in jcdna steklena jagO, ter več druge drobnine. G. Pcčnik nadaljuje ko­ panji' teh gomil. Koncem marca je našel g. Pcčnik v Senovšah blizu Drnovega na nekem vinogradu rimske grobe. Vzdignil je sedem velikih žar, od katerih so bile štiri cele, lepe »hišne urne.« Bilo je tudi mnogo razbitih svetilk in balzamarjcv. Pri kopanju temelja ob Tržaški cesti blizu mitnice, na zem­ ljišču Stöckler-Kuncovem pri Ljubljani, so našli le ped pod zemljo dva rimska groba, s svetilkami in lončenimi posodami, ki so pa bile vse strte. Veliki teden so našli pri poravnavanju vrta gostilne »pri Škrjancu- vŠmariji pod Ljubljano šest rimskih grobov s sežganimi mrliči v žarah; jcdna je bila pokrita s ploščo. Popolnoma ohranjeni so izkopali dve mali stekleni posodi in dve svetilki, kateri so pa otroci štrli. Jcdna je imela pečat SER ENI (r). Našlo se je tudi več denarja, med drugim velik Trajan. Tudi tu so nevedni kopači mnogo škode naredili. Težko torej pričakujemo tudi slovenskega pouka: »Kako ravnati s starinskimi najdbami," katerega izda v kratkem centralna komisija- na Dunaju s tablo, ki predočuje najvažnejše oblike pra- in ranozgodovinskih spo­ menikov. .V. A'. Arheologični pabirci. V Džizu blizu Kajira so našli zlato na- krasnino in lepotila egiptovskih princesinj iz 14. dinastije (okoli 1600 let pred Kr.). Dosedanji muzej je postal že premajhen za obile najdbe v novejšem času, tako da bodo morali prizidati nov oddelek. V Kar- naku pri stovratih Tebah začeli so podpirati stebre (vseh je 134) veli­ kanskega svetišča, kateri so se bili začeli podirati vsled starosti. To svetišče jc največja znamenitost med razvalinami starih Teb. Y Ate­ nah začne v kratkem imeniten starinoslovcc Dörpl'eld razkopavati prostor med tezejenom in areopagom, kjer slutijo ostanke lope »stoa basilika.« V nji je uredoval -arhont basileus- in Rimljani so posneli po nji obliko za svoje bazilike, katere so spremenili, kakor je znano, v kristijanske Cerkve, — V Sebastopolu so odkopali bizantinsko mesto z imenom llerzon; (drugo mesto jednakega imena je stalo ob izlivu Dnjepra). Do sedaj so že našli razvalini' trideseterih cerkva, torej je moralo mesto prav znamenito biti. Izkopali so že mnogo grških, skitskih in bizantinskih starin, med drugim tudi novcev, ki predstavljajo Dijano na Tavridi s košuto. Starine pošiljajo deloma v Moskvo, deloma v Petrograd. $. A\ Karakteristika slovenskega naroda in meščanov na Kranjskem pred 216. leti. Lepe lastnosti prisvaja Janez (iregorij Dolničar v rokopisnih zaznamkih »Discursus politicus« z 1. 1680. svojemu narodu. Podnaslovom: Descriptio nationis Carniolicac* hvali Slovence kot zvesto, postavno, bistroumno, verno ljudstvo, jako dovzetno za razne jezike, sposobno za vsakoršna opravila, hrepeneče po krepostih. Tak je večinoma naš narod še dandanašnji. Glede na lastnosti prebivalcev po­ samičnih mest pa se je izza Dolničarjevih časov marsikaj predelalo. Ljubljančane opisuje stara narodna pesem kot zaspance, naš označevalec pa kot razvajenec (delicati, molles). O Kranjcih pravi, da so vljudni (morati) in vedoželjni (studiosi), Ločani pa nadarjeni (ingeniosi). Novo- meščanom pripisuje vedečnost (studiosi) in sposobnost (capaces). Kam­ ilicam so v onih časih sloveli kot pevci (cantatores). Vipavci so bili na glasu kot pivci in govorači (ganili), Kadoljčani pa kot plesalci (saltatores). Kočevarji so že ondaj radi hodili po svetu (vagatoresl. Višnjani so bili pOČaoneil (pigri. tardi), Kroparji črni, Posavci (Sauenses) živalmi (agiles), ista prednost je dičila tudi Idrijčane. 0 Kibničanih opaža Dol- ničar, da so lahkoživci (faciles), Krčani pl varavci (falaces). J. /'. Ples o cerkvenem proščenju na Kranjskem. Z generalom od 24. decembra 1770. I. jc bil prepovedan ples ob sejmih in ob cerkve­ nem proščenju, ker so se o tacih prilikah večkrat dogajali poboji, in gosposkam je bilo naročeno pod kaznijo 24. cekinov, da naj strogo pa­ zijo na izvrševanje tega ukaza. Vendar se ljudje niso dali odvrniti od plesa in posebno blejska gosposka je imela zaradi tega mnogo dela. Tako je pustil krčmar Martin Brnik (Wernek) iz Srednje Vasi v svoji hiši na sv. Kešnjega Telesa dan I. 1791. do večera plesati vkljub ugo­ varjanju grajskega hlapca Geigerja in uradnega pisarja 1'odlipnika. Dne septembra i. 1. jc krčmar Potočnik na Mlinom imel godbo in ples, čeprav mu je sodišče to dan poprej prepovedalo izrecno. Zanimiv je zapisnik zadnje obravnave zategadelj, ker se jc Potočnik podpisal z nemškimi črkami. (Primeri naj se pri tem poročilo Kopitarjevo, da so kmetje baronu Cojzu pisali slovenska pisma z nemškimi črkami. Pisatelj teh vrstic je še pred nekaterimi leti poznal stare ljudi, kateri so tako pisali.) — Na sv. treh kraljev dan I. 1794. je Miha Šoklič z bleda imel godce v svoji hiši in dovolil šumeti ples, nedeljo pozneje pa je imel gostilno odprto nad določeno uro. Dne II. julija i. 1. se je pritoževal •župnik na bohinjski Buli, t'lrik Dermastija, da namerava ob proščenju več krčmarjev napraviti ples na prošnjo nekaterih drvarjev, ki sploh pohujšujejo s svojim vedenjem njegove ovčice, in je prosil blejskega administratorja, da temu odpomorc. Dne 17. septembra 1799. I. je bil zaslišan Jurij Podlipnik, krčmar na Bledu, ker je imel godce v hiii. Tudi ta zapisnik jc zanimiv zaradi podpisa: ^urj '•l-'oblipitifl laki dogodki so se večkrat ponavljali, kljub obljubam krčmarjev, da tega ne store več, in kljub temu, da je nemški cesar Frančišek II. dne 15. decembra 1802. I. iz nova prepovedal ples in godbo, potem ples po vrveh in igro z marijonetami ob cerkvenem proščenju. (Blejski arhiv.) /V. f.rvec. Izilnji- in nkga -Muzejski) ilruAtvn za Krnnjsko.« NUIIMIII A. Ki ,s |. v Ljubljani.