82. štev. V Ljubljani, sobota 3. aprila 1920. plačana v gotovini. 111. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: mio leto dol leta Četrt teta ta me*«« K 18*'— „ 90~ • «- Za inozemstvo: ccto teto pol leta. tetri let« i« mesec K 240-— * 120=— „ «8— „ 20— Ni pUmene naroCbe totr pošiljat e denarja se n« moremo oskail, »Ovi HTOtBiki saj pošiljaj« earetnlno no naVasnlei. ' i se zaratBiajo p« rootora Ib sicer k ter 55 mm ta enkmi 1 K vetkrat popast Uredništvo jc v Ljubljair., Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360, — Upravništvo }e na Marijinem trgu ...,ž štev. 8. Telefon štev. 44. Izhajat vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franMrajo. — — Rokopisi se ne vračajo. ?*r .........- •v Cičerin o zunanjem položaju Rusije. LDU Moskva, 2. aprila. Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin Je na komunistični konferenci govoril o mirovnem vprašanju m je izjavil, da Romunija sploh ni odgovorila na predlog ruske sovjetske vlade, da bi premestili pogajanja v Markov, To se da razlagati le po dejstvu, da je sedaj v Romuniji nova vlada in da je general Avarescu nasprotnik mitu s sovjetsko Rusijo. Kar se tiče Poljske, so vsa pogajanja nemogoča, dokler Poljska ne ustavi vseh. sovražnosti. Vsekakor pa bi se morala pogajanja vršiti v kaki nevtralni državi. Mirovrra pogodba z Estonsko je ratificirana, mirovna pogajanja z Latiško pa se začno te dni. Konferenci v Helsingforsu In Varšavi, kjer bi se po zpodbudi zaveztfi- Naše vstajenje. Zopet žari zarja na vzhoda, ki nas tolaži v upanju na boljšo bodočnost. Vsako leto praznujemo vstajenje, eni Iz navade, drugi ‘z globoke vere in resnične ljubezni do Krista. Posebno srečnih lic smo praznovkll vstajenje takrat, ko smo vstali iz krvave vojne. Danes vidimo, da smo se varali. Ne same zato, ker kov ustvarila zveza obmejni držav, našega vstajenja nista bila deležna sta se žalostno izjalovili *”/ls i«'*«——1 Sultan kot kalif odstavljen. LDU. Dunai, 2. aorlla. »Tele-graph« lavlla iz 1 ondona z dne 1. aprila: Po listu »Dattv Telegranb« so Mladoturki izdali manifest, ki so ga podnisall Kemal naša. Enver paša In guvernerli v Ismidu. Odrtnu hi Pari ter sto drugih ličnosti, kjer Izlavllajo, da ie sultan odstavllen kot kalif, ker sultan, ki le odvisen od držav in knezov »džavrov« (Kristijanov) po koranu ni vreden kalifata. Razdelitev nemških in avstrijskih vojnih ladij. Pariz, 2. aprila. Razdelitev netn-Skfh in avstrijskih voinih ladii le določena. Francila dobi 10 %. in sicer 5 % nemških in 5 % avstrijskih ladij. Volne ladlie. ki se bodo razdelile, so razdellene v tri fcsunine. Prva skupina obseva one ladie. ki se bodo i dalie uporabliale kot volne ladie. Francila in italiia dobita do 5 križark in 10 torpednih rušilcev. Druga skunlna obsega ladie za nronacando. Vsaka zavezniška in prilaleliska sila dobi no eno oklopno križarko, eno malo križarko In tri torpedne rušilce Te ladie se smelo uporabila ti le za propagandne svrhe. za poizkus ali Studile in se moralo po letu demoli-rati. Francila dobi kot propagandne ladje bojno ladjo »ThUringen«, križarko »EmdeH* in tri rušilce. Tretja skupina obsega one ladie. ki se moralo tako! demotirati. Franciia dobi zadniih 40 avstrijskih podmornikov in sc li dovoli, da uvrsti deset teh mornikov v svoje volno brodovje. IZID BOLGARSKIH VOLITEV. LDU Sofija, 2. aprila. Bolgarska brzojavna agencija iavlja: Volitve v sobranje so izpadle fako!e: 113 ag-rarcev, 48 komunistov, 21 demokratov, 15 nacionalistov, 9 socialistov, 3 pristaši Genadileva, 7 radikalcev, 7 naprednjakov in 3 liberalci. Celokupno število vseh mandatov znaša, ako odštejemo sedeže, ki pripadalo izgubljenim pokrajinam, 210. Agrarci so pridobili 27 mandatov več, ne da bi prišli s tem do večine. Socialisti so izgubili 20 mandatov. Demokrati, ki so imeli prej 28 poslanskih mest, od teh 5 v izgubljenih pokrajinah, so napredovali za 1 mandat. Nacionalisti, rad^caici in naprednjaki so Izgubili vsak po I mandat. Liberalci, ki so imeli djslej le 1 zastopnika, so dosegli 3 mandate. Listi pišejo o preosnovi novega kabineta na podlagi koalicije med agrarci, nacionalisti In mrv-ednjakt. OPTIMISTIČNI MAD2ARI. LDU Dunaj, 2. aprila. Grof Ap-ponvi Je na vožnji skozi Dunaj Izjavil novinarju, da je njegovo zaupa- nje vedno močnejše, ker je opažati, da je zavzela eniejtia proti Madžarski prijaznejše stališče. V Budimpešti bo moral stopiti v stiko z zavezniškim guvernerjem; ako tega ne bf storil, bi to moglo neugodno vplivati na bodoča pogajanja. Grof Ap-ponyi si je prepovedal v Budimpešti slovesen sprejem. V Rabu je dejal, da se bliža dan, ko težko Izkušana Madžarska dobi zadoščenje. POKOl J V MURMANSK! PROTI-REVOLUCI JSKI ARMADI. LDU Moskva, 2. aprila. Po zavzetju Aleksandrovska na murmr-n-skj fronti so proti: evolucijske čete pobile vse častnike, med njimi tudi generala Flflpova, in prestopile k rdečim četam, NEVARNA BOLEZEN NAŠEGA GENERALISIMA. LDU Beograd. 2. aprila. Po poslednjih vesteh, ki prihajajo Iz Pariza, vzbuja zdravstveno stanje vojvode Zivoiina Mišiča resne skrbi njegovi družini. Vojvoda leži zadnji čas v postelji. Za milijoni. (Dalje.) Toda nisem ga našla in sem se vrnila. Ko sem spet prišla čez stopnice, sem zapazila v strahu nevarnega človeka z grozečo kretnjo, ki se je plazil po zadnjih stopnicah v vežo Pred njegovim bodalom me nf bilo strah, pač pa pred razkritjem najine skrivnosti, kajti vedela sem. da stražita za nama Hilary in tujec. Mon-telli naj izusti le eno neprevidno besedo, ali s pogledom razodene najin sporazum, potem bi krinkanakoCano mo,a sramotna uloga raz- Grvceia ker ie nm-oJni opazil Jii3ary in končal ta neprijetni prizor, se Je Tvol nriL ti Byrd vrgel na dozdevnega morilca V bSu ki se je zdaj začel, nisem Montellija pustila Jz obi • ko Je nož pustil pasti, me je pomembno poglel dal, toda nisem ga razumela. Z nožem sem pobegnila v sobo. toda kmalu sem se spet vrnila iz strahu, kaj da stori v svoji besnosti In razočaranju. Da se prepričam,, ati maščuje svojo nesrečo nad menoj, sem se ojunačila, da ga pogledam po njegovem padcu. Iz njegovih besed sem posnela, da ima upanje na rešitev irt da se name he huduje. Ko si se ml približal, je nama zagrozil In oddahnila sem se. ko sva se odda-Aftia. mmm Drugo jutro je sledil pogovor z gospodom Degrawom, ki me je v marsikaterem oziru iz-nenačil; nisem bila pripravljena na tvojo prisotnost in ne na Degrav/ovo ssnubitev. Ne dala bi mu besede, tudi če bi bilo s tem zvezano bogastvo, ker sem v tisti noči prišla do trdega sklepa, da hočem .postati edino le Tvoja žena. Globoko me je ganila njegova velikodušnost, ko mi je dal prostost, da razpolagam po svoji volji s premoženjem in svojo roko. Zdaj bi bila popolnoma srečna, toda imel sl razne pomisleke in si odgodil izpolnitev moje sreče. Tudi aretacija Montellija me je vznemirjala, vendar ne dolgo časa. Predno je minil dan, sem prejela veselo novico, da je ta nevaren sovražnik mrtev In mojih potov ne bo več križal. Sicer bi rada zadostila njegovim denarnim zahtevam, pa kmalu sem videla da ni tako lahko naenltrat izdati stotsoč dolarjev, ne da bi vzbudila kuni onih, ki so oskrbovali premoženje, Da zadostim zahteve Portugizhije, ki Je Je takoj, ko je Izvedela za smrt Montellija. podvojila svoje zahteve sem bila primorana, sl dati Izplačati velike vsote, o njih porabi pa nisem mogla dati računa; moj oskrbnik Je mislil, da sem zapravljiva, moji prijatelj pa so me sodili za preveč štedlfivo. ?prem}te sem Hilary v razna kopališča, £k» i!