememb kruha in vina. temveč zato, ker sem videl nio. da se pobožno trka na prsi. Ko ie bilo konec opravila, mi ie bilo žal. pa ne zato, ker bi hotel še moliti, ampak zato. ker ie ona odšla in sem moral za nio. In šel sem za n o, kajpada leno od daleč, da ne bo nihče slutil. Na oglu se ie ona obrnila na levo, Jaz na desno, toliko oocuma nisem imel n!kdar. da bi bfl šel za njo, d« vidim vsaj. kje sta«
ljudje na deželi mišljenja, da bo prišel
kakšen Mesija in iih bo brez njihove žrtve rešil. Mi pa, ki ne verjamemo na Mesije, pravimo, da Mesij ne bo nikdar in , od nikoder, zato je čisto nespametno, če verjame kdo vedno novim prerokom, ki drugače govore in ki jim bodo obljubljali pri volitvah deželo Kanan in parad ž v par dneh in brez truda. Doslej je ljudstvo vedno hodilo za temi preroki — kako dolgo še bo? To je od njega samega odvisno. Po mojem mnenju so slavospevom klerikalizma in njemu podobnih prerokov na deželi dnevi že šteti. Razvoj gre sicer počasi, ampak sigurno svojo pot. Eno pa je čisto gotova resnica: če kdo pričakuje, da bodo vlade iz meščanskih stran, katerega koli kalibra, reševali vprašanje agrarnih reform, se moti. Dokler ne bodo k temu prisiljene, bo ostala agrarna reforma še zmerom samo neiz-vedena reforma.
Tedenski pregled«
Nedelja. 14. jan.: Iz Belgrada poročajo. da Madžari in Bolgari 'zbirajo čete na naši in rumunski meji. — Francozi zasedli Bochum v Porenju. Poveljnik ameriških čet ie dobil povelje, da moTa odriniti v domovino. Zveza »delovnega Ludstva« je injela v Ljubljani protestni shod in demonstracijo proti zavlačevanju konštitu-irania občinskega sveta- Poslanca Kopača so izžvižgali. — Pašičeva »Samouprava« objavlja iziavo radikalskega glavnega odbora, da je vsak kompromis s Protičem nemogoč. — V Belgradu konferira kralj z vojnim ministrstvom. — Invalidski kongres v Brodu.
Ponedeljek. 15. lan.:	Komunistične
voditelje, snovatelje »Proletarske stranke«, so v Belgradu aretirali. — Finančni minister izjavlja predsedniku uradniškega udruženla. da »bo« uredil vprašanje draginiskih doklad. — Hrvaška avtonomistična sokolska društva in druga so razpustili. — Nekatere frankovske voditelje so izključili iz stranke. —. Zahodnonem-Ško delavstvo zastavkalo ool ure v protest proti francoskemu .zasedanju Porenja. — Litvanski vstaši zasedli Memel_ v nevtralnem pasu. — Bolgarska zemljo-radniška stranka zmagala pri volitvah na celi črti.
nuie in da izvem počasi tudi, čigava je, kakor ji je ime itd. Pol leta ie minilo, predno sem zvedel take malenkosti.
Ali mislite, da sem se kdaj izpovedal o tem? Kai še! Niti na m:sel mi ni prišlo, da bi moglo biti to greh- In vendar sem pravzaprav molil njo namesto Boga! Pa niti nie ne, zdi se mi boli pošteno, če rečem. da sem molil samo svoje lastno hrepenenje oo niei. čeorav nisem vedel tega še tako natanko, kakor vem zdaj, posebno ker takrat telesno še nisem bil razvit, telesne izoremembesem spoznal šele,ko sem bil že vse leto zaljubljen, in še potem nisem dobro vedel, kako in kai. dokler se nisem oo dejstvih poučil, oo dejstvih, ki so bila kakor strela z jasnega neba.
Tudi moia ljubica je bila o spolu in spolnem vprašanju poučena zelo slabo. Ko je prišla svoiemu gospodarju voščit za god. kakor mnogokrat oošiliVo proletarci svoie otroke io ?e gospodar leoo ponižno in prijateljsko pobožal oo l:cih hi ji povedal, da io ima rad. ker ie tako pridna in čista in lena Pogostil io le z godovno torto in sladkim vincem — čez pet mesecev so ‘o Da stariši soodili iz hiše kot vlačugo. ki le postala od tiste torte in sladkega vlnca — noseča.
r Torek, 16- Ian.Y Proti osemurnlku In
prestrogemu (?) pobijanju draginje protestirajo v Belgradu delegati vseh trgovskih in obrtniških zbornic. — 265 milijonov novega kredita zahteva vojni minister. — :Protič se odločil, da postavi povsod svoje kandidatne liste. — Avstrijski predsednik Seipel brzojavlja naši vladi, da jo namerava obiskati. — Francozi zasedli Dortmund. Demonstracije in stavke nemškega delavstva v zasedenem ozemlju. Tudi industrijci se upirajo. — Novosadski or-junci razbili madžarskim in nemškim trgovcem vse napise. — 172 indijskih vsta-šev Angleži obsodili na smrt. — Rusija nabavila ogromne množine vojnega materiala na Angleškem. Nemškem in v Ameriki. — Konec invalidskega kongresa v Brodu.
Sreda. 17. ian.: Naš dinar nenadoma strahovito padel in v enem dnevu dosegel tako nizek kurz kakor še nikoli. — Štajerski Nemci zborujejo v Celju in se odločijo glasovati za radikalno lista — Prijeti komun:stični voditelji zopet izpuščeni. — Razkrinka se, da so vse vesti o mobilizaciji Madžarov itd. špekulativne izmišljotine, naše vlade. — Francozi zasedli vse Porenie. Silen teror nad prebivalstvom in industrijci. ki jim rekvirirajo premog. — Poljaki mobilizirajo. Rumunl istotako, Rusi zbirajo čete ob Besarabiji in v Kavkaziji. — Komitaši so vdrli v vas Sv- Nikola ob bolgarski meji in poklali skoro vse prebivalstvo.
Četrtek. 18. jan.: Dinar pada. Finančni minister izjavlja, da so temu vzrok krive vesti o naših vojnih pripravah. — Šušteršič se še vedno pogaja v Belgradu z radikalci. — Na seji finančnega odbora določijo med drugim kredit za nadaljevanje železniške proge Ormož-Murska Sobota. — Fab;ančič orosi v Belgradu notranjega nrnistra. nai dovoli ustanoviti novo komunistično stranko na Slovenskem z izgovorom, da slovenski komunisti niso kakor srbski in hrvaški! — Francozi zaoleniuieto državni denar, rekvirirajo in vršijo razna teroristična dejanja v Porenju.
Petek. 19- jan.: Konferenca cele SSJ v Belgradu. — Bolgarski poslala naša vlada noto nai razžene komilaške bande.
A. L:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto ipo Hugonu Vavrisu) (Dalje.'
»Takoi vam vse razjasnim«, je z nasmehom nadaljeval Sherlock Holmes, kakor bi niti ne videl, kako se je Francelj ustrašil in z enim gibom si je zopet nasadil — brke in brado. »Čudite se. da govorimo po slovensko. (Francelj se je tega šele sedaj zavedel.) Toda detektiv mora biti Pripravljen, da se tekom 14 dni nauči kateregakoli jezika. In jaz, kakor vidite govorim že kakor rojen Ljubljančan. Toda to je postranska stvar. Iščem vas, gospod Zaplotnik že tri mesece.«
Zaplotniku je zlezla spodnja čeljust že Čisto na Drsa. pred očmi pa se mu je delala egiptovska tema. Detektiv...!
»Gospod Zaplotnik, vi ste bili na zadnjem vsesokolkem zletu v Ljubljani kaj
H u voli sklad.
— PoroCajo. da ao vrgli bombo na Mussolinija in ga težko ranili. — O sporazumu z Italijo razpravlia v Belgradu posebna konferenca. — Starinski demokrati oživili v Ljubljani nekdanjo narodno-napredno stranko.
