3. Ovitka. _ Ljubljana, vtorek 5. januarja. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
I-vri vijah ^tan, Siv/iemAi pmodeijke tU dneve po praznikih, ter veija po posti prejeman. za avatro-ogerske dežele ^a celo leto 16 K»'d., ia pol leta 8 gold. ia Oetrl leta 4 tfoid. — Za L|ubljano brot pošiljanja na dom za celo leto 13 tfold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. tO kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje. M meHee, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 ^old., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na Ijuilnkili Šolah In i* dijake veja znižana cena in aieer: Za LJubljano za četrt leta 2 goid. 50 kr., po pošti projeman za Četrt lota 3 gld. — Za oznanila ho plačuje od četirt-. itopue peti t-vrat« 6 kr., Če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se i'vakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska.
Dopiai naj ao izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši' Hotel Evropa" Op'a trn išt vo. na katero r»J n blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, »značila, .j. »duiinistrativne reČt, je v „NArodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš*.
Vabilo na naročbo.
Vse gg. dosedanjo naročnike, katerim je naročnina potekla konec decembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
,,NI<»V. Ynro«|- velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljauja na dom:
Za celo leto.....I.l gld. — kr.
Za pol leta.....4» „ 50 „
Za četrt leta .... :% n .14» „ Za en mesec .... 1 „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa tO kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....14» gld. — kr.
Za pol leta.....M „ — „
Za četrt leta .... 4 „ — „ Za en mesce .... I „ 441 n Za gospode liti* it* 4» I Je na ljudskih d o 1 a h in za «i i Jake velja zill-ztluu cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejemau „ „ 3 „ — „
.ttltšiini.%1 i-4M'ij*t ,.N7or. X/.«>##j kralju, 17 letnem Alfonzu, sinu pregnane Izabele. Pariški dopisnik londonskih „Times" je bil, čuvši da je španjska soldateska tega fantina proglasila za kralja, šel k temu Brnjaminu mej evropskimi s^moviadalci, in poroča, da je dečak tako pametno govoril, kakor ! ak stati, namreč obetal, da bode svobodomiseln iu konsti-tucijonalen. To je vse lepo, ko bi se le tudi trdno verjeti moglo. Tudi karlistično vojsko je obljubil hitro zatreti in je mej dru-zimi obstal, da je to svoje pioglašenje pri-•;ik< v L Zdaj je uže na potu v Madrid. Spaujska marina je šla v Mtrseille ponj in ga pripelje v Valencijo. Nova alfonzist čoa vlada je v Madridu začela s tem, da jo več opozicijonaluih listov zatrla.
i t tili ftiii.vhi kralj je odgovoril deputaciji, ki mu je ob novem letu čestitala, da jo Italija v inozemstvu ljubljena in spoštovana. Notranji položaj nij tako ugoden, a on upa da bodo zbornica temu pomagala.
Na iitijl*škfm v mestu Cardiflfu jo bilo one dni posvetovanje lastnikov ogljenib jam južnega Wallesa, in vseh zastopnikov, katere je izvolilo 50.000 delavcev. Ker se nijso porazumeli je od 1. t. m. nastal štrajk ali prenehanje dela v vseh ogljenih jamah — v južnrm Wallesu.
stavljenih, zapazi me uže od daleč mlada moja znanka, ter priHkaklja BO smehljajočim obrazkom k meui iu mi poda malo ročico.
Dete JetUŠek bo imelo še boljo zturz učne pratiče, nego jih imaš ti, prijazno de klice, ker gori v nebesih baje nemajo rokavic !
Plantavi mojster Vulkan mora denes gotovo v potu svojega obraza mahati z naj težjim kijem po žarečem železu v podzemclj-skej kovačuici, ker puhti siv sopuh iz vseh virov in vodometov Pariškega mesta.
Deues vidim prvokrat led na šipah tu kajšujih prodajalne, restavracij iu kavau.