« ,pa sem k malo denarja za nakit In oblačila in sem živela kolikor mogoče pripro-sto, kajti upala sem, da se do časa najine združitve znebim vseh obveznosti do Portuglzinje. Takoj ob mo£e povratku v, New Jork me te obl* tudi jadranska obal In Oosposvetsko polje, temveč še bolj zato, keT je bilo to vstajenje, kakor danes vidimo, samo zunajne, ker je resnično vstajenje manjkalo v naših dušah. Manjkalo je prerojenje, brez katerega ni vstajenja. Posledica stS da dairres triumfira egoizem, kaftir še nikoli. Živimo skoraj v obupu. Živež smo izvozili In preti nam lakota. Obrati stoje in brezposelnost narašča. Družba je polna zavisti, lakomnosti in brezsrčnosti ... Močnejši tlači slabejše-ga. Bogataš Izkorišča reveža. Brat sovraži brata. Množice obupujejo in mislijo na najradikalnejša sredstva proti vladajočim. Delavci stiskajo pesti in groze z nasiljem. Trdno so uverjeni, da se dajo razmere z iz-premernbo družabnega reda na mah fzbnPšati. ne pomislijo pa. da je glavno zlo tako Rloboko vkoreninjeno v nas samih, da bi tudi taka Izpremem-ba nič ne zalegla. Nezavedne množice bodo zatiraj'varane m obvladane od duševno močnejših, še posebno, ako le tem mapjka vsak moralni in sociiahl čut. Revolucija, tudi socl-jalna. "je izvedljiva, toda nad duševno zaostalimi, ali po lastni ali tuji krivdi, se je doslej red vzdrževal le DOtom nasilla enega ali druzeea razreda. O svobodni državni obliki, kakršno zahteva socijalizem — in pravi socijalizeni mora biti svoboden — toliko časa ne more biti govora, dokler so ljudje takšni, kakršni so dandanes. Pač pa Je mogoče izboljšanje razmer ne glede na to. kateri razred vlada, oziroma ima večino v vladi, ako se ljudstvo briga za to in zasleduje potek politike v državi. Mogoče je soodločevanje v državi po razmerju števila dotičaiega razreda, ako ie nrosvit en, ako to satn hoče. Vse besnenje malo hasne, ako prizadeto ljudstvo nima toliko razsodnosti. da bi ob danem trenutku svotiim Željam in zahtevam dalo povratek z glasovnico v roki. Zato ni mogoče dovoli opozarjati na potrebo politične Izobrazbe. Danes so naže misli pri velikem idealistu, ki je veroval v preroje-nje človeštva potom ljubezni. Vsi zatirani so se zbirali okrog njega In iskali pri njem pomoči In tolažbe. Ne z nasiljem, z lluhezniio le hotel preo- mammmmaam razsodnost in treznost. Ce smo preboleli vojno, bomo preboleli tudi po-braziti svet. Kljub temu so ga obso- Medice vojne. Odstraniti nam ie vse dili, kake ■ največjega.zločinca. Njo- ovir& ki onemogočalo boliše razme-govi nauki so obsojali krivični dru- re- ~c. v*ada ni na mesu, mora na-žabni red, ki se še do danes ni izpre- pra.v,J* .Prt°stor drugi Ljudstvo mo-menil. kar znači. da leži vzrok glob-J ra ^ vaja ti kontrolo. Največ pa lahko (je, v značaju in lastnostih človeko- storijo tisti, ki Imajo obilna sredstva, vihj ki onemogočajo bratsko živije- !ir>/ 1 a ;.n ,yc.,v ra?la.pir,JU‘ , , ar .pa. morarr'° ni ne izkoriščevalcev, ne Izkoriščan-' aPf* '^a ( Pohodna, sicer cev. O ten pričajo nešteta mesta v ‘ ne smemo* sv. »Ism,. Toda s svotimi nauki se le leiimo „a S kako, sl,- pred takratnimi mogočniki tako pregrešil, da je moral na Kalvarijo. Mogočneži niso marali druge družabne oblike. Hoteli so nemoteno Živeti tn Kristus je moral umreti. Ni se upiral. Ostal je dosleden svojim naukom in zmagal je. In ideje njegove, njegovi nauki? tl stebri, in naše življenje je v posmeh velikim, globokim, sreči vsega človeštva namenienim naukom, 'id jih je oznanjal Kristus. Ali smo vTed-ni velikega spomina? Nai ogrele naše duše zarja, ki blešči na vzhodu! Razmišljamo o vstajenju! Delajmo Ali se je človeštvo prerodilo v zna- j aa *!l’ ^ ^omo * Prihodnje kedaj n„n«>/ni I resnično praznovali vstaienje vsega rnenju ljubezni do bližnjega? Ne! Kaos, v katerem živimo bi boji, ki so za nami, krvavi boji naroda urotl narodu, brata proti bratu. to vprašanje, krepko zanikajo Zgodilo se je celo, da so oskrunili Krlstove nauke, da so svoje oskru-njevamje skozi celo zgodovino ponavljali s tem, da so v Krisovem imenu blagoslavljali tisoče ubijalcev in prokleU vsakega, „ ki se je drznil pravilno razlagati nauke njegove in živeti pe njih. Kristus sam je to predvideval. »Prišli bodo med vas volkovi v ovčji obleki. Po njihovih dejanih jih bodete spoznali«. Kristus je od mrtvih vstal!... Aleluja!... Sprevod se vrst! za sprevodom in zastave »lapolalo v zraku bi petje se sliši. Koliko ljudi praznuje ta dan. a le mak iih je med njimi, ki mislijo na novo živlienle. Mnogi, premnogi nosijo hinavsko krinko na obrazu, v notranjosti pa strup. Daleč je še Čas, ko se bo človek Izogibal grehov ne radj kazni na tem ali onem svetu, temveč zato, ker se svojemu bližnjemu ne sme delati krivica. Daleč le čas. ko bo človek videl v svoiem bližnjem brata, namesto orodja za svoje egoistične namene. Živimo v težkih Časih hi velikih nreizkušnlah. ki so deloma posledica vojne, deloma vzgoje. In nihče nam ne Jamči, da razmere ne postanejo še neznosnejše. Izhoda tu ni v obiinn lit razbijanju. Biti moramo močnJ, druzega nam ne preostala. Vsi moramo delati na !zboHša*i’c razrier, predvsem pa vpHvatl na mmmmmmmamam jugoslovanskega ljudstva. skala In kot frizerka je dnevno posečala mojo hišo; redno sem ji morala plačevati, če sem se lotela ogniti njenemu maščevanju. Hilary ni slutila ničesar. Včasih mi Je sicer svetovala, naj se ne oblačim tako priprosto ali da nad si dovolim to ali ono razkršje, ki bi bil primeren mojemu stanu in bogastvu; toda m me silila, ali mi kaj izrednega svetovala. '• "nla sem na bodočnost, ko bom prosta Portugizinje vživnla kot Tvoja soproga ugodnost bogastva, kate.e sem si nekdaj tako zaželela. Tako Je prešlo poletje. Medtem, ko se TI izpovedujem, dragi, se večkrat prašnjem, ali bi ne postala lahko skuo-no srečna, či bi ne zahteval, da se naj odpovem premoženju? In ta misel ml še poveča grenkost smrti. Stisnil bi me v svoje naročje, ne da b zahteval žrtev od mene; ljube'’,en bi mi dala moč začeti novo življenje. Toda nebo je odločilo drugače, Krivica ln greli ne smeta nekaznovana slaviti zmage. Hu-'!! u ° 8eme* sem ka sejala, je obrodilo fai ne dober sadv Nisem podlegla volji slepega naključja, božja sodba sc tc izvršila nad mano! Zakaj me Je Byrd osumil, ne vem. Mogoče me je Izdal kateri izmed motffh sokrivcev. Mon-teili ln Portugizipja sta umrla, toda Annetta Se živi. Ne verjemi, č‘e me drugi obdolžujejo; povedala sem ti in tudi najslabšega Ti nisem prikrila. Pršel Je sprejemni dan pri Hiiary in omahovala sem, — kdj naj storim. Portuglzlnji 8e polovice nisem izplačala In trepetala sem pred Pot v Moskvo. Parižka konferenca ie za namf —• kakor dolgo zimsko spanje pred ekvinokciialnimi viharii se nam zdi njeno delovanje. Og. Clemenceau 3t como., kakor da niso računali z vrnitvijo naravnih sil ki danes kme s pomladansko silo in že prepredajo versaiskl papir. Nastopnikl »debelih pet«, ki so se skrčili na tri skušalo rešiti, kar se rešiti da in so Pod firmo lige narodov, ki le seveda le eksoozitura »zmagovalnih« treh sklenili poslati v Rusijo komisijo z naiogom. da se pouči o resničnih razmerah v sovjetski republiki sami in poda Evropi verodostolno poročilo o Lleninovem gospodarstvu. Malo kesno ie. zelo kesno je. pa še napak utegne biti. Francosko casouisie se namreč že noganla za to, da bi se ta »preiskovalna« ko-misiia sestavila iz mož industriicev in bankirjev, ki imnio svoie interese v Rusiji. No, če bo šla v Moskvo taka komisija, nimamo pričakovati od nie bogve kakšne verodostojnosti. Ti delegatie bodo pač mešetarili, in baraptaJi z iiudskimi komisarji za svoie interese; tistega pa. česar Evropa tako oričakuie. resnice o političnem in ekonomskem ustrohi seda • nie sovjetske Rusije, bodo malo povedali. Vse ie le vadHunie za konce« s.ie. Ako si bo zanadni kapitalist •»■nBgBmtil BMM— njouo osveto, če slušam gias svojega srca. Toda nisem se mogla odpovedati Tebi; oblekla sem Hilaryno obleko in sem iiotela vzeti nase vso posledice tega koraka, tedaj mi nekdo med množico vtakne pismo v roko, ki me je navdalo s smrtnim strahom. Montelii ga je moral pisati pred svojim koncem. Mogoče mi ga je poslala Portugizinja, da mi pokaže, da ve za moj načrt in mi ga ijoče prekrižati. Vsebina pisma n i je uganka glasi se takole: »Razkrinkan sem in moram bežati, V! ste vami, če premagate svojo slabost za umetnika. Če se ji pa vdate, ste izgubljeni. Oboje ne morete imeti, ljubezni ln bogastva! Izbirajte, toda ne pozabite, da zahtevava la* ln Portugizinja svoj denar, če ne drugače, pa od Vašega ljubimca. Nisva re podala v tako nevarnost, da bi nazadnje ostala praznih rek." Kc sem še stala trda ou ctrahu radi tega poročila, zavita v Hilaryln plašč, da prikrijem svoj namen, je pristopil enadoma Bvrd In ml naznanil smrt Portuglzinje. Kaka radost! Sedaj sem bila prosta rn sem svobodno s In šala utripanje svojega srca. Vrgla sem plašč cd sebe, vabila sem Te s svojo pesmijo, +oda nisi prišel. Bvrd je zasejal nezaupanje v Tvojo dušo, in ko si se končno oprostil njegovega vpliva sl prihitel k men!, sem se vdala drugemu, ki je obljubil vse. zahteval pa niča (Dalie prih.) pridobil teh. postane tudi bol&evflž, ce le treba — v Ruslil seveda. Ciste vode nam ta ligina konti-sila ne bo nalila. Rusko vprašanje Je mednarodno, brez zdrave Rusije ne bo zdrave Evrope. Mar pa mi sploh slutimo kako so se stvari na Ruskem razvile? Kako naj potem uravnamo svolo pot. kod naj sl iščemo kriterija? Morda pri tisti antanti in njenih komisiiah. Id nas s tako HubeznlJo boža z ultimati? Češka si je na to vprašanje že odgovorila. Poslala le namreč lastno delegacijo v Moskvo in bo zajela resnice sama. A mi? Na ruskih tleh le na tisoče naših ljudi hi mi se ne potrudimo na ogled? Naša delegacija bi imela biti med prvimi v sveti Moskvi. Seveda bi pa morali precej prerešetati može, predno bi lih poslali na to pot. Kakšni bivši ali še »nebivšl« ministri, ki so dihali v carskem In generalskem ozračk; pcirofrraiskeea dvora nam ne bi mogli biti porok za rusko resnico. Zdravstveni kordon, o katerem Je sanjal g. Clemenceau in žačne ograje proti Rusiji — vse to Je Slo v nič. Brez Rušile le maršal Foch samo začasen zmagovalec. Usoda antante in cele Evrope Je v rokah Rusije, naše ogromne zakladnice iij — last but not least —• naše matefe. Tam se le nekdaj izvršilo o čemur smo slišali iz poročil nam »prijazne« antante. Mogoče le res. mogoče ni res. mogoče, da. uaibrže Je danes tisto nekai že zelo drugačno, in tudi o tem nai nam zopet poroča antanta? Kako Je v Rusiji urejeno raz-uterle med produkciio In kousuraom. kakšno le šolstvo, kakšna le ureditev cerkve itd. itd. — o vsem tem nam bo zadostoval referat zapadnlh koncesiionartev ? Ne! V Rusijo gremo domov — lastni njeni sinovi. Tja mora naša 'dslegacila. In te Jako le čas zato. S1 ‘f» Premišljevanje na Veliki petek. Ovoje Je danes v modi: zabavljali čez državno upravo in obstoječo razmere, ter zabavljati čez pravkar omenjene zabavljače Ju Hm pridigo-vati. da vendar nikakor ne gre, da IH človek kazal nezadovoljnost Ho-fic se javnosti natveziti, da Je tvajlep-Sa državljanska čednost Jugoslovana, da pridno zasleduje vsak dan, koliko je novo Jutro prineslo novih ministrov, poverjenikov, visokih dr-tavnih funkdjonarjev itd., mi tem pa da zahteva državljanska krepost, 'da ne vprašaš, kaj tl ministri poleg podpisovanja potrdil a-mesečnih plačah, dijetah še počnejo. Učitelji državljanskih kreposti posebno prepovedujejo glasno razmišljanje o tem, koliko je kako ministrstvo ljudstvu koristilo. Molči, če vidiš korupcijo, ples okoli zlatega teleta, molči, če visoki uradniki teptajo v blato naiprimitivnejše podme prava, molči I, kajti molk naj označuje državljansko krepost Jugoslovana. KI* ztnet! Cakajl Bo žel Čakamo. Med tem pa drvi čas v brezkončnost in odnaša s seboj upe vsled dolgoletnega vojnega trpljenja utrujene generacije, vse upe, da bi Se kedaj doživeli Veliko noč, {Vstajenje... Koliko se nam je pred pol dru- gim letom obetalo! Kruh, zemljo, so-cijalna pravičnost, demokracija, poštenost, skrb za ljudski blagor, s kratka obetalo se nam je vsa kar sme državljan zahtevati. In koliko smo od tega dobili? Imeli smo med tem že toliko raznih ministrov, ministrov na razpoloženju, vlad, poverjenikov, vsega, vsega smo Imeli že toliko, če bi vsak minister, vsaka vlada, vsaj en majčken del tega udejstvila, kar se nam Je obetalo, pa bi bilo že vse drugače. Prosili smo za kruh, dobili smo kamen, škorpijona.., Težko Je molčati ki biti krepostni Jugoslovan, če vidiš, kaj vse Je izvedla naša bratska soseda Čeho-slovaška republika. Celo vrsto soci-Jalnlh zakonov, v varstvo, fizično in gospodarsko šibkih; dosegla zakon o udeležbi delavca na dobičkti, izdelala zakon o agrarni reformi, pred volitvami še izdela zakone o oddaji premoženja in sličnih socijalnih zakonov lepo vrsto, končno pa lepo, modeme ustavo in s tem hrbtenico države. Ce bodb Ceboslovaki delali sedaj pred Veliko nočjo bilance o delovanju svojega Narodnega zbora, morejo biti' ponosni, njegovo delu Foni en Ja Vstajenje; naše Narodno Predstavništvo in I njim vred vlada nam niso vstvarlll nič — pač, vstva-riH so nekaj: da za komunizem... Naše predstavništvo In naše vlade so krive, če pričakuje velik del našega ljudstva v komunizmu tvoje vstajenje IVAN DERZlCt Prehrana. Gospod Vinko Majdič mf Je posla! pojasnilo, da on ni ne prodal, ne izvozi ntei ene vreče žita ali moke v inozemstvo, pač pa je dobil od Centralne uprave v mletev žito. To moko Je nameravala Centralna uprava Izvoziti na podlagi kompenzacijske pogodbe v Avstrijo. Ko pa je pred 3 tedni nastala huda prehranjevalna kriza na Slovenskem, je to moko prevzel prehrajevalni odsek v LJub-tajnl Moka Je torej ostala doma pri nas. Ker nočem delati nikomur krivice. povem to jasno. Seveda to ne Izpreitieni nič na dejstvu, da so se ravno v istem kritičnem času zaletavali vagoni za moko v Avstrijo; Po tein pojasnilu Je torej hotela Centralna uprava Izvoziti moko tn Je ona rabila vagone. Tukaj pa zadenemo zopet na ono kočljivo točko, ki nam jemlje vedno sapo In vedno bolj utrjuje zavest, da smo ljudje brez sistema In da Je to zakrivita naša slavna vlada. Svoj čas se je ustanovila Centralna uprava za trgovski promet z Inozemstvom hi dobila nekak monopol za ves izvoz In uvoz. Seveda Je v prvi vrsti za ngs merodajno, kako Je bilo poslovanje glede prehrane doma ln !z katerega vidika so se dajale svoj čas izvozelce in na podlagi kakih kalkulacij so se sklepale kompenzacijske pogodbe. NI potreba veliko razmotrivati hi prerešetava« konštattramo samo end dejstvo. V času, ko se Je prehranjevalni odsek za Slovenijo lovil z naj večjim pomanjkanjem tnoke in stikal in prosjačil. tarnal in robantil, ima Centralna uprava podružnica Ljubljana v naši oži domovini par kilometrov od Ljubljane nakopičenih precej vagonov moke, ktere hoče v Istem času zvoziti — odsek za prehrano pa nima o temo nit! pojma. To dejstvo pove vse! Sistem Je torej popolnoma napah čen. Čemu je bilo treba ločiti odgovornost za prehrano domačega ljudstva, čemu delati več uradov, ki na tak način, izključujejo vsako res pravilno ln potrebno kontrolo 1 Je pa ta sistem nekako nezakonito dete enega nepridiprava — sklepa prve koncentracijske vlade, da se upelje svobodna trgovina. Vsak človek Je moral vendar od vsega početka uvideti, da nas bode svobodna trgovina v danih vseobčlh razmerah ugonobila. Da torej na znotraj vladni gospodje in ministri paralellzlrajo hnde posledice proste trgovine, so ustanovili razne urade in s tem povzročile še večin zmedo. Priznali na so s tem gospodje sami Javno svojo napako. Gotovo bode še v spominu kampanja, ki se Je takrat v slavospevih začela v vseh tedanjih vladinih listih, da se nudi v osvobojeni domovini vsakemu državljanu popolnoma prost gospodarski razmah in da se v par mesecih ustali pri nas pravi raj! Raj Je res prišel, a samo za razne Špekulante. oderuhe in prekupčevalce hi če gremo v temu tempu napred — bodemo imeli v doglednem času ujtdinjenl jugoslovanski narod špekulantov in verižnikov. Vse le pričelo prosto trgovati in ker valuta ni bita rešena, je bilo to dobičkanosna Tujd, predvsem čifutl so takoj spoznali, kje Je njih eldorado In danes Imamo skoraj ves takozvanl izvoz naših živil v rokah največjih špekulantov In oderuhov. Tu ne pomagajo nobeni Izgovori, nobeno roban-tanje In zavijanje. Fakt Je. da so colo naše gospodarske institucije že v tem vrtincu ln plešejo okoli zlatega teleta. Za demokratsko-socijalstlč-nega režima Je pri nas na Slovenskem gros kupčij dobila sedanja Nakupovalna zadruga ln to potom poverjeništva za sodjalno skrb. Priznavam, da Je prišlo precej manufakture k nam, vendar pa sem prepri-ŽamJa, da so prav lepi procenti odpadli na posredovalko. Rekli bodete, to Je trgovsko samoobseb! umevna Je že res, ampak samo do gotove metfe. Res je tudi te. da se tudi tukaj da marsikaj narediti v strankarske namene, ki so mogoče strank! pripomogli do par tisoč glasov, a ljudstvu kot takemu in državi pa direktno škodili. V tem me potriujeta dva značilna pojava. Pred par dnevi Je Izšel nekak komunike I* ljubljanskega magistrata. da ta ultt ne bi bi! mogel plačati m one pohujšujoče prašiče po 36 K za kg žlVe teže. la. ra boga, alf Imamo samo v Ljubljani urad zoper verižnlke, kako Je mogoče da pride 1 kg na 36 K In to žive teže. Seveda — to vprašanle le ven dar odveč — kaj briga koga, po kteri ceni 90 se prašiči kupili; — kur* Bre je še velik in v zli; kompenzaciji ln ceneni manufakturi za slovenske proletarce — dela Nakupovala zadruga po svoje časni izjavi nekdanjega poverjenika za socijalno skrb g. sodruga Prepeluha brez vsake provizije ln znabiH celo sama nosi stroške. Tudi vprašanje, ali Je gosp. Prcdovič plačal prevoz do Ljubljane Iz svojega, je odveč! Drugi pojav pa je ttidl značilen. Ista Nakupovalna zadruga prodaja v svojih konzumlh — v kolikor sein poučen, sladkor po 52 K 1 kg, železniškim aproviza-djam v Ljubljani pa Ra Je te dni odstopila 4000 ali 5000 kg po 61 K hi 65 K za kg. In ako s« predrznem vprašati, ali Je ta sladkor prišel mogoče z vednostjo naših vladinih organov kot kompenzacijsko blaga recimo, za prašiče — potem se sko- raj boffm, da pridejo organi veilžnl-škega urada in me bre vi manu obsodijo oa par let, — kajti trgovina je svobodna. Ce se pa radi tega sladkorja naredi še mal ali pa velik pretep, kakor Je bil pred par dnevi pri državni železnici v Šiški — potem je pa to višek dela za slovenski proletariat Beležke. Socilallstičua vlada na švedskem. V Nemčiji, v Belgiji, v Angliji ln na Danskem delijo predstavniki delavstva oblast z meščanskimi strankami in Izvajajo reforme v socialističnem duhu v kolikor jim to dopuščajo prilike. Na Švedskem se Je zgodilo drugače. Tam so vse delo lu odgovornost za države prevzeli na svoje rame socljalisti. Pred kakšnimi 14!mi dnevi fe švedski kralj Gustav poveril sestavo nove, čisto socialistične vlade j znanemu vodlteUn socialistov. Brao* i tingtt, ki je mandat sprejel, švedska I ima na ta način danes čisto socite« Ustično vlado. Brantingov program je: izvedite Strokih socijalnih reform na demo« kratski podlagi. — Pt svoji sestav« in po svojem programu je torej sedanja švedska socialistična vlada pravo nasprotje ruskemu sovjetskemu režimu diktature proletarfjata Tudi znak reakcilonarstva. Vojne le konec. Avstriia Je razpadla. avstrijsko plemstvo pa Je ostalo? toliko ga le. da hodi cela med Slovence — po žene. Naša dekleta. ki rada prodajalo vsakovrstna trobarvne trake, dobrodelne srečk* in druge podobne reči. pa se vdlnlaja za žene bivšim avstrijskim plemenitašem. Stvar beležimo zato. ker v&> mo. da le za vsako svobodo potreb« na vzgoja; dokier ne bo te. ne bom« imeH značalev, In dokler bomo bre* nlih, bo tudi beseda o svobodnemu Jugoslovanstvu — puhla fraza. Jugoslavifa. Nlnčlč pripravila zopet — programi LDU. Beograd, L aprila. Pres-blro objavila uradno; Trgovinski minister dr. Nlnčlč pripravila te dni program o organizaciji zunanie trgovine. da ga predloži ministrskemu svetu v odobrenie. Po tem programu se popolnoma ukinla pristojnost pokrajinskih vlad. ki so dosedal na svoj račun sklepale pogodbe z drugimi državami ta dalale po svolem pro-vdarku odobrenie za Izvoz. Zavetišča za siromašno deco v Beogradu. LDU. Beograd. 2. aprila. Občinski odbor le ustanovil štiri zavetišča za siromašno deco. ki ostala čez dan brez nadzorstva, kar moralo stariši iti na delo. V ta namen so določena potrebna poslopja In osoble. Vprašanle kinematografov. LDU. Beograd. 2. aprila. V ministrstvu za prosveto se pripravlja nova naredba. s katero se bo uredilo vprašanle kinematografov v našem kraljestvu. Uvedena bo cenzura filmov ta posebna taksa, ki Jo bodo morali kinematografi plačevati v dobrodelne svrhe. Invalidna prenočišča v Beogradu. LDU. Beograd, 2. aprila. Min*, strstvo za socijalno politiko namerava zgraditi posebno barako, v katero bodo nastanili one invalida ki pri« halalo po poslih v Beograd. V to svt> ho le ministrstvo za socilalno politiko vzelo od beograjske občine v zakup del zemljišča pri železniški po* staii. * OPASNOST V REŠKEM VPRAŠAN RJ, Beograd. 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Daues in jutri se vršilo ponov« na posvetovanja ministrskega sveta. Glavno točko posvetovali!, katerim predseduje regent sam. tvori Jadransko vprašanle. ki ie postalo tembolj zamotano, ker se Pašič ne strinia popolnoma s stališčem dr. Trumbiča, Dočim dr. Trumbič odločno odklanja vsako koncesijo glede Reke, stoli Nikola Pašič na boli popustljivem stališču in priporoča razmišljanje, da bi v reškem vprašanju popustili in spre-lell zato komnenzaciie. ki nam iltf ponujalo v severni AlbaniH kakor tudi Gospodarske ugodnosti. Razna poročila. Avstriia podpira Poljake prot! | Čohom ln Rusom. LDU. Dunal. 2. aprila. »Die rote Fahne« poroča, da se dobavlja Iz Avstrjic orožje ta munlcita na Poljsko orotl čehoslovaški ln sovletski Rusiji. Amerika in Nemčija. LDU. Pariz. 1. aprila. Poročila iz Washtagtona pravilo, da le bil vče-ral odlok, v katerem se naznanja konec volnega stanla z Nemčilo. predložen reorezentacijskl zbornici In oddan odseku. Posvetovanla o reso-lucill se bodo vršila konec tega tedna. V imenu vlade bo Flood nastopil proti resoluciji in opozoril, da ustava kongresu ne dale nobene pravice, proglasiti mirovno stanje. Kongres more dobi« izfavo samo od predsednika. Strahote bratomorna vojske v Rnsllt. LDU. VVashlngton, 2. aprila. »Associated Press« Javila iz Varšave, da le dospelo v Lvov na tisoče Rusov In ludov lz Ukrajine, zlasti Iz Kijeva. Kile v ie vsled neprestanih bolev med bollševikl in Ukrajinci skoro popolnoma porušen. Število prebivalstvi tbga mesta znaša le še 150.000. Politična stavka na Danskem. LDU. Kodanl. 2. aprila. Pekovsld pomočniki so lelf danes stavka«. Pristaniški delavci, mornarji in kur-lačl so sklenili, da še danes prenehajo delati. Vsled tega so ukinjeni vse redne zveze parnikov, tudi železničarji so sklenili, udeležiti s« stavke. Zbog tega pripravljale meščanski krogi vse potrebno, da bi pridobili prostovoljnega moštva za železniško službo, da bi moglo odit« vsa! neka! vlakov na dan. BORZA. LDU Beograd. 1. aprila. Novča-nice 20 kron v zlatu 23.73. francoski frariki 310:30- 311. dolarll 38.37 do 39. švicarski franki 700—710. leji 66.85 -67. marke 62—63. čehoslo« vaške krone 54. avstrilske kron« 18.50. "I i .ii!i.PII*rnT IM* Tež koce mlade Jugoslavije (Dalje.) Povrača se veselje do dela. Polja so obdelana v celoti. Delo v šu-piah je pričelo, železniška proga se pričenja širiti; z največjim vladnim Pritiskom in s sodelovanjem privatne Iniciiatve se preskrbujejo surovine mnogih strok. Razstreljeni srbski rudniki so se začeli popravljati. Produkcija v drugih rudnikih je dosegla it skoraj normalno. Razdelitev prehrane, ki sicer še ni idealna in Še vedno daje povoda za pritožba Je vendar v toliko urejena, da je za silo Povsod hrane dovolj. Rekviziclj ni. Prehrambeni problem je pred vsem transportni. Uradništvo in učiteljstvo ln zasebni nameščenci so dosegli stalne prejemke, ki so tri do Štirikrat večji od prejšnjih in ki dovoljujejo skromno preživljanje, ne da bi bile te kategorije siljene uda« še korupciji. Vsled visoke cene pridelkov Je kmet večinoma razdolžen. Beveroistočne pokrajine cele kopl-pijo stomilijonske svote, ki jih dobe ti svoje pridelke. Delavstvo ie z bratim i izjemami v mezdnih bojih do-■eglo večji del svojih zahtev. Pr! ieh borbah so razni uradi, zlasti predsedništva deželnih vlad, posre- dovala in borbo omIMla ter znatno skrajšala. Cela vrsta obratov ta podjetij Je začela poslovati na nova Povsod se pojavlja neka nova podjetnost.. ki je pred vojne v naših krajih nismo poznali. Kakor povsod sredi poloma ta neurejenih razmer, se tudi pri nas še vidi nek brezobzirni pohlep po hitrem zaslužku; mnogi so izpremenlll svoj poklic ali vsaj brarišo. da nagrabijo premoženje s prekupčevanjem blaga ln valut Itd. Mnogi se pečajo s tihotapstvom, ‘verižništvom. navijanjem cen. Za petami so Jim razni veriž-nlškl uradi, policija in žendarmarija, flnanca in mejna straža. V tem pogledu izdane naredbe so zelo ostre in se Izvajajo brez pardona, če se osumljencu dokaže njegovo protisocialno delovanje. Seveda Je pa Jasno, da se ta bolezen da s sličnimi sredstvi samo omejiti. In da Je njeno ozdravljenje mogoče šele, kedar ozdravi ves narodni organizem, to je, kadar se dvigne produkcija in uredi razdelitev blaga tako, da prenehajo Izredni dobički takšnega posla ta postane geslo trgovskega ŽIv-ljmja, kakor pred vojno, načelo? »velik promet z majhnim dobičkom«, »merodajna je množina blag« ta prometa«, v produkciji pa gesto: »ne siabo blago ta po ceni marveč do- bro blago in primeroma dobro plačano«. Kakor ni nesreče brez sreča kaža da bo sedaj, ko Je * vseh grar nah videti pričetke novega dela. Iz te obče podjetnosti ostal širši krog po-štenlh la reelno delavnih privrednih strok, kakor zemljiških posestnikov, obrtnikov; srednjih in velikih trgovcev tn tvornlčarjev. Surovine sicer še vedno primanjkujejo, vendar Je mnogo že preskrbljenega, deloma 1* Listnega, deloma potom kompenzacijske trgovine g Inozemstvom. To kompenzacijsko trgovino nadzlra ln deloma tudi sama Izvršuj® državna uprava, ki regulira množino ln vrednost zamenjanega blaga in deloma tudi valuto. Kakor Je tudi v tem pogledu še mnogo nedostatnosti, tako *e iT’jP1r* vendar priznati, da Je položaj v blagovnem prometu danes bistveno boljši nego. je bil ne samo takoj po prevratu, marveč tudi v zadnjem poldrugem letu pred njim. Najboljši dokaz za to je pojav, da v celi Jugoslaviji ni nobeno podjetje propadlo, marveč da Imajo vsa mnogo več naročil, nego jih morejo v dogledni dobi Izvršiti. Tudf vlada povsod veliko zanimanje za delnico ta večja podjetja se Izpreminjafo v delniško družbe • silno pomnoženim kapita- lom, pri velikih bankah epažamo isti proces ta vrhu tega rastejo kakor gobe Iz tal nova Srednja in manjša podjetja, družbe treh do štirih obrtniških podjetnikov 1. t. d. Opala s« tudi proces koncentracije banK, i« je sicer šele v začetku, ki pa ne kaže da bi se hotel ustaviti. Ravno-tako izgleda, da so konzumne organizacije in zadruge Pričele mislit! na to, da obskrba širokih slojev, zlasti uradništva ta delavstva tre sme prenehati, Marsikaj tega je t.bstcjalo že pred vojno. Volna potreba j" te usta nove razširila kot neizogibno potrebno olajšavo bede, ln v dobi restavracije so se Izkazale te cbskr-bovalne organizacije kot pravi blagoslov. Zato izgleda, da bodo ostala trajne tudi v poznejši dobi. Veliko vlogo pri reaktlviranju tn daljšem razvoju naše Industrije Ima takozvana nacllonallzacih. Večina večjih tadustrijalnih podjetji zlasti na našem ozemlju, lokalnin Železnic, rudnikov ln tvornlc je imela svoj sedež na Dunaju aH v Pešti. Skoraj vsa ta podjetja prehajalo v roke jugoslovanskih državljanov. To se godi večinoma z nakupom delnic ali s premem bo dosedanjega lastništva v nove delniške družba * prenosom sedežev teh oodtetU tm »teta ozem- lje. Tudi pri tem procesu tekmujeta privatna iniciativa udeleženih podjetnikov in posredovanje vlade, tak« resornih ministrstev id istimi pogoji. Toliko pravnikom iz Primoria v ravnanie tn v vednost. — Južna železnica: Obratno rav- {iateljstvo iufne železni ;e v Ljnb-Jani ima za sedaj d,.vel; delavcev vseh vrst, kvalifikovaaih in nekvali-likovanih in m more do nadaljnega spreje.i nobenih delivcev. — Pisma v Ogrsko republika > Pt odloku ministrstva za pošto ln brzojav v Beogradu od 21. 3. 1920 Št, 1338. javlja ogrsko, generalno ravnateljstvo za pošto, da pripušča iz financijelnih razlogov na svoje mzenilje samo odprta navadna in priporočena pisma. Zaprta pisma se bodo oddajala lastnini carinskim Uradom odnosno se bodo zavračala. — Otvoritev telefonsko centrale pri poštnem uradu Fram. Pri poštnem uradu Fram se je otvorila dne 38. marca t. 1. telefonska centrala * lavno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Trgovskim in privatnim nameščencem l Trgovski in nrivatnl nameščenci v Mariboru se nahajajo y tnezdnenun gibanju: pozivamo vse Sla nihče ne išče sedaj dela v Mariboru. — Zveza privatnih nameščencev. — Zvišane poštne DrisioJbine v Avstriji. Od 15. aprila dalle se morajo v Avshiii pisma frankirati z 80 vina rli, dopisnice pa s 50 vinarh. Tudi poštnina za časopise se podraži, ln sicer po teži Usta: nalnižla poštnina znaša 6 vinarjev za posamezen izvod. — Uspeh kolkovania kron v J»- Koshiviii. V mesecih n ovembru, decembru in Januar!« ta bilo m■‘m-šenih na kolkovanle 4.610.436.419 K. Od tga odoade na posamezne pokrajine: Hrvatska in Slavonila znaša 1.679.253.389 kron ali 36.44%; Banat. Bačka. Baranja 1.255,942.110 K ali 27.24 %; Slovenija 717.463.870 K ali 15.56 %; Bosna in Hercgovina 446 806.296 kron ali 9.69%: Srbita hi črna gora 315.685.949 K ali 6.84 odstotkov: Dalmaciia 195.384.805 K Bii 4.23 % Ob prvem žigosanju je bilo žigosanih 5.322.593.215 K. — Dneva vojnih sirot sta 24. !n 25. majnik. Na Hrvatskem In v Slavoniji bosta ta dva dneva pouka prosta, obenem pa se bodo povsod pobirali prispevki za vojne sirote. _ Svečano sokolsko akademijo priredi m čast 5. febr. 1915. v Sarajevu usmrčenim vidovdanskim Junakom Jovanoviču. Hiču In Čubrt-loviču zagrebški Sokol 5. t. m. — Za vseslovenski trgovski shod, M se vrši 11. aprila t. 1. ob pota 10. dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubi!anl je določen sledeči dnevni red: 1. Pozdrav In otvoritev shoda po predsedniku »Slovenskega trgovskega društva »Merkurja« g. Alojziju Lili egu. 2. a) Org»-nizacija našega trgovstva In pomen trgovine za naše gospodarstvo Po-rrča g. Fran Golob, b) Naša trgovina. Poroča načelnik gremija trgovcev v Mariboru g. Vilko Weixl. 3. Tp-govioa in Industrija. Poroča poverjenik za Javna dela *, feo. Dušan ko sta so vračala domov, blizu doma napadena od nepoznanih zlikovcev, ki so izpulili namiu neka! strelov Iz puške. Svetnik Medini le obležal na mestu mrtev, dočlm le bila njegova soproga težko ranjena. Vzrok napada še ni znan. Iz Splita le odpotovala tja redarstvena In sodna komisija, da uvede vsestransko preiskava Dogodek je Hudi ztgio vznemiril. Ljubljana. u&ca 17-1. Obširni protpeki brezplačno. telefon št. 34-VIII. Uporaba rešilnega oddelka. Mostni magistrat razglaša: Rešilni oddelek pomaga pri nezgodah aa Ilca mesta ali pa ▼ svojih Vokalih. Preskrbuje tudi prevoz ponesrečencev v bolnioo. Nalezljivo bolnih oseb ne prevaža. —* Interesenti naj ne pozabijo, da je treba, p redno se pozove rešilni oddelek na pomoč, hned od zdravnika potrdilo, da sme prevoz !zvršiti rešilni oddelek. • Restavracija ln kavarna se odda v najem v »Oficirskem domu«. Pismene ponudbe naj se pošljejo adjutantu ri 45. pp. v Mariboru. Mestni magistrat Je poviša! pristojbine za izvoz fekalij t tmevn»*-tlčahni aparati. Celje. =* Koma ni večer godalnega kvarteta Zika v torek zvečer točno ob polosmih v veliki dvorami Narodnega doma. še enkrat opozarjamo vse prijatelje glasbe na ta važen in razveseljiv pojav v našem glasbeaiera življenju. Naše občinstvo naj z obilnim posetom večera dokaže, da visoko ceni stremljenje umetnikov, ki so nam ustvarili s trudom ln vztrajnostjo godalni kvartet. — Vstopnice in vzporedi so na prodaj v trafiki Dolenc. Prešernovi ulica. K. = Narodna Galerija v Kresij, šolski drevored št. 2 bo odprta občinstvu na velikonočno nedeljo od 10 do 12 ure. Vstopnina 2 K za osebo. = Aparat za rbntgenlzlrnnie v ljubljanski bolnic!. Vsem gospodom zdravnikom in p. t. občinstvu naznanja ravnateljstvo občne in Javne bolnice v Ljubljani, da le aparat za rOtgenziranje na razpolago samo v dH»f>nostiške ne o a več v terapevtske svrhe. =t V Ktmeata časa: Sodba Iz javnega stranišča na Marijinem trgut »Mej duš. tie smrdi pa bolj, kot v zasedenem ozemlju!« — = Našel se je red, (dva orla s prekrižanimi meči in krono). Zadaj je vdelana letalca 1882. Dobi se na Gosposvetski cesti št. 16. I. nad. (G. Perčinlič.) Čas od 6-8. zvečer. = Zaplenitev žice. Na Dolenjskem kolodvoru ao policijski organ! zaplenil! 1200 m električne žice Italijanskega izvora, katero Je nameraval Ivan Hočevar lz Starega trga pri Ložu, sedaj gostilničar V Ljub-tian! nrodatl ljubljanski tvrdki po 3 krone m. — Hočevar Je na polki JI izpovedal, da so te žice pobrali posestniki gozdov pod Snežnikom okoli Leskove doline, katero sr tam pustili Italijani. Sploh so Italijani v Snežniških gozdovih zapustili mnogo sličnega materfjala. Zato Je vprašanje, če Je ta zaplenitev utemeljena! =* Kolo ukradena Ivanu Dežmanu iz Laverce le bilo včeraj dopoldne v veži dekliškega Hceja ukradeno »Kinta« kolo, vredno 1500 K. Maribor. Prispevki za ».Tugostovenrito Matico«. Te dni krožijo med občinstvom nabiralne pote za »Jugoslov. Matico«. Mesečnica tega prekorist-nega društva zoaša 4 K. PrlSpo-vafte! Veliki ljudski koncert prlred* sred! t m. gotfencl In gojenke tuk. dri. učiteljišča. Koncert m bo vršil pod vodstvom gg. prof. Druzori-ča in Berana ln bo obsegal več opernih Zborov a spremljevanfem divizijske godbe, več mešanih zborov, med njimi Fflrsterjeve »Naše gore«, ruske narodne pesmi tn druga Pri koncertu bo sodelovalo okofu 120 pevcev ta pevk ter 50 godbenikov. — Novi tečaju r» slovensko stenografija nemško stenografija Strojepisje, slovensko korespondenca nemško korespondenca račurstvtt, slovensko knjigovodstva nemško knjigovodstva stavenščino r» začetnika hrvaščina nemščino za začetnike, lepopisje In cirilico začnejo dna 9. majnfka 1929.«— Zasebni cčn! ca« rod tesat * Maribora VetdataSa GfedaliSka predstava. Na velikonočni pondeljek vprizor! »Izobraževalno društvo v Celju« narodni igro-kaz »Zaklad«. Začetek popoldanske predstave Je ob 4. uri popoldna at* četek večerne pa ob pol 8. uri zvečer. Dar »Dijaški kuhinji« v Cetjn. Učiteljski zbor tuk, meščanske šole tie poklonil »Dijaški kuhinji« 204.40 K. Znesek je preostal od denarja prt nakupu venca na grob pokojnemu profesorju ln šol. svetniku Plohlu. Iskrena hvala! Brivnice bodo v našem mesta odprte na velikonočno nedeljo do 11. ure dopoldan. Najdeno. Našla se Je Ustnica * večjo svoto denarja. Lastnik jo dob! proti Izkazu na mestnem magistratu v Celju. NSS. NAZNANILOM Redni letni občni zbor Narodno-soci Jalne tiskovne zadruge v Ljubljani. r. z. z o. z. se vrih v soboto dne 10. aprila 1920 ob polu 18. uri v prostorih Narodno-sodJalne Zveze ▼ Ljubljani. Narodni dom. Dnevni red: I. Pferočflo načelstva 2. Poročilo o letnih računih. 3. Zadružni tisk. 4. Volitev načelstva in preglednikov računov. 5. Slučajnost!. Zadružnik! so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora. V Ljubljani, dne 1. aprila 1920. Načelstva REPERTOIR MARIJONETNEOA GLEDALIŠČA. Četrtek 8. aprila ob 5 ort popoldne a novim dobrim kvintetom na Jok »Obuti maček«. Pravljica v Stft-HK , REPERTOAR MARIBORSKEGA OLEDALlSCA. V nedeljo 4. aprila popoldan Budilka predstava ob znižanih cenah »Kristova drama«. Zvečer: »Hasan-agkiica«. Ab. A-32. V pondeljek 5. popoldan dijaška predstava ob znižanih (dijaških) če- tudi »Kristova drama«. Zvečer »Kj£* ga za pritožbe«. Izven aboti. V torek 6.1 »Gospodje itnovt* AB. B-33. _____________ Književnost in umetnost »Pesmi samote« Anton Lajevica, solospevl s »premljevanjem klavirja izidejo v kratkem v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. K. Cankarjeva številka »Dom In Sveta« Je izšla z bogato ln pregledno vsebino. Aprovlzacija- Goveje meso. »Vnovčevalnfca n živino in mast« prodajala bo v soboto dne 3. aprila t. L goveje meso na prosti stojnici ter še na dveh drugih stojnicah. Kg mesa velja 22 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa. Telečje meso »Vnovčov .linica za živino ta mast« je razdelita za razprodajo telečiega mesa v soboto dne 3. t m. sledečim mesarjem vsakemu po tri teleta in sicer: Freselj Mariji, Žganjar, Prepeluh. Janež. Petrič. Trtnik, Selan, Janežič, Ocvirk, Leben, BizOj, Kocijan. Primc, Dolničar. Kg telečjega sprednjega mesa veHa 18 K; kg telečjega zadnjega mesa 19 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kilogram mesa, Pokrajinske vesti. Gledališče. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GI.EDAL.SCA. Opera 4. aprila nedtla:« »Mlgnon«, ta- ab' JU1 * 5. aprila pondeljek: »Žongler«, izven ab. 6. aprila torek zaprta 7. aprila »reda: »Ksenlja-Pagft-cod«, izven ab. urad. pred. 8. aprila četrtek: »Žongler«, ab E. 9. aprila petek: »Faust«, ab. B. 10. aprila sobota: »Prodana nevesta«, Izveu ab. 11. aprila nedelja« »KsemfiarPo-gfiacd«, izven ab. Drama 4 aprila nedelja popoktae: »Cfel-•Bla«. Izven ab. 4. aorita nedelja zvtfiert »Trend- a« izven ab. 8. aprila ponedeljek popofdaat ^Trnulčica«, Izven ab. 8, aprila pondeljek zvečeri »B*. neSkf trgovec«, teven edi, 6. aprta torek: »Nora«, ab C, T. aprila sreda: »Golgoto«. aS. K 8. aprila četrtek! »Vrag«, urada Ofods. Izven «h. 9. aprila petek zaprta 10. aprila sobota i »Safamta«, 1» ltmfi. 11. aprila nedelja popoldna t »Ta nulčica«, izven ab. 11. aprila nedoBa ffi&KJ SUbh m% fcven A Vrfmfka Na 1. aprila smo Imeli na Vrhniki — pravo aprilsko veselje. Verižnici ln tlhotapki valute, zagrebški Židinji — Juljani Schwarz so ustavili pred carinarnico prvovrstni, luksurtjozni avtomobil. In našli ao lepo shranjene množine ftnega duhana ca Italijane, dalje pol kilograma zlata ln mnogp valute. Vse stvari reprezentlrajo vrednost pol milijona Avtomobil so pripeljali v Ljubljana kjer ga baje na javni dražbi prodajo. Za avtomobil se zanimalo predvsem seveda razni veriž-nlki In bogataši. Kočevja V smisla novih obrtnih predpisov, ki predvidevajo znatno omejitev gostilniških koncesij, Je začelo tudi naše glavarstvo nastopa« prod gostilnam. Žrtev pa so pred vsem slovenski gostilničarji, čeprav se drže strogo predpisov. Ena slov. gostilna Je že zaprta, drogo čaka baje v kratkem Jednaka usoda. Nem- ški gostilničar#, zlasti oni, fi katerim zahaja gospoda z glavarstva P» lahko delajo kar hočejo. Pollcifsk« ure za nje skoraj ne veljajo. Cerknica. Dober pešec Je gotovi) g. Janko Srimšek Iz Cerknice. Dne 1. L m. je odšel peš Iz Cerknice oflj 10. uri dopoldne, ob 13. uri (L pop.) Je že bil v gostilni v Borovnici. Pof znaša ca. 28 km. — Naša pošta, kf dostavila pisma ln celo brzojave po dveh ali treh mesecih, sl ga lahko vzame aa kurirja. Ce bo gospod zadovoljen, kakopak. Škofia Loka. Ga Marija. Kalan gostilničarka, nam sporoča da ni res, cfli bi se MU napili fantje, ki niso hoteli k vojakom, 7. maja 1.1. v njeni gostilni, kakor so poročali Usti v poročilu o sodni razpravi proti do-tlčnim fantom. Pri njej sta bila na kritični dan samo dva ta še to zgodaj zjutraj. Napil! pa so se ta dva ta ostali v gostilnah v Stari LokL. Gospodarstvo. T Nakup plemenskih bikcev. Kmetiisko poverjeništvo v LjubfSaul namerava še to pomlad kupiti od domačih živinorejcev nekaj mladih bikcev, Irt se bodo na paši vzrertfTf In pozneje kot za rabo godni plemenjaki oddajali *a pleme. V poštev pridejo bikci od 6 do 16 mesecev, k! izvirajo od dobrih mlečnih krav ta pripadajo kaki v Slovenili priznani pasmi. Živinorejci, ki imajo take Živali za oddaja naj Iste takoj ponudijo poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. Zadostuje dopisnica ki se n. pr. glasi: 3. L posestnik v J., h. št., občin — —, imam mesecev starega bikca pasme na prodaj. -f PoTfsk! denar. Poljska vlada je odredila, da je odslej poljska marka zakonito plačilno sredstvo v področju cele poljske republike. V kra« Slh, kjer se Je dosleš plačevalo z avstrijsko krono, se ta denar'zamenja, more pa se plačati tudi v dosedanjih kremah. Relacila med poljsko marko In krono Je 100 mark za 70 kron. -f Angleški kredit za Izvozno trgovina Angleška vlada je odobrila predloženi Ji kredit v znesku 26 milijonov funtov šterilngov za podporo svoje Izvozrie trgovine z Jugoslavija Finsko, Poljsko, Cehosio-vaško, Rusijo ln c baltiškimi državam!. -I- Južna železnica V Beograd Ji dospel glavn! ravnatelj Južne železnice, Fali, ki se bo pogajal z nalo vlado radi vplačila 3,100.000 frankov, v skupni fond za tožno železnica katera potrebuje za ozdravljenje svojega položaja 12 mfl. frankov. Južna železnica zviša s 1. aprilom svoj« tarife, ta sicer pri osebnem promet« za 50 odstotkov, pri blagovnem pa za 100 odstotkov. -f Trgovski otlJiošaJf c RoniuaL fa Pogajanja naše vlade glede trgovskih odnošajev z Rorraaiijo aa dovršena, trgovske zveze med Jugoslavijo in Romunijo so torej vzpostavljene. Romunija nam bo dobavljate predvsem mineralna olja. Ker bomo T"cos!ovenl v Romunijo malo Izvažali, je pričakovati, da bo naš« trgovska bilanca napram tej državi pasivna. * Tvornlca za kartonalo v Urilo* ku, »Hnr. štamoarskt zavod« v Zagrebu ima v Osijeku gvojp pedružni. co, kt jo sedaj namerava preti rediti v tvorolco za kartonalo. * Za porx fl*3 strokovnih' šol f JngoriavlH te dalo ministrstvo za trgovino in cbr* na razpolago 7 mf» lljonov dinartev Kapital ee porabi za povzdigo !n 'zboljšanje vsefi obrtno-rokodelskih Šol v naši dr« favt Drobiž. * Obsojen amertkanski mBiJoaar. Iz Washingtona se javlja: Prejšnji državni tajnik v ministrstvu mornarica nekdanji Rooseveltov zaupnik in mnogokratni milijonar »enator Truman je bil nedavno prod porotnim sodiščem obsojen na dve leti ječe. Trumanov zločin je političnega i značaja ker je za časa zadnjih volitev preprečil z nedopustljivimi sredstvi Izvolitev Henrya za senatorja. * ženski krvnfr. »Gazette de Lausaime« prinaša vest iz službenega poročila »Izredne sovjetske komisije«: V Odesi Je tekom L 1919, ženski Icrvnlk Jelena Grebeni kova, na-zvana »Dora« usmrtila preko 700 oseb. Tnd! to j* eden argumentov v prilog zahtevam sufražetk, da se ženskam dovoli izvrševanje vseli poklicev. * Pomlad v »dišečem mestu«. Grasse, staro pozabljeno mestece na Rivieri, ki j* kot glavno središče parfemska industrije dobilo Jme »dišeče mesto« Je to spomlad takorekoč utonilo v raznem cvetju, barvah ta priletnem vonju, ta sosednega Cannesa zelo pogosto prihajajo številni posetnfkl, da se navžijeJo teh zemeljskih krasot. — 50 parfcmskih tvomic bo kmalu napolnjenih z slro-vtaamL Žetev cvetja Je v polnem teku. Predstavljamo ri lahko, koliko cvetov je treba natrgati, če pomislima da potrebujejo tvomlce več milijonov funtov cvetja na tata V tvornicafi se destilira vsako leto do last ntffitacm funtov potnaračnega cvetja, poldrugi milijon funtov jas« tntaa polčptrtf milijon fantov noš hi krog enega milijona vijolic. Vse to cvetje se dobiva samo iz okolice mosta Grasse — !z tega v resnici čarobnega cvetnega raja. — Drugg tamkaj zek> razvita industrija ki Je v zvezi s ptrfemskiml proizvodi Ji pripravljanje cvetnih slaščic. V til svrbo se uporabljajo cvetni BstKj rož in vijolic, in sicer tako, ds a« eve« pomakajo v kuhan! sirup. • Premeten goltal V New Yoc-ka Je nedavno stavil neki gospod-večjo svoto denarja, da bb tekom ene ure s! pridobil, zaprosi! ln oženil neko zelo lepo tujo damo, k! je prav* kar dospela v dotični hotel, v kato* rem je stanova! tudi omenjeni gospod. Po apierikanskih zakonih to ni nemogoče, vendar pa se je zdelo to tako neverjetno, da lih je bilo več, ki so pristali na to stavo. Kavalir s« ie tekpl lotil posla, spoznal se z damo. za četrt ure sl jo osvojil in z* pol ure na to sto bila kavaHr in nfo-gova dama že mož-in žena. Stava. J« bite dobljena. — Drugi dan se je podri mladi par na žemttvanjsko potovanje, da ponovi še kje drugje svojo zvijača Bila sta namreč že davno poročena, pa sta živela od teh — stav. Prav po amerikanskof Amerika Je vsled svojih svobodoljubnih naredb v resnic! pravi c!do-tado premetenih brezposHc. Izdajatelj ta odgovorni urednik* Anton Pesek. TUkg »Učiteljska tiskarna« * Ljubljani. 462 Karlovška Jugoslovanski kreditni zavod v Matriim »ra 8 Wolfova ulica 1 — Podfufnica v Murski obrestuje hrani J ne vloge in vloge na tekoči račun ( Ustanovljen septembra 1919. jOll ^11 Prometa v prvih treh mesecih nad TJ" / ” 10,000.000 kron* Soboti čistih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom 62. štev. Proda se s Predan* 7A takojžno dobinro 200 Ikoni, po 1 m dolgih, cepljenih, suhih smrekovih in bukovih drv Cenjene ponudbe 9 ceno m Ivan Mencinger, gost. pest. Boh. Bistrica. 478 gemeiua vri kakor peter-Sil}, ..solatna pesa, majaron, cvetice v naj lepši izberi na debelo in -drobno priporoma Sever <& liemp., ILt?»s*» ja**a, Wo!fova ulica 12. -167 Prodam cuccsMdRiropa© blA« k velikim dvoriščem in velikim vrtom (14 strank) na prometni Tržaški cesti v Mariboru. — Oblastveno koncesijonirana posredovalnica za obrat z zemljišči, Karl Troha, Maribor, Aleksandrova ulica 30. ECupi se: Kupim 1 ali 2 preprogi za pižamo. Ponudbe na upravntStvo »Jugoslavije" pod ..Preproga**. 437 Kupi se 1 gnsinotor e 20—30 HP. Pismene ponudbe na anončnl zavod Drago Besel|»k, Ljubljana, Cankarjevo raaMicijo 5. 477 S! tiSbo: PotibotsLi kovač tu kolar se išie, hrana in stanovanjc v hiši. — Plača po dogovoru. Vpraša sc: Cesti na Kodeljevo št. 8. 471) Vajene« za posebno fino mehanično stroko se takoj sprejme. — REK3 Co., Ljubljano, Gradišče 10. Komptoarist ali komptoaristimja vešča hrvatske fn slovenske koresponce kakor tudi strojepisja, eventuelno tudi stenografije se išče za veletrgovino železa v večjem mestu Hrvatake, Oni, ki so v železni stroki izvežbani imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod št „1)90“. PIT Kupim "fSS! pozlatilno prešo, rezalni stroj, \ škar e za lepenko in druge potrebščine za linjlgovez< »ie«. — Eventuelno kupim kompletno knjigoveznico. — Ponudbe pod »Knjigoveznica*1 na upravnlštvo »Jugoslavije11. THE 452 Valentin Maček tovarna slamnikov v Domžalah. S;r'.-ejema v popravilo vRHkovrstne slamnike in klobnkp za gospode in damo pt> pošti ter vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubijani. Oblike na vpogled. Prodajam j vso vrste žganja, pristno staro vino, vse špecerijsko in kolonialno blago na debelo po najnižjih cenah. 490 Sr Kupim v vsaki množini brinjevo olje in brinjev cvet. M. Rant, trgovina, Kranj. MF” Pozor! na veliki reki na Dolenjskem v Sloveniji z velikansko vodno silo, z vi- I sok im bregom se is s oda. Leži tik ob železniški progi 15 minut oddaljen od velike železniške postaje. Pripraven kakor naiašč za zgradbo eiek-tlične c ntrate, tovarne itd. MaLnJal na kamnu In pesku nelzčipno na lica mesta Interesentom naslov v upruvnlštvu lista. ZAHVALA. Vsem, ki so delili z nami neutolažljivo bolest ob smrti našega preljubega sina, oz. brata gospoda Antona Stibler, stud. med. vet. in posestnika katerega jo ob odsotnosti njcgpvega in zato nepoto-lažljivega brata Alojza, tako nepričakovano neizprosna smrt zagrebla pod grudo, izrekamo naj prisrčne jšo zahvalo, Nadalje se zahvaljujemo preč. duhovščini, govorniku njegovemu tovarišu visokošolcu Slavku Farkašu, bi mu je ob njegovem grobu v pivtresujočih besedah podal slovo za večno pot ter dr. Siuhec-ov:m3 Hinku Drofeniku in mnOgobrojniin družini sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu bili spremljevalci na njegovi prezgodnji zadnji poti. Lakirni pri Ljutomera, dne 28. marca 1920. Robote tadliaa JllilB. s limit g jf Prodaja: VRŠAC, (Banat) K„„„. . DpurtM-livtirtiii te BanfBo podjetji _lEHJii kolon, tn tekst, blago v večjih množinah. !KE0%rBT(~ ^ '--‘J- ------miBBlinmilni pisemski papir umetniške raiglfidnice velikonočne in druge priporoča 3io M. Tičar, Uubliana. =~ . Zajamčeno pristno spodnještajersko vino NAZNANILO. Svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da ostane i|a uita i temi ufa lapjfa, ker ne morem mesa prodajati po 20—22 K kg, glede previsokih nakupnih ceik Andrej MarČan. Oznanilo. Vsicd prisilnega izgona iz mojih dosedanjih skladišč hi prostorov na Gosposvetski cesti št. 2, v kateriJi sem skozi let in rabljenih, gumi v ploščah in ceveh vodil svojo veletrgovino, obveščam svoje cenjene trgovske prijatelje, da so poslej nahajajo moje pisarne in skladišča kakor 1udi prostori ,Jadrana" drušbe z o. z. za mehaniko in klinčavničjijstvo z vsem novim orodjem kakor: 24 koles novih in drugi deli, potem 1 igr: tni automat z dvema valjarjema (WMze) ne proda. Naslov pove: »Anončni zavod", DRAGO BESEUAK, Ljubljana, Cai karjevonabr. 5 Večje število le dobrih Marci bik n h delavcev se dobi J.’8jccseje in najbolje v trgovini c semeni SEVER & Kemp., I jubljana 449 Veifevtk nllca it. la. iffii ib igi m w sprejemajo v popravila. FR. PUH, Ljubljana spodnjih dolov epiejino takoj v delo i Tvorna čevljarska zadruga v Ptuju. [Dopisi se pošiljajo La Tvorno čevljarsko zadrugo v Ptuju. 364 Novoustanovljena tovarna lesenih Žebljev išče pod dobrimi pogoji \ m ul lin Mi M, l Mie in j IM. Ozira se samo na osebe, ki so že dela H v enaki stroki. Ponudbe pod „Za-nesljiv- na Anončno ekspedicijo, AIX)JZ MATELIČ, Ljubljana. 483 v mojih lastnih poslopjih Dunajska eesta 9. Avg. Tomaili (In. I. himni ul). j fflBir Simone Ivan Gradišče 12 ali SiuioiK Gregorčičeva ulica 8. belo in rdeče — Jetnik 1919 nudi na vagone po ceni od 14 K naprej H. Mlssia, Gal ernik, PoDčane«, veže, i „Miratfe v zavojih po J kg, kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, ' moko ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na de beto po zmernih cenah Dumič, Gjivič & Pitarevfč ZAGREB, Zrlnjevac 15. Podrulnita: ZEMUN. Irt. te!. 22 M. Priporoča raznovrstne palme in vrtnice, različne najfinejše sobne cvetlice v loncih; dalje največjo izbiro zelenjadnih sadik in vrtnih cvetlic. Izdeluje po naročilu vsakovrstne šopke in Vence. Sprejema tudi privatne vrtove v itaiplo donosneJSe sojenje. Priporočilo. Slavnonra občinstvu vljudno naznanjam, da sem takoj proti m samostalnega knjigovodjo in samostalno korespondentinjo starejše, zmožne moči. — Zglasiti se je v pisarni družbe. Le savon frau^ais Francosko milo 585 vaut de l*or en vente partout Eaii u£ulp. Brin en Bacone d« 120 gremmes. Vente en gre s. kakor is slafia se prodaja povsod v steklenicah po 120 gramov. Predaja na debelo. Ljubljana, I)R1AY5 Pred Škofijo 21. Voditi ga hočem v popolno zadovoljnost slavnega občinstva. Točil bom najboljša pristna vina in po-strezal z mrzlimi in toplimi jedili po najzm rnejših cenah. Za veselice in društvene prireditve je na razpolago prijazna dvorana in velik vrt. P. t. tujcem so na razpolago elegantno opremljene sobe. Piiporo« «m se slav. občinstvu in ga prosim prijazne naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem Vekoslav Dolničar. 48f Išče se za takojšnji n* stop lesni strokovnjak kventueino Čvrst upokojen gozdni uradnik *a nakup lesa. Ponudbe se prosi pod t pisniBBOkipna dnimr, m& za 1». Ljubljana, Mm oRta It. 13., >■ s1 isnim ■! iiimiBn.iu 11 ir^. ■■■■. i mii.Kv.-i.rr.nu—a . — nainm i I za slovensko stenografijo, nemško stenografijo,! strojepisje, slovensko korespondenco, nemško [ korespondenco, računstvo, slovensko kniigovod-Pivo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino,; nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico saS&elo dne 3. majnika 1920. Zasebni učni zavod LEGAT i Naiva«i,8.. zaloga v Jugoslaviji! • ■ ' ••••”• '"'•‘'Mu« h.;.;.,;,...,., j . .. •; ,, - ■ :,.) •■ ' ;[ Spomladna sezona!! Lastni izdelek! Bogata izbira po najnovejših krojih izgotovljenih modnih oblek, žaketov, smokingov, površnikov z volneno podlago. Deške oblekce in kostumi (mora., športni itd.) v vseh velikostih. Prva kranjska razpoiiilalna Uubliana Sdmah & Bizjak rrtsi 492 v MARIBORU, Vetrinjska Mika 17/3. WMirol i»r»s|*ekl bmpla*no. Tel«r«n At 91/VIU. NaMa zaloga v Jugoslaviji!