Sobota, 20. ian.: V Rimu sestanek naših in laških delegatov za ureditev medsebojnega prometa. — Zunanji minister poslal laški vladi zaključk vseh konferenc glede sporazuma z Italijo. — SKS odklanja vsak skupen nastop z demokrati. — Porenski rudarji grozijo s splošno stavko. — Lenin zopet zbolel. Poročajo, da ga je vdrugič zadel mrtvoud.
Nedelja. 21. Jan.: Konec konference SSJ v Belgradu. — V Ljubliani konferenca za enotno fronto. »Komunisti« in Zarjani skleneio ustanoviti novo »Socialistično stranko delovnega ljudstva«. Lepa družba!____________________________________________
Kar sl potom strokovne organizacije pridobil — to si radi zanemarjanja politike zgubil!
Politične vesti.
+ Vladna kriza? Finančni minister Stojadinovič se je sprl z nekaterimi svojimi ministrskimi tovariši in bo baje podal ostavko. Kot njegovega naslednika imenujejo sedanjega ministra za promet, Ve-lizaria Jankoviča. — Tudi notranji minister Vujičič je prišel v težek položaj, ker se je sprl s Pašičem. Oba imenovana ministra sta baje Protičeva pristaša.
+ Napredni blok, ki ga je ustanavljal dr. Kukovec je, rekli bi, eksplodiral. V torek ie načelstvo SKS definitivno odklonilo vsak skupen nastop z demokrati, NSS bi težko vstopila v blok. ker bi s tem torpedirala še tiste revne ostanke, ki so ji še ostali, stari demokrati pa so ustanovili svoio narodno-napredno stranko.
+ O enotni fronti, ki so jo ustanovili preteklo nedelio v Ljubljani, nismo zvedeli kai posebnega, od nje tudi nič posebnega pričakovati ni.
+ Dr. Šušteršič dela našim klerikalcem silne skrbi. V Belgradu se je baje sporazumel z radikalci, ki so mu dali na razpolago denar, da bo začel izdajati svoj »Ljudski dnevn:k«, v katerem bo pisal
ne da. in v nedelio dne 30. junija popoldne ob 4 uri 7 minut ste zlezli na slaščičarjevo barako v levem kotu vežbališča, da bi bolje videli.«
Sedai pride nesreča! Gotovo je pohodil tedai kakega otroka, ali poškodoval barako — ali se je denarnica izgubila — briljantni uhani... Zaplotnikov Francelj se je stresel. Tajen zloč'n — sum pada nanj! Da, da. sedai ga nagovori Sherlock Holmes: Gospod, vi ste umorili...
Sherlock Holmes je zasledoval znojno kapljo, ki je vstala na čelu njegovega vis a vis in drsela po hrbtu dolgega nosu. »Gospod —«
(Zaplotnik ie čutil mraz po hrbtu,)
»— ne strašite se —«
(Francelj je postal trd.)
»— hočem vam —«
(Za-Motnikovo srce je obstalo.)
»— samo pojasniti —«
(Franceljnov »jaz« se je odločil In odbežal v večnost.)
»— kako in zakaj —«
(Zaplotnik se je kopal v mrzlici.)
proti klerikalcem tla (alf naSfn. kalčor Je r, svoji znani brošuri »Moi odgovor«.
+ Bolgarski ministrski predsednk Stambolijski je izjavil našemu poslaniku v Sofiji, da bo energično nastopil proti makedonskim komitašem, ki vpadajo v, naše ozemlje. Naglašal je. da želi Bolgar rija živeti v miru s svojimi sosedi.
+ Radikali in naši Nemci so se baje sporazumeli. Minister Zupanič je, kakor; poročajo, obljubil mariborskim Nemcem, da jim bo vlada vrnila kazino, gledališče in »Mariborsko kočo« na Pohorju.
+ Rlcinussolinl za novo svetovno konferenco. Mussolini je naročil italijanskemu poslaniku v Rimu. naj predloži ameriški vladi načrt za novo svetovno konferenco, ki naj končnoveljavno reši vprašanje reparacij. — Niti ricinusovo olje ne bo pomagalo!
+ Štrajk in pasivna res:stenca v ruhrskem ozemlju. V ponedeljek je začelo stavkati okoli 170-000 delavcev Thysse-novih in Stinnesovih podjetij. Drugod delavci sicer še pridejo v obrate in revirje opravljajo Pa samo varnostno služba Zelezničajem so Francozi obljubili da so ne bodo vmešavali v njih zadeve in da bodo zasedbo železnic ukinili. Železničarji so se nato vrnili v službo, ker so se pa širile vesti, da so na potu v zasedeno ozemlje veliki transporti francoskih in belgijskih železničarjey, se ie bati novih1 nemirov. — Delavci poljske narodnosti so popolnoma solidarni z nemškimi. — Nemški odpor postaia vedno trdovratnejši, kar vzbuja tudi na Francoskem vedno večjo želio. da bi prišlo do pogajanj, angleška vlada nai bi posredovala.
Po smrti boš počivaL Sedaj pa delal Volitve se bližajo!
m' 11.............................—~..i	, |	_mmmmmmmmmmfc
ALI SE VLADA NORCA DELA?
Ob žetvi je bil ves izvoz prepovedan. da so si kapitalisti lahko poceni nakupili vse pridelke. Zdaj, ko jih imajo vse v svojih skladiščih bi jih morali po ceni prodajati — pa dovoli vlada izvoz. Draginja raste, vlada nas pa tolaži takole: Ljubljana, 22. jan. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Zadnje dni se širijo po Sloveniji vsled
»— sem vas poiskal.«
»Zletne slike sem gledal v »Illustra-tion«. v »Illustrated London News« Lni drugod. Med gledalci sem z mikroskopom našel vaš obraz. Težja je bila daljna sled,. Najprei sem ugotovil, kdaj so napravil1: sliko. Slaščičar je vedel samo tolika da ja na nekoga kričal, ker mu Je zlezel na barako. Ta ga je zavrnil: »I, saj zlezem zopet doli!« Iz teh besed sem spoznal, go-sood Zaplotnik, da ste Dolenjec in sicer, Ribničan. Vsak slovenski rod ima namreč nele svoje narečje, temveč tudi svoj način mišljenja. Ljubljančan bi v tej situaciji dejal: Nei ga grča. saj jim baraka držim, da ne pade, Krčan bi sploh ne odgovorih Trščan pa bi slaščičarja lopnil po glavi. Kdor bi torej v tei situaciji dejal: »I, saj zlezem zopet doli«, ta ne more biti od drugod nego iz Ribniške doline.«
Zaplotnik je poslušal kakor v sanjah'. Kavarna ie ž njim vred plesala in naibrže ie videl samo oko. da, samo oko Sherlocka Holmesa, okrog katerega se je vse vrtelo v divjem plesu-
i». 1 is in je iap ts la II
padca 'dinarja med prebivalstvom, in sicer ne le med konsumenti, temveč tudi med trgovskimi in bančnimi krogi naj-fantastičnejše vesti o mobilizaciji naše vojske, o velikih kreditih za vojsko in slično. Te vesti so skrajno slabo vplivale na tečaj dinarja ter povzročile vznemirjenje med poslovnimi krogi. Konsumenti so začeli z mrzlično naglico nakupovati blago, ker menijo, da bo draginja vedno bolj naraščala. Na podlagi uradnih poročil se obvešča občinstvo, da so vse vesti o kaki mobilizaciji, o kreditih za vojsko itd. docela izmišljene in tendenciozne in da ni nobenega povoda za vznemirjenje. Naš finančni položaj se v resnici izboljšava, ker so posojila pri Narodni banki popolnoma pojenjala. Finančni minister tudi v bodoče ne bo najel niti dinarja pri Narodni banki. Dinar se mora dvigniti. Vlada z vsemi sredstvi pospešuje izvoz, o čemer priča pred krakim dovoljeni izvoz prešičev, svinjskega mesa in masti, od uvožene pšenice, otrobov, odpadkov od sladkorne pese in hrastovih pragov. Vse to mora brezdvomno povzročiti dotok tujih valut v našo državo in stabilizacijo naše valute. Z ozirom na vse to se konsumenti v lastnem interesu opozarjajo, naj se v sedanjem času kolikor mogoče vzdrže večjega nakupovanja. Pripomniti je še, da je po došlih poročilih prebivalstvo v drugih krajih države ostalo povsem mirno in se ni dalo begati od neresničnih in tendencioznih vesti. —
Ljudstvo nima časa čitati in hoditi na sestanke, da bi se izobrazilo, kakor je potrebno za samopomoč! Samo na velike shode hodi poslušat žumalistične frazerje enotne fronte. Zato vlada lahko objavlja takele neslanosti. Izobraženci pa, ki bi vse to lahko razumeli, so strahopetni. »Ce bomo pridni, dobimo doklade že februarja!« Tako stradata oba, ročni in duševni delavec. Ko je beda največja, nasedeta oba demagogom, namesto da bi se skupno organizirala za samopomoč.