A soluce se prikaže, sneg iu led se r. /.tali in popOluduo se uresničijo besede .dobrega škrata" v Bledečej pesmi:
Tout me ohagrine et toiit m' ennule
Dana eo Paril qu' on dit si beau;
A peine p. I
(Iz zdravniških krogov smo sledeče pismo (prejeli: „V zadnji štev. nSlov. Naroda" napada nek oče, kateremu je baje dete na
difteritis nmrlo prav po nepotrebnem iu iz zle volje tukajšnje zdravnike, ter iŠČe uzrokov vedno bolj se razširjajoče te bolezni v nevednosti tukajšnjih zdravnikov. Zraven pristavlja prav dvomljivi dovtip, d* facit vseh posvet v,.m je edino to, da se ima zdravnikom taksa povikšati. Neskromno se nam dozdeva, da se Človek, ki niti pojma nema o medic, stvareh, predrzne zdravnikom nevednost očitati, ter le te odgovorne naprav ljati za pogibeljno bolezen, ter nam v greb šteti, da hočemo tudi za svoj trud in delo plačani biti, kakor vsak drugi delavec. No, mož katerega tako hudo v oči bode, da zdrav-n ki od zdaj naprej tudi zt svoje humanno delovno j o plačo zahtevajo, morda sam nij poravnal svojega dolga pri zdravniku ? Pa dopisnik se je tudi nekoliko z logiko spri, kajti ko j v začetku svoje ekspektoracije pravi, da so tukajšnji zdravniki uže večkrat nas-vetovali izdatna sredstva v iztrebljenje te bolezni, in v tem hipu tudi pravi, da se zdaj od zdravnikov nij nobene pomoči nadejati?
Popolnem se strinjamo z njim le v tem, da on vlado na pomoč kliče in veseli nas, da pride tudi ljudstvo počasoma do tega prepričanja, da brez eksekutivne moči zdravniške in brez dobre volje od strani ljudstva zdravnik ničesar doseči ne more. Tu je uzrokov iskati, ne pa v nevednosti zdravnikov. Dajte nam zdravnikom eksekutivno moč, pa boste videli, koliko se da na sa nitarnem polji uspešnega doseči. Dajte nam pravico, da svoje nasvete tndi dejansko izpeljati smemo iu moremo. Ali vi si mislite zdravniško in javno policijsko bvgienično delovanje Čisto napačno. Vi zahtevate, da bi mi zdravniki po hišah hodili, stranišča snažit, sobe in kuhinje pometat, gnoj iz hlevov kidat itd. Dajte, pišite po vašem svetu na Dunaj, v Gradec in v PeSto, po avstro-ogerske medic, profesorje, znabiti pridejo in pripeljajo soboj lopate, vile, grablje, kolesnice, da vam bodo smeti, gnoj in blato izpred hiš in izpred praga proč spravili. — K< učno še eno vprašanje: ali more zdravnik zato, da se po njegovih nasvetih nikdo ali
malokdo ravna? On vam svetuje; poSediti, desinficirati, ločiti bolne otroke od zdravih, i. t. d. a to vse je le bob ob steno. In vendar bi naj bila to prva skrb vsaki družini in očetom, kajti teh pravio kakor živinski zdravniki, mi nemamo!