Volitve se bližajo. Obujte si škornje In pokažite, da je 50 organizacij več, ka-kor 50 dobro plačanih agitatorjev!!
Dnevne vesti.
Sodrugl, ki včasih kupijo tudi kak meščanski list po raznih trafikah ali papirnicah, naj jih ne kupujejo tam, kjer sc ne prodaja »Naprej«. Ne hodite v brivnice, posebno pa še v gostilne, kjer ni-
Detektiv je nadaljeval: »V Ribniški dolini je vseh oseb vaše starosti 22.513. Od teh ima lase iste barve kakor vi 4 867 in od teh je zopet bilo na vsesokolskem zletu kakor sem ugotovil 145. Tako se je krog mojega raziskovanja neprestano ožil. dokler nisem končno izvedel za vaše ime in vaše bivališče. Sedaj pa k stvari. Ljubi gospod Zaplotnik...«
(Mrzlica — Bashervilski pes. — Oko...)
»... ponujam vam letno dvajsettisoč iron, brez dela ir, brez truda —«
Gospod Zaplotnik ni ničesar slišal. Samo usta ie zopet odprl na stežaj in slišati ie bilo kakor glas preganiane živali.
»— poleg dnevnic. Visokih dnevnic. Za vsak kilometer dvesto kron, kar znaša na leto drugih dvajset tisoč kron.«
Gospod Zaplotnik se je potil kakor da ie v parni kopeli. Baskervilski pes, slaščičar, vsesokolski zlet in sto drugih stvari mu ie brodilo po glavi v strašni gonji in grozni zmešnjavi.
(Dalje prih.)
majo tudi. delavskega Usta, 't. j. »Napre-ja«. Ce se gostilničar sramuje imeti v svoji gostilni socialističen list, sramuj se tudi ti gostovati pri takem gostilničarju. Gostiln carju bo tako sramovanje v zgubo, tebi le v dobiček. Poskusi, da se prepričaš.
Za tiskovni ozir. volilni sklad so	darovali od 1. januarja 1923.: nabrano	na
predavanju s. Bernota v Trbovljah	95
Din, Franjo Kruleč, Vel. Bečkerek	10
Din, s. Dagarin za kraj. org. SSJ Jesenice 191.50 Din, s. Pastorek 1 Din, s. J. Jeran. Jesnice 11 Din, Franjo Marinc, Kamnik 10 Din, Franjo Kruleč, Vel. Bečkerek 3 Din, kraj. org. SSJ Brežice 95 Din, kraj. org. KDZ, Tacen pri obračunu 20 par. Zid. most: razloček pri večerji 1 Din, s. l.angof iz Vrhnike 100 Din, skupaj 517.70 Din.
Reklamacije. Zadnje čase dobivamo nešteto reklamacij od ljubljanskih in tudi zunanjih naročnikov. Zato prosimo, naj nam naročniki naznanijo vsak nered ta-koi, da bomo krivca bodisi poboljšali ali odstranili. Vsak naročnik, ki plačuje redno svo'o naročnino, ima pravico na list, zato naj si to pravico brani. Mi mu ie ne moremo braniti, dokler ne vemo, da mu jo kdo krati.	Uprava.
Našim sodrugom in organizacijam! Opozarjamo vse. ki radi pijejo dobro kavo. da se je ustanovila v Ljubljani v Rožni dolini pražarna »Zika«, ki izdeluje iz rži prvovrstno žitno kavo, kakršna je bila nekdanja Vvdrovka. Naroča se v zabojih (najmanj 30 kg) naravnost v pra-žami ali pa pri nas. Opozariamo. da je zelo gospodarsko, če zadruge ali organizacije skupaj naroče blago, ker potem imaio pravico na nižje cene in dob:jo tako blago, ki je v resnici vel:ko več vredno, za nrav zmerno ceno. Nakupovalna in prodaina zadruga »Sloga« r. z. z o. z., poštni predal 168.
Ljubljana.
To pa bo pomagalo, to!
G.	pokrajinski namestnik Hribar je naslovil hudoben ferman na vse ljubljanske veletrgovce, ki so se baje med sabo' dogovorili, da bodo blago svojim odjemalcem oddajali samo za tujo valuto. Tem veletrgovcem in onim. ki ne označujejo po izložbah cen v zakoniti državni valuti in se tako pregrešujejo zoper zakon o pobijanju draginje, obeta g. namestnik pravične kazni. Sai ne gre vendar, da bi škodovali državi oni, ki jih ta država ščiti. »Ta država ščiti« — stoi! — tukaj je torej skrit tisti kosmati zajec, (»ki se mu tudi — vlada pravi«), kateri je kriv vseh preteklih, sedanjih in bodočih špekulant-skih nezakonitosti in kateri nareja, da so brez uspeha vsi g. pokrajinskega namestnika dobro mišlieni fermani. pretekli, sedanji in kolikor iih bo bodočih?
Potni listi za živino se izdajajo v uradu mestnega tržnega nadzorstva, Vodni’:ov trg štev. 5, vsak dan od 10. do 12. in od pol 4. do pol 6. popoldne. Ob nedeljah in praznikih se potni listi ne izdajajo.
»Madame Sans Gene« se v tekoči sezoni ponovi. Premiera bo v sredo, 24. ja-nuaria. Režijo vodi g. PuFata.
Popis živine. 25., 26. in 27. t. m. se bodo v Ljubljani popisovali konji, voli, mezge, mule, goveda, prašiči, ovce, koze, perutnina (kokoši, race, gosi in purani) ter čebelni panji. Pop‘sovanje bodo vršile tri komisije in sicer ena za mesto na magistratu v popisovalnem uradu, Galetova hiša, pritličje, desno od 8.—12»
druga na Barju, Ičf bo popisovala od hiše do hiše in tretja isotako v Sp. Šiški. Zamudniki bodo kaznovani.
Našel ie v trgovini I. C. Mayer v Stritarjevi ulici sluga hmenjene tvrdke pri pometanju pod prodajalno mizo listni-nico z večjo vsoto denarja. Ni izključeno, da je ležala listnica že več mesecev pod omenjeno mizo. — Ivan Ogran, poštni uradnik iz Maribora, je našel junija meseca 1922 v stranišču hotela Štrukelj zvezek čekov, vsebujoč 15 čekov »American Bankers Association«. po 20 do> larjev na ime lahn Tomažič. — Oba iz-gubitelja oziroma oni, ki bi mogel dati kakšne podatke o sedanjem bivališču Jahna Tomažiča, se naprošajo, naj se zglase na tuk. policijskem ravnateljstvu v sobi št 1.
Celje.
Občinski odbor obču« okolica Celje najbrže ne bo še razpuščen, kakor so se raznašale vesti, kajti v nedeljo 21. t m. so po dolgih počitnicah zopet prišli klerikalci na sejo. ter pripeljali tudi svoje zaveznike de.mokrate. O poteku seje se še oglasimo.
Različni delavni časi: V nekaterih podjetjih je taka moda, da se dela po tri ali štiri dni na teden, po drugih 6 dni, dnevno 8 ur, nekateri pa celo 10—12—14 ur dnevno, včasih še v nedeljo in praznik za navržek. Toda čezuriTne gredo le za bonogracijo. Vsai dosedai ie bilo taka Kdor ne verjame, naj gre ponoči ob 9. ali ob polenajstih mimo nekega socialnega zavoda in prepričal se bo sam. Pika.
Stanovanjska mizerija in gosflne. V
Celju imamo več takih krajev, toda naštejem samo dva, in že to je skoro preveč. Gaberje šteje 149 hišnih številk —* zadnjo sicer še izdelujejo ter ima 10 go-st:ln, torej na 15 hiš je že določena ena gostilna. Sp. Hudinja ima nekako 70 hišnih številk, a 5 gostiln. Pripomniti pa mo-ram, da malo manj kot gostiln je branjarij, v katerih si lahko tudi žejo ugasiš z vincem, pivom ali s čim podobnim. Pa ti ni treba iti čez ulico s steklenico — lahko ga obrneš kar tam. Ce bi bilo za vse tako dobro na svetu, kakor pri nas za gostilniške koncesije, bilo bi vsega dovolj. Delavec pa strada in trdo dela ves teden, mesec, leto itd. in prav dobro pomaga rediti tiste, ki jim je dovoljeno prodajati strup — človeško pogubo. Pa če še dvomiš — premišljuj, da doženeš in prišel boš do tega, da boš moral priznati. — Brezmustač.
Maribor.
»Japonska noč« se je vršila v soboto v Gotzovih dvoranah na iniciativo umetniškega kluba »Grohar«. Bila je to velika vinska in plesna veselica, za katero se je Maribor že tedne in tedne pripravljal, pozabljajoč skoro vse drugo. Dvorane so bile nabito polne raznega — petičnega — občinstva in mnogo dam, našemljenih v »pristne« japonske kostime. V gledališču in na resnih prireditvah, kjer občinske ponavadi primanjkuje, se pač ni mogoče tako »kazati«. Resno svetujemo našim umetnikom, naj bi vbodoče gradili umetniške paviljone i. dr. na umetnosti dostojnejši način, ne da bi lez-ii pri tem pod copate parvenijskim in-štinktom »boljših« družb. Ce umetnik ne čuti v sebi dolžnosti biti v teh resnih časih resen, kdo jo naj potem čuti?
Narodno gledališče igra v četrtek komedijo »Cvor« (Vozel), izven. V petek je zaprto, v soboto opera »Traviata«, iz-> ven.	7	'
Pty?«
»Svoboda« - Ptuj sklicuje I. redni občni zbor za dan 2. februarja 1923 v gostilni pri pošti (Bračko) ob 9. dopoldne s sledečim dnevnim redom:	1. poročilo
predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo kontrole; 4. poročilo odsekov; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. Če ne bo od določeni uri navzoča tretj:na članov, se bo vršil občni zbor uro pozneje ob vsakem številu članov. (§ 18. društvenih pravil). — Predsednik.
Zahevajj od svoje strokovne organizacije naj pove. katera stranka je delala za zboljšanje socialne zakonodaje!!
Lovci za poslanske mandate na delu!
Zgodovina uči, da ie naivečji sovražnik delavskega in kmetskega ljudstva neveda. Nadalje nas zgodovina uči, da so tisti največji roparji človeških pravic, ki delajo na temelju ljudske nevednosti, in tisti, ki zidajo stavbe na temelju nejasne ljudske nezadovoljnosti, katere povzročitelji so oni. ki hočejo vedno v kalnem ribariti. Vprašanje nastane, kdo so ti. Odgovor je kratek: Vsi, ki delajo brez programa, zlasti ob času volitev. Pri nas Slovencih je bilo vedno tako, da so delali posamezniki stranke, jih obračali kakor veter plašč in s tem izrabljali ljudstvo in njegovo nevednost v svoje koristi. Ljudstvo se ni moglo otresti svojih izkoriščevalcev, so ga znali vedno gospodarsko podjarmiti. Zato so se tudi kapitalisti z vso silo vrgli na eksploatacijo naših krajev, ker so bile delavne moči bolj poceni nego drugod. Nastale so razne industrije posebno po iniciativi nemških kapitalistov, ker slovenskih ni bilo dosti. Naš narod se je zadovoljil boli kot hlanec. ki ie garal kakor živina za tuji kapital. Pa ne samo nemška industrijska podjetja so izkoriščala delavce, ampak tudi razni klerikalni mogotci so izkoriščali ljudstvo v svojih vinogradih in gozdih. — Kdo je bil največji krivec tega zla in kdo povzročitelj naše duševne revščine in našega slabega šolstva? Odgovor je kratek:	Predvsem
klerikalizem! — Tisti klerikalizem, ki je imel vso oblast v rokah ves čas od revolucije 1848. do 1918. Tisti klerikalizem, ki je uvedel trirazredno volitev v občino, deželni in državni zbor. Tisti klerikalizem, ki je plesal, kakor so Habsburžani žvižgali. In tisti klerikalizemt ki je v svoji krščanski ljubezni do bližnjega povzročil vojno v bivši Avstriji in tisti klerikalizem, ki je blagoslavljal puške in kanone za uničevanje delavskega ljudstva- To so tisti, ki se oznanjujeio za božje apostole in nositelie svete vere in božje pravice. Ti apostelji oznanjujejo stare nauke sv. pisma itd. Te svoje nauke vedno spreminjajo, kakor jim bolje kaže. To niso nikaki božji namestniki, ker zlorabljajo sv. vero v svoje kapitalistične cilje. To so pravzaprav največji zagovorniki kapitalističnega družabnega veda in največji lažnjivci božjih besed. Prvo leto po prevratu so se jim tla nekoliko omajala, ker je ljudstvo sprevidelo njih nepošteno delo in se jih začelo otresati. Otreslo se jih je pa samo za kratko časa, dokler smo živeli v revolucionarni dobi. Kmalu je ljudstvo, zlasti kmetsko, pozabilo na trpljenje svetovne vojne. Vrnilo se je zopet v žrelo klerikalizma, kakor žaba kači v gobec, ko jo je
kača hipnotizirala In potem 2!vo požrla. Sedaj, ko stojimo pred volitvami, se pojavljajo zopet ti božji namestniki, ter skušajo dobiti zopet ljudstvo v svoje žrelo. Da bi se jim to tudi posrečilo, nastavljajo razne limanice, tako n. pr. imajo za klerikalne kapitaliste stranko SLS. za kmete KZ (Kmetsko zvezo) in za delavce DZ. (Delavsko zvezo). — Vse tri zveze pa tvorijo eno samo klerikalno trojico s skupnim imenom SLS. Oče vseh zvez je dr. Korošec, za KZ Kranjc ali kdo drugi in za DZ dr. Gosar. Dr. Korošec zastopa Pollake, Lauriche in knezoškofij-ska posestva, Kranjc gruntarje, nezadovoljne imovite davkoplačevalce, dr. Qo-sar pa nezadovoljne vernike in antimo-narhiste. Vsi skupaj so pa za papeževo kraljestvo.
Bz stranke.
Organizacije, ki zahtevajo govornike pri Pokrajinskem tajništvu ali pri okrožnih tajništvih SSJ in KDZ, nai storijo to vsaj 8 dni pred shodom, pa boljše bo še prej. To pa zlasti zdai v volilni dobi. ko bodo hoteli govornike povsod sočasno.
Okrožni volTni odbor KDZ brežiškega okrožja tvorijo sledeči sodrugi: Ivan Baraga iz Brežic. Franc Varlec iz Brež:c, Franc Škof Iz Pavle vasi. Martin Molan iz Dedne vasi, Ivan Molan iz Bojsnega, Franc Grmovšek iz Piršenbrega. Franc Cizelj iz Piršenbreda, Marko Držič iz Dobove in Alfred Pičinin iz Radeč.
Odbore vseh okrož j. ki imajo po § 33. org. pravilnika pravico na svojega člana v Pokrajinskem odboru SSJ, poživljamo. nai se pravočasno za to pobrigajo.
Za december 1922. so obračunale še sledeče organizacije: 31. Ježica (pri zad-nii objavi pomotoma izostalo) 32;	32.
Tacen 24; 33. Vič 27; 34. Gorje 11; 35. Ljubljana 36; 36. Mežica 83; 37. Dravograd (še naknadno) 43., skupaj torej 10S. Po seznamu v zadnjem »Lj. gl.« so obračunale organizacije za 1082 članov, po današnjem za256 članov — skupaj za 1338 članov.
Kdor še nima »Socialističnega koledarja«, nai ga naroči takoi. Stane lepo in trdno v platno vezan samo 12 Din. — Vsebuje pa poučne in praktične stvari-Naroča se pri Pokrajinskem tajn‘štvu SSJ v Liubljair, ooštni preda! 168 — osebno v Frančiškanski ulici 6, I. nadstr. Zaupniki poskrbite, da bo kmalu razprodan.
V petek, dne 2. februaria 1.1. ob 9. dopoldne se bo vršil v Ljubljani v sejni dvorani mestneea mag:strata
OBLASTNI ZBOR za Kranjsko volilno okrožie s sledečim dnevnim redom: Sestava kand datne liste za kranjsko volilno okrožfe. Po §§ 23. in 31. organizacijskega pravilnika-ima k) pristop vse krajevne organizacije sledečih volilmh okrajev:	Ljubljanska	okolica,
Krani. Radovljica. Kamnik, Litija, Krško, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Logatec.
Ježica Dri Ljubljani. Vabimo vse člane kraievne politične organizacje KDZ na občni zbor. ki se bo vršil 1. februaria v gostilni pri »Ruskem carju«. Dnevni red: 1. poročilo delegata na strankmem zboru: 2. poročila blagainika. tajnika in kontrole: 3. volitev odbora in 4- slučajnosti. Pozivamo vse člane, da se točno udeleže občnega zbora. Novi člani dobrodošli! — Odbor.
Brežice. Na okrožni konferenci SSJ in KDZ 21. t. m. v Brež.cah so izvolili sledeče volilne odbore:	Za	Pišoče	ss.:
Martn Molan iz Dedne vasi, Ivan Podgoršek iz Pišec. Dragotin (Jgreš, župan v Pišecah, Mihael Preskar iz P.šec, M hael Kunej iz Podgoria in Ivan Cizelj z Pavle vasi. — Za Globoko ss: Franc Grmovšek, Franc Cizelj, Jože Cizelj. Martin Umek, vsi iz Piršenberga. Ivan Molan iz Boj-snega. Ignacij Šuler iz Bojsnega, Ivan Golob iz Globokega. Andrej Zivic iz Globokega. Ivan Kranjč;č iz Blatnega, Ivan Kene iz Globokega in Anton Žn daršič iz Malega vrha- — Za Erežice ss.: Franc Varlec in Franc Šetinc iz Brežic, Ivan Baraga. Ivan Nepožlan. Ivan Lupšina za vas Bukovšek, Jože Perkman za Brežino, Alojzii Rižnar za vas Zverinjak, Vincenc Grmošek za Zakot, Franc Zakšek in Martin Voščir za Selo, Anton Čančer za Mihaelovo. Franc Privršek za Trnje in Mostec, Marko Držič in Jože Vučijk za Do-bovške vasi.
Pišoče. V nedeljo, dne 28. januarja so bo vršil v Pišecah v dvorani g. Kostevca točno ob 8. zjutraj vol Ini shod KDZ. — Sodrugi in somišljeniki udeležite se ga polnoštevilno.
Iz Pišec. Krajevna organizacija KDZ v Pišecah ima svoj redni občni zbor 2. februarja t. 1. ob 8. zjutraj. Vabijo se vsi člani, da se zborovanja gotovo udeleže. — Odbor.
Ponikva ob južni železnici. Tukajšnja krajevna organizacija KDZ vabi vse svoje člane, zlasti pa odbornike, na sestanek ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. t- m. ob 14. v prostorih gostilne »pri Župniku« (po domače pri Škofleku.) Dnevni red: pogovor o državnozborskih volitvah. Udeležba dolžnost. — Predsednik.
NATAKARJEM IN NATAKARICAM.
Prejeli smo:	Mnogo in rada čitam
Vaš list. Marsikaj pišete, za kar smo vsi navdušeni. Ali nikdar, nikdar še nisem čitala, da bi se bili kdaj potegnili za nas natakarje.
Mnogo nas je, ki smo ravno tako odvisne od teh prokletih kapitalistov, kakor vsaka druga revna delavka. Izrabljajo nas do krvi, ne da bi dobile vinarja plačila. Nisem pisatelj ca, ampak ena Vaših zavednih sodružic, zato si dovoljujem napisati par vrstic in sicer sledeče: Zakaj imajo hotelirji in gostilničarji tako debele trebuhe? Ker jim delate vi natakarice in natakarji popolnoma zastonj. Da, čudim se, da niti natakarji nimajo toliko ponosa, da bi se postavili za svoje pravice, temveč živijo od miloščine. Pred dvema letoma sem povedala v Celju na nekem shodu par gorkih, da so me hoteli potem še zapreti. Natakarji, vi kot možje ganite se, pridružite se nam, da si skupno izvojujemo svoje pravice. Vsak drug delavec ima svoje plač lo. Čeravno so tudi ti sramotno plačani — pa o tem drugič — in vendar mi natakarice in natakarji ne dobimo niti toliko! Ali ni to sramota, da moramo biti odv sni od miloščin? Napitnina bi se morala popolnoma odpraviti. Kajti za eno krono napitnine nam mora biti od tistega, ki ja da, marsikatera žaljiva beseda všeč, zato proč z napinino — za naše delo hočemo plačila. Vsak gost vidi rajši snažno in okusno oblečene natakarje, da celo zahteva od nas, da moramo biti boljše
oblečeni. Nihče pa ne pomisli, koliko vse stane.
Iz drugega vidika, kaj pa sploh briga gostilničarja, če dobi natakar in natakarica napitnino? Natakarji delajo za gostilničarja, ki je dolžan plačati njih delo.
Da z resničnim dokazom pojasnim, kako se nam godi, navajam slučaj, kako se mi je godilo v Ptuju. Rekli so mi, da sem najeta v neko boljšo gostilno. Prvo okno gostilniških prostorov se ni moglo , odpreti, ker je bilo pokvarjeno. Peč, ki je imela obenem greti dve sobi, je kadila, da je grizlo v oči. Zalite vali so toplo zakurjene prostore, pa brez kuriva. In za prezračenje ni bilo drugega nego mala vrata, ki so vodila v temno vežo. — Gostje, ki so prihajali in kmalu zopet odšli, niso čutili toliko dima, kakor natakarica. ki je morala biti v prostorih od zgodnjega jutra do 11.—12. zvečer, in večkrat celo do4. zjutraj. Dela sem imela toliko, da nisem našla na dan pol ure časa. da bi bila šla na zrak. Cele tedne nisem imela proste ure. Podnevi v takih prostorih, povrh pa še stanovanje tako, o groza, luknja brez okna — vrata na temen hodnik, nikdar solnčnega žarka v sobi! Postelja je biia kup smrdljive slame in kos umazane raztrgane odeje. Tako se ravna z nami natakarji in natakaricami. Gospodje gostiln čarji, kavarnar-ji in hotelirji imajo za zaigranje denarja dovolj, za dresiranje psov, če je treba, magari 20.000 K. Za ta denar jim ni žal, da bi se pa služabnikom vsaj enkrat letno spremenila slama na postelji, za to jim je žal. Pa še več — zahtevali so, da se moram vsesti h gostom in jih zabavati. Po pravici povedano »animirati«, ko pa se nisem znala dovolj zabavno vesti, je prišel gostilničar in mi pošcpnil, naj pijem in jem, češ da dobim korajžo. Ali ni to sramota? Marsikatera mladenka postane na tak način lahko žrtev.
Gospodje in policija, ki zahajajo v take prostore ne vidijo in ne slišijo ničesar. Ali nismo zato mi resnejši dolžni, da končamo tako ravnanje naših delodajalcev?
Sodrugi in sodružice, organizirajmo se, posnemajmo druge delavce in zahtevajmo naše pravice! — R. N., natakarica, ki se je nahajala kratek čas v Ptuju.
Gospodarstvo.
■= Vrednost denarja. 1 dolar velja 114 Din, 1 francoski frank 7.20 Din, 1 češka krona 3.15 Din, 1 lira 5.48 Din. V Curiliu velja 100 naših dinarjev 4.15 švicarskih frankov.
= Žitni trg. Zagreb. 22. jan. Cene v dinarjih za 100 kg, Dostavno bačka oziroma vojvodinska postaja: pšenica (76—77 kg) 450—475, nova koruza 238.50 do 247.50, sušena 300—305, rž (71—72 kg) 362.50—375. ječmen za krmo 325—350, oves 295—325, pisani fižol 375—385, beli 375—400, pšen;čna moka (št. 0) 700—725, (št. 2) 675—700. (št. 4) 650—675. za krmo 250—275, drobni otrobi 200—210, debeli 225—230.
= Dinar hočejo zopet dvigniti. To nehvaležno nalogo so poverili dr. Radosavljeviču, ki je načelnik bančnega oddelka pri ministrstvu financ. 23. je imel konference v Zagrebu, danes bo menda konferiral v Ljubljani s predstavniki naših bank.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Novo mesto:	Dopis	glede	gibanja
uradništva smo sprejeli in ga bomo priobčili Potrebujemo pa nekaj zaupnih in-
formacij zalo prosimo g. dopisnika, 3a nam sporoči svoj naslov. Tajnost zajamčena!
Dopisi.
Rečica na Paki. V »Napreju« od 11. januarja je bil priobčen popolnoma stvaren in resničen dopis, kateri je gospodom pii »Slovenskem gospodarju« sila ne-všeč. Pa stvarnega odgovora ti gospodje ne najdejo, temveč so izželi svoje možgane, da bi mu odgovorili s par dovtipi — klerikalna navada, kadar so v zadregi — ki so se jim pa zelo slabo posrečili Morda bi bilo dobro, če bi v interesu tistih gospodov samih poslali njihove dovtipe g. dr. P. A. Tominca, naj jih on preštudira in pove, če ne kažejo kakšnih slabih posledic tistega izžemanja. Radi bi si b li namreč na jasnem, če so »Gospodarjevi« dovtipneži krščansko neumni ali pa samo krščansko hudobni. — Stroji za mlatenje klerikalne prazne slame.
Ježica or! Ljubljani. V soboto. 20. t-m. so sklicali naši klerikalci zaupniški sestanek na Ježici, Vabila so poslali tudi nekaterim naš:m članom in nekaterim samostojnim kmetom. Na sestanek sta prišla dr. Stanovmk in Kremžar. Zabavljala sta navsc n.'ima nasprotne stranke,hvalila pa sta seveda samo SLS. da dela vse dobro. in sicer za vse sloje — Da samo takrat. kadar potrebuic glasove, drugače pozna samo magnate in veleposestnike ter bankirje. Kaj so klerikalci sami zakrivili, tega nista povedala, na primer ko le bil n ihov vodja dr. Korošec predsednk narodnega veča ni zahteval v Bclgradu nobene avtonomije, ki bi io b'l po našem mneniu morda dosegel, al' takrat mu za avtonomiio ni bilo, samo za to je šlo. da je ostal on 2 leti min:ster. Videli smo ga tudi. če se ne motimo leta 1920.. kako bahavo se ie vozil z avtomobilom po Slovenskem. Danes, ko ni več min ster, pa vpijeio in ljudi begajo z agitacijo za avtonomijo. Seveda sta udrihala tudi po socialistih. to smo že vnaDrei vedeli; saj vemo. da znaio z demagogijo in zavijanjem dobro vleči nezavedno ljudstvo. Nekaj socialistov je ugovarjalo, kar nekaterim kmetom ni bilo po volii, ker so mislili, da jim govorita klerikalca čisto resnico. Ubogo nezavedno ljudstvo, kie si. da ne obračunaš s takimi, ki so pred dobrimi 8 leti hujskali na bratomorno vojno, da smo biU 4, 5. tudi 7 let od doma, in danes se upajo k nam no naše glasove... — Tudi na dr-Šustešiča nista pozabda, Pa sta padla po njem. to pa zato. ker hoče klerikalcem par mandatov iztrgati. Pred vojno so pa bili vsi skupaj za vojno! Ne mislimo se potegovati za Šušteršiča, ne strinjamo se z njegovo politiko, ne s prejšnjo in tudi ne s sedan o. tudi nismo še oozabili, da je povedal dunajski vladi, da domači vojaki (domobranci) v Ljubljani niso več zanesljivi in so morali Iti v nemške kraje. Danes Da bo gotovo iste ljudi prosil za glasove. Tako gre samo pri nas. ker vsak prehitro pozabi. Da je Šušteršič marsikateremu svocrnu pristašu pomagal, da Je danes možak, to ie resnice, ker mu Je izročil nabavo živil in sena za armado in tako obogatel. No. vsega tega govornika nista povedala, samo slabe strani človeka se ne sme na zvon obešati! Na deželi vpijete, da ste sami dovoli močni, v Ljubljani bi se na združili magari s hudičem, samo da dosežete svoi namen, potem se seveda ne brigate več za druge. Zato kličemo še enkrat: ubogo Uudstvo. ne dai se larbati,
posebno (t' mali Tcrrfet. kočar In u!5og! Se*-"' lavec. ali ne trpiš dovoli pod težo strašne draginje, radi tega poglel in potem odloči in zmaga bo tvoja. Ko dobiš kroglico v roke. obračunaj s svojim nasprotnikom kapitalizmom.
Črna — Spodnle Javorje. V nedeljo 14. t. m. se je našega nadučitelja polotila taka želja po politiziranju, da si ni mogel kaj, da je ne bi mahnil k Dretniku v Spodnje Javorje. Tam je vedno par kmetov, pa bo — shod! Mcdpotoma se je tako zamislil, da je kar tipal, kako hrujejo ljudje skupaj, kako poslušajo in odobravajo razloge g. br. Sokola, da kmet in rudar ne spadata skupaj. — Pa smo res malo poslušali, se muzali in izmuzali počasi iz sobe, da je ostalo tam samo še par takih, da bi, bogme, grešil, če bi trdil, da so zavedni. Toliko sem pa slišal, da tratimo rudarji čas. ker delamo samo 8 ur na dan, ko bi se nam spodobilo delati najmanj 12 ur, da smo socialisti grozno proti sveti veri, da ni lepo, ker naš župan v cokljah okrog hodi, itcL, skratka, sami taki »očitki«, da ne moremo drugače, kakor da si jih štejemo v čast. — Nekaj vprašanj, g. nadučitelj, pa ne iz radovednosti, samo iz gole hudomušnosti: 1. ali ste že kdaj delali le eno samo pičlo uro v rudniku? 2. koliko vere imajo Sokoli? 3. Zakaj se bojite socialistov? — Na tistem shodu pred vol tva-mi, ki so ga sklicali za nas nerodni kuharji klerikalno - detnokraško - nemško-narodno - sokolsko - orlovske vzajemnosti, smo se rudarji s kmeti tako lepo pomenili, da snadamo skupaj kakor skorja h kruhu, da nas ne spravijo narazen niti ljudje, ki bi brez nas živeti ne mogli.
Štore. Bivši minister dr. Korošec vodia slovenskega klerikalizma, je zboroval v senci bajonetov. Delavci in kmetje so v znak protesta zapustili zborovalno dvorano pri gostilni »Kranjc« v Štorah. Dr. Korošec je ostal osamljen. V dvorani so ostali samo občinski odborniki (klerikalci iz Teharja) ter pijani reditelji z družino Gajšekovo in nekaj nezavedn:h žensk. (Sijajen poraz klerikalizma. — Op. poroč). Zgodba dr, Koroščeve polomije in klerikalnega terorja je taka: Točno ob 3. uri popoldne ie otvoril javni shod tajnik France Gajšek iz Celja ter imenoval upokojenega majorja Burn ka za predsednika. Takoj nato je menožica zahteva-imenovati. Klerikalci na odru so bili čisto la. da se mora predsednik izvoliti in ne zmešani, ker niso navajeni, da bi se ljudska množica upala kai zahtevati — zlasti ob navzočnosti gospoda ministra dr. Korošca in kaplana iz Teharja! Predsednik je hotel preiti takoi na dnevni red brez ozira na zahteve zborovalcev. Nato so navzoči delavci in pametni kmetie (socialisti) zahtevali, da bodi sodr. Čebular predsednik. Klerikalcem to ni bilo po volji. Celjski strokovni (?) klerikalni tajnik Gajšek ie izjavil: »Pri nas se ne voli predsednik, amnak se imenuje!« Poudarjal je. da komur to ni všeč. pa naj odide, sicer ga bomo pustili »ven vreči«, ker si ne pustimo motiti shodov. Nato je nastal silen nemir med zborovalci. (Medklici; policajklerikalcl, absolutisti!) Sočasno je stal za kulisami dr Korošec ves preplašen in razburien ker je moral na svojo žalost konštatirati, da se je slovensko delavno ljudstvo otreslo klerikalnega zrnata. Takoi nato ie nastopil g. Burnik po milosti božji in diktaturi klerikalcev kot predsednik s spretnim uvodnim referatom. polnim blesteč‘h klerikalnih fraz, s katerimi je povzdigoval klerikalnega
predstavnika božanstva dr. Korošca. Ko je dr. Korošec Dokazal svoi lično okrogli obraz, so zavpile klerikalne in nezavedne (do krivdi klerikalcev tu'di brezpravne) žene: »Živio. dr. Korošec!« Nasprotniki so ga na »počastili« z drugačnimi pozdravi- Korošec je uvidel, da mu je na tem shodu odklenkalo, zato je tako! spremenil svojo vlogo ter odredil pretep med zborovalci s tem, da je zaukazal, da naj reditelji. (ki so pred shodom pili žganje), vse medklicarie ven vržejo. Ker je pa bilo socialistov več kakor klerikalcev, se jim to ni posrečilo. Celjski tajnik g. Gajšek in njegov oče ter brat in kaplan Medved iz Teharja, kmet Ocvirk iz Št. Lovrenca in še Dar pristašev katoliške ljubezni so začeli ruvati socialiste iz dvorane. Nastal ie velik naval, izgledalo je zborovanje kakor v cirkusu. Klerikalci so delali kakor zveri. Pokazali so višek kulture slovenskega klerikalizma v 20. stoletju- Tepli so- suvali, pljuvali itd. Nekega vojnega invalida in nekega mladega delavca so telesno poškodovali. Vendar se jim ni posrečilo navzoča socialistična govornika ss. Leskoška in Čebularja spraviti iz dvorane. — Dr. Korošec se je spomni da se v Jugoslaviji lahko zborne v senci baionetov. kadar gre za reševanj rimskega kapitalističnega klerikalizma. Na zahtevo klerikalcev ie nastopilo orožništvo z nasajenimi bajoneti ter ' začelo odstranjevati socialiste, češ, da so nemirneži. Klerikalci so smeli še naprej pretepati zborovalce, ki iim niso bili všeč. Pod zaščito centralistične oblasti z nasajenimi baioneti ie dr. Korošec začel razvijati svoje klerikalne demagoške fraze ter sekal do socialistih (seveda po onih, ki so že izključeni iz socialistične stranke) in no centralistični vladi- Po tisti vladi. od katere si ie izposodil orožnike za preganianie mirnih zborovalcev, ki niso sore!eli klerikalnega diktata, da se naj predsednik imenuje Sodruga Leskoška iz Celja, ki se je udeležil shoda kot abstinenčni orooagator. da bi razdeljeval brošuro »Boi alkoholu«, je dr. Korošec očital. da so socialisti revčki v Jugoslaviji. Leskošek .ie odgovoril: iTo ste vi krvi, da smo revčki, ker ste naše ljudstvo držali stoletia v temi. da se ni moglo izobraževati krivi ste volne, krivi ste pijanče-vania. ker ste ooleg vsake cerkve postavili nar gastjlen itd. Krivi ste nadalie, da imaio železmčarii do vaši zaslugi najslabše plače, ker ste razbili sporazum kot bivši minister za železmce. krivi ste pa tudi. da smo dobili zakon o zaščiti države ker se ie vaš parlamentarni slub pri glasovanju skril v kot.« — Dr. Korošec je hotel sodr Leskoška prepričati o klerikalizmu. Leskošek ie Da izjavil, da ga bo poslušal le nod pogojem, da se mu zajamči- da bo lahko odgovarjal. Tega zagotovila na ni dobil, nakar ie iz:avil. da bomo socialisti v znak protesta radi orožn:ške-ea navala zanustili zborovalno dvorano.
S sodr. Leskoškom ie odšlo čez 150 oseb. nakar so ostale v dvorani le še klerkalne klepetulje in po klerikalni milosti imenovano predsedstvo na strani orožnikov. Socialist' so otvorli takoi nato v dvoran! g. Amšeka svoi shod ob vel;ča.stni udeležbi. na katerem sta govorila ss. Leskošek in Čebular iz Celin Enotni nastoo socialistov in ni’hov!h somišljenikov v Štorah ie pokazal klerikalcem, da iim je odklenkalo tudi v Štorah.
KonjVe. Pri nas smo b'li dober čas brez vsake strokovne organizacije kljub temu, da nas je mno*o delavcev v Ko-
njicah. že samo v Laurlchovt tovarni na's je čez 200 delavcev. Poleti nas je bilo več; ker smo pa delali po 9—10 ur na dan so zgubili nekateri pozimi službo. — Strokovno socialistično organizacijo smo imeli že dvakrat, pa nas je g. Laurich razgnal, ker on kot strogo katoliški človek in velk kapitalist ne trpi razredne organizacije v tovarni. Zaupnike razrednih organizacij vrže takoj na cesto, pa jih odda žandarmeriji kot protidržavne elemente. Lansko leto nas je pa snubd neki gospod Zupanc od neke Žerjavove Unije. Ta nam je mnogo obetal,' storil seveda nič. Sedaj pride najlepše. Gospod Laurich nam je za 15% mezde znižal, ker je dober kristjan in pripadnik SLS. Takoj nato je prišel neki Gajšek iz Celja in neki minister Gostinčar, bogve odkod, v Konjice. Sklicala sta shod, pa sta rekla, da sta oba od D. Z. in da bosta zahtevala 15% od Lauricha nazaj, če bomo vsi delavci vol 11 SLS (klerikalno stranko), povedala sta tudi, da je Laurich usnje za 20% podražil. Torej zaradi 15% ukradenega denarja bi morali mi voliti tisto SLS, katero bo vodil nadutež Laurich, da bi nam potem klerikalci še 15% vzeli in 12urnik uvedli. Sedaj pa v Konjicah že razumemo, zakaj se g. Laurich tako boji socialistov. — Opazovalec.
Brežice. Volilni shod. ki ga je sklicala KDZ dne 21. t. m. v Brežicah, ni bil baš sijajno obiskan- Vseeno pa je naš shod boljše uspel nego kler.kalni. ker klerikalci sploh zborovati niso mogli, čeprav se hvali »Slov. Gospodar«. Mi smo zborovalce prepričal da ljudstva ne morejo rešiti demagoške fraze. Na klerikalce in druge nasprotnike se sploh ne oziramo, ker imaio zaupanje in zaslombo samo še pri ljudeh, ki ne razpolagajo s svojim razumom. Kadar bodo prišli vsi zaslepljenci do spoznanja — za to bomo poskrbeli! — takrat bodo odleteli vsi voditelji, ki vodl-io danes ljudstvo za nos in ga pitajo z lažmi in demagogijo, samo da pridejo do korit in poslanske imunitete, za katero se skrivajo, da lahko brez strahu pred sodiščem uvajajo korupcijo in zastopaio samo koristi posameznikov, ne Da družbe-Sočasno na hočejo vzeti vsem. ki ne trobilo v njih rog. državljanske pravice, kar ie najhujša krivica med krivicami. Poklicati bi jih morali na iaven obračun, kar se Da danes ne more zgoditi, česar smo sami krivi, ker se premalo ali oa sploh ne brigamo za iavne zadeve, temveč se zanašamo samo na druge in niti niih dela ne zasledujemo in nadzorujemo. Pa tudi to bomo dosegli, če se vsi, ki živimo od žuljev svojih rok. združ:mo na določenem programu v enotni organizaciji. — Na shodu le Doročal sodr. Ivan Baraga o poteku strankinega zbora v Celju, o pomenu in važnosti sedamega časa. ko se nahajamo ored volitvami in o politiki nam na-sprotmh strank pred, med in po vojni. Sodr. Pičinin pa ie govoril o važnosti organizacije za vse stanove in o važnosti naših zastopstev v občini, okraju in parlamentu. Sodrug Martin Umek je poročal o razmerah kmečkega in industrijskega proletariata in o nuinosti. da se združita v eno samo organizacijo- Razkrnkal je zav:ianie različnih strank pred in do voi-ni ker samo z demagogijo so raztrgali edinost ljudstva in vcepili sovraštvo v ljudi Demagogi izrabljam razcepljenost v svo-ie osebne namene in ločiio liudstvo z vero. narodnostjo, radikalizmom itd.. 'n oviralo razvoj sedanc kan:talist!čne druž-čb® v socialistično. Končno Jo pojasnil
sodr. Umek Se razlike med avtonomijo,
samoupravo in centralizmom. Vsi govorniki so v svoj li točnih in jedrnatih referatih podali natančne in jasne podatke, kar so zborovalci odobravali.
Iz Savinjske doline. (Spovednica v službi volilne agitacije ) Bilo je pred kratkim. v času sv. misijona. Kakor povsod na deželi, tako ie tudi pri nas takorekoč dolžnost vsakega zemljana, da mora iti k spovedi, kadar ie misijon, tudi če potem 10 let več ne gre. Kakšna ie taka spoved, nai pokaže moj slučaj: Po običajnem uvodu me vpraša spovednik, kake časopise čitam. Jaz: »Slov. gospodarja«, »Jutro«, »Domoljuba«. »Naprej«. — »Kaj, »Naprej«, to je vendar socialistični list?!« — Jaz: »Seveda, jaz sem socialist.« Spovednik: »A, tako, ali veste, da piše »Naprej« proti Bogu in veri?« Jaz: »Tako? Ali pa tudi veste, da pišejo drugi listi še bolj proti vam. pa iih ne preganjate tako kruto?« Spovednik: »To je tako. drugi listi Dišeio boli za inteligenco, »Naprej« je pa začel svoie delo med kmečkim ljudstvom, ki še ne pozna vseh zanjk in ie radi tega tolilco boli nevaren. Pustite ga torej in prestopite k nam! Jaz: Tega ne morem, ker sem že bil Dri vas. ko sem vas oa spoznal sem odstopil in se organ:ziral pri SSJ. ki edina navzlic vsem klevetam nasprotnikov vendar najboli pošteno in odločno zagovarja delavno ljudstvo- Spovedni: »Kaj, tudi organiziran ste« — pri tem je vzrasel za pedenj — »kaj pa mislite. morda celo agitirate za svojo stranko?« Jaz: »Seveda, sai sem celo predsednik krajevne politične organizacije.« — To bi morali videti spovednika po tem mojem odgovoru, vzrasel ie še višje, dolgo časa lovil sapo in šele potem mi je komaj povedal, kaj si neki mislim, da se sploh upam priti k spovedi itd. Jaz nato; »Kakor hočete, g. spovednik, če dobim odvezo dobro, če ne. pa tudi. Pa povejte ml vsaj. čemu se ie vaša klerikalna stranka zvezala v Ljubljani s komunisti, ki jih pri nas razglašate za boljševike, ki so baje naihulši sovražniki sv. vere in duhovnikov.« Tega od ubogega grešnika ni pričakoval. »Ja«, mi je rekel, »vo je bila lo trenutna zveza, ki nam nič ni škodovala, pač oa koristila, ker le s pomočjo komunistov smo v Ljubljani zmagali. No,pa smo že soet na konju, zdai jih že ne rabimo več, za to ie že poskrbljeno. — Vi pa, (mene ie mislil!) če ste pametni in imate količkaj krščanskega prepričanja (menda ie mislil, da sem komunist), če že hočete biti organiziran Pa stopite v naše strokovne organ zacije kakor so to storili skoro vsi vaši člani v Celiu.« Jaz: »Tega vam Da ne veriamem. ker imam vpogled tudi v delovanie naših organizacij, ne samo celjskih, temveč vseh. ker ie pri nas vse javno Za celjske organizacije pa vem da so med najbo!jš:mi na Slovenskem.« On: »Da. bile so. odkar pa se je dal podkupiti vaš Anton Kristan, delavci trumoma zapuščajo vaše organizacije.« Jaz: »Nekai mani zavednih je odšlo, toda mi ki vemo. da je bil med dvanajstimi aoostoli tudi Judež, ki je izdal Kristusa in megove ide:e, mi. ki stoimio še vedno trdno :n se ne menimo za viharje in izda-ialce. bomo ostali še boli trdni ker vemo. da sociabzem mora zmagat', tudi če nekatere osebe zeineio iz naših vrst.« — S tem ie bil nrvi m glavni del spovedi (po-lit:čni) končan, drugega in tretjega dela na soloh ni b:!o Dobil sem dovnlieme. da smem čitati do volitev soc:alistične liste, kar bom delal tudi po volitvah.
.zsmrn
Delavci! kuoulte čevlje samo z mamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcencjši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Razpis.
Razpisuje se
talniško mesto
pri »Uniji stavbi iških delavcev za Slovenijo" v Cel|U. Prednost ima strokovnjak, dober govornik ter agitator.
Valentin Lebič, predsednik.
Skupaj s pakovanjem In poStnlno stane:
S dvojnatrt ali	1 špecijalna	steklenica	24 dinarjev
12 dvojnatih *	4	špecijalne	steklenice	84	,
24	,	-	8	Specijalnih steklenic	146	,
36	,	.12	208	,
KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črlniki 4 dinarje; Elza-švedka tinktura za želodec 10 dinariev; E'za-zagorski prsni in kašeljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elzu-kolonska voda Ib dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 dinarjev; G!ycerin 4 dinarje in 15 dinarjev; Lysol, Lysoform 12 dinarjev; KineSki čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje vel ka steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni praSek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pak.»vanje in poštnina posebej račnna. Na te cene se računa sedaj 5 °/o doplačila. Adresirati natančno;
Ev?sn V. Feller, lekarnar
Stubita donja Eizatrg št. 358, Hrvatsko.
En sam zaveden socialist ie več vreden kakor deset nezadovoljnežev, ki godrnjata. pa sami ne poznajo niti pravih vzrokov svoje nezadovoljnosti.
T 'sba da FeBEerjetr SšBza?lu!d Povsod kupita morete 3
Nosile zakadi n j ihovih velikih r ednosii
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko £ blago, spirituose, mast, slanina, mesni __________________________ izdelki.----------------
Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
Čitajte velezanimivo studi jo | B El H 88 Sili S ® M H Dr. Oio Bauer - Uratnik
Pot k Socijalizmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
_ S <n
- °
IZ5 &.
>N
PERILO
v veliki Izbiri pri
A. SINKOVIČ nas!.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
Na;bolše peči sedanjosti so emailirane S
LllC-ove peči.'
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraie pri
F. P. Vidic & Ko m p.,
trgovina stavbnega materijala
Prešernov« »Ilca LJUBiJAS^H P|,**erwowa M,ici>
Kons. društvo za Slovenijo
K. It Im	Ljubljana.
Hranilni oddelek
naznanja, da je s 1„ novembrom 1922
jraišal obresti in sicer
za navadne hranilne vloge.na* (S °/0
za vloge proti četrtletni odpovedi . . na ©1/20/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7% gfggr Hranila vloge iprejemuls In izplačujejo vse prodaj In* naše zadruge! "TBRH
Uiagajfe vse svoje prihranke v lastno hranilnico!
Ako ugotovite, da Kellerjev pravi Eizafluid kje nemorete dobiti, pro imo sporočite, takoj Vam sporočimo za Vas najugodnejše mesto, kjer se prodaja.
To Ja na'bo3j£e,
kar sem kedajj okušal!
Pravi Kellerjev Elzafiuid kot dobrodejna s edsivo za drgnpnje! Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe ! Za negovanje kože! Kot kos-metikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečine lajšujoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sred.-tvo te vrste! Ne-kol ko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
To Je najboljše,
kar sem kedaj okušali
Blago za prevleko divanov in drazega po-rnn v veliki izberi, dalje različna pialna In jote za tapetnike, sediarie itd.
priporoča tvrdka
A.	& E. Skabemč
Ljubljana, Mestni trg 19.
<1* Žesie+
pomirite se, če vam mesečni red Zast?ja ali izostaja. Pomore m vam, Sdščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
sc. Fasq
Minira B. 158. Lps!rafo 95.