IZ litiilllfttkat 3. iau. [Izv. dop.) V naglosti sledeče : Čudne reči jelo so nam prihijati na dan, zarad volitev v t-govinsko in obrtniško zbornic), katere so važne, ker kažejo da o pravično iti in nepristranosti volitev nij govora. Komaj sem bral v „S ov. Narodu", da je razpisana volitev in določen ča<), uže je imel župan naš volitvene liste, a on nij listov okolo pošiljal, kakor postava ukazuje, ampak tiste, kateri so nezanesljivi, ker ne vedo pomena trgovinske zbornice, poklical še tisti dan kar k sebi, in tam jim povedal, da jih ima in da naj te iu te kandidate puste takoj pri njem podpisati, in da jih ho on v Ljubljano dal. Kij jim je pri tem obl.ubil? Pravijo, da je on obetal, da jim bodo davki zmanjšani!? Do 2. t. m. pa še trije volilci nijso dobili listov, katere ima baje gosp. Kecljev komi. Ker postava terja, da morajo listi osem dnij ali več, prej vnlilcem v rokah biti, volitev pak se uže 8. jan. vrši, je tu zopet nova kričeča nepostavnost! Na n »vega leta dau je enega volilca, do zdaj zmirom z nami drže čega iz cerkve grednčega v štacuno poklical ; ta je tudi eden tistih volilcev, ki nij dobil volilnega listka. Nek volilec mi je pravil: Po mene je prišel Seničar (Kecljev komi), ter mi rekel, naj grom gori, da mi ima gospod (to jo naš župan Kecelj) n ■k:«j povedati." Ko je jriŠel, pokaže mu Kecelj legitimacijo, in ga je gospod župan jel obdcla-vati. Ker mož nij vedel zakaj gre, je tudi hitro dovolil, da so mu zapisali, kar je Župan hotel. Postrežem vam lehko z imenom. Tudi temu gospod župan nij na dom poslal legitimacije.
Iz \ot riftlijftlteffa 1. januarja. [Izv. dopis.] Slovencem voščim veselo novo leto! slovenskim političnim strankam pa slogo, ki jo naš narod posebuo zdaj živo potrebuje. — Ako pogledamo nazaj v staro leto, vidi mo pri nas na Notraujskem le Žalostne prizore. NaŠ kmet, da si je priden in skrben, tiči do grla v dolgeh. Temu pa so krive zaporedoma vrsteče se slahe letine. Tudi v pretečv'uciu letu si n j naš kmetic toliko pridelal, da bi mogel sebe in svoje črez z-mo
n č sanjaril iu premišljeval, ko nij pozual ni dvoma, ni resnice — a bil je srečen.
Blizu polunoči jamejo se prazniti tihe vasi, treska za tresko se prižiga in svčti romarjem, ki se podajejo v cerkev k poluuoč-nic-m, obhajat rojstni spomin božjega moža, ki je toliko ljubil svoje brate, da se je dal križati za njih blagost in srečo.
Preteklo bo od istega Časa do denes kmalu devetnajst sto let; in naj jih preteče še enkrat toliko, spomin moža, kateri nij -flamo učil, da naj pomolimo desno lice njemu, ki nas bije po levem; da naj ljubimo tam, kjer le sovraštvo nahajamo, temveč je tudi
sam izvrševal v dejanji svoj vzvišeni uk _
njegov spomin se bo še tak at obhajal v Čutečih srcih človekoljubov, ker si je postavil „uo mi iu-iitiiin aere pereunius" — večen spomin. —
Da se je Kristus rodil in umrl, je letos tudi tebi znano, stara mamica iz Križeve vasi.
Kako drugače od prejšnjih let ti bo letos pri srcu, mumije, ko boš klečala pred oltarjem pri poluuočnicah iu v brumnej molitvi povzdigala vele roke proti tvojemu odrešeniku.
Obilo solze bodo curale in lile po grbah tvojega obraza in kapljale na ledene stopnice kamnitega oltarja, ko se boš živo spominjala umrlega gospoda župnika tvoje fare, ki te je pri velikonočnem izpraševanji pital, koliko let uže štejemo od Kristusove smrti.
Ti, nedolžno ni umi je, gledaš ga vsa za Čudeua in nema, tvojega častitega gospoda župnika, oko se ti kali in v njem se prikaže solza, vroča solza kakor jagoda debela, ki počasi leze doli po ovenjenem obrazu, a za njo druga in tretja . . .
Dolgo časa je trebalo, dokler si se toliko potolažila, da si mogla z omolklim glasom izraziti žalost iu bolestno zaČudeuje o nepričakovanej novici, ka je Kristus uže umrl.
„V to našo prekleto grabo se pač nič
pošteno preživiti. Po vrhu vseh rev in nadlog pa so tnkaišni cesarski uradniki z vso ostrostjo izterjevali navadne a vsako leto večje davke. Finančni minister pa men', da mora biti naša dežela vendar bogata in naš kmet vrlo premožen, ker kmetski novci tako pridno f 16 v cesarsko blagajnico. Zislažka nema naš kmet nobenega; in ako je pretočeno 1 .-to kaj malega p idelal, kar so da v denar spraviti, mn je davkarski uradnik za-rnb 1 in potem p d ceno prodat. Sploh položaj našega kmeta je silno žalosten. Ša druga jako občutljiva nadloga v našem kraji so oboli Nemci in strupeni nemškutarji ali po Cerkniško: takozvane „rož'ce rumene". Ti imajo srce mrilo ko led, za kakorŠnekoli težnje našega naroda, Ti ljudje nemajo nobenega usmiljenja z našim ljudstvom; birokracijo in egoizem povdarjajo pri vsakej priliki, Ka to bo pa tudi prava knga mej slovenskim občinstvom, še posebno zoradi tega, ker nam v marsičem narodni napredek zavirajo. Pa vsaj se drugim Jugoslovanom v tem oziru menda tudi boljše ne godi, kakor nam Slovencem, izvzemši nekoliko našo brate Hrvate. S bi, Črnogorci in Bolgari imajo Turške pijavke mej soboj.
Naši vražji protivniki so nad vse zviti, vsako, še tako majhen > priliko porabijo v svoj namen. Oni so prijazni in sladki, pa protivni in osorni, kakor jim bolj kaže, samo da bi sč svojim napenjanjem prišli do majoritete v deželnem zboru. Ali je trm ljudem mar za pravico? Nikakor ne! Slo-veucev nas je na Kranjskem 44.'i 000. Nemcev pa le 40.000; in ta pešč<*ci tujcev hoče nas kranjske Slovenco komandirati?! Mar nij to očitna predrznost in nemška oholost? Tej predrznosti so moramo strogo zoperstav-Ijati. To jo pa gotovo lo v lepi, narodni slogi, ki naj objema Slovence in še posebno naše pijonirje v nastopnem letu. Vse naše težnje naj silijo do narodne sloge! in izne-bili se bomo polagoma vendar omenjenih nemških gnspodožcljnikov. Vstrajajmo, ne udajmo se, če nam prav hoda gre, vremena se nam morajo izja^n:ti, SloVanstvo se povzdigniti !
Otl !*<'!*;• 2. januaija. [Izvirni
dop.] Čestokrat se čuj-: od pri prostega, ker-vavo ožuljenega kmeta, vprašanje: ,,Zakaj so vendar naše uraduije, bodi ei sodniške ali davkarske, tako prenapolnene z uradniki? Saj vendar n:j posla za vse, ali ga pa vsaj
ue zve!" S temi hesedami si končno preklela v svojoj nevolji in žalosti kraj, kjer je tekla tvoja zibelj, in kojega vendar toliko ljubiš, da Češ tam umreti in tam pri podružnici pokopana biti.
Nij res, stara mamica, ka ti jo nocoj težko, neznano težko pri srcu?
Uteši si žalost, drago niamlje! tudi meni se dola nekako tuje, neko nerazumljivo Čudno!
Mej tem ko ti pred oltarjem klečiš in mrmraš molitev, ki ti prihaja iz ena srca; mej tem ko klečijo in molijo poleg tebe praznično oblečeni tvoji siuovi iu hčere in vnuki, in ko vas vse obdaja dobrodejui kiuč in blišč slovesno razsvitljoue domače cerkve: sem jaz tukaj sam, tako sam mej nešteviluo množico ljudij, ki „so prijatelji, bratje no."
Tudi jaz sem nocoj pobožen, ter obhajam spomin rojstva Kristusovega.
V Panthconu, veličastnem svetišči, ko-
-opravljati nečejo. Prosimo jih za kak svet ali drugo, odmah nas odpošljejo k odvetniku, ti so pa dragi.u Da naši uradniki nemajo posla, to nij istina, imado ga mnogo. Samo o kaki volitvi, kako se ti reveži trudijo, tekajo, govorijo, pisarijo i to tako marljivo, kakor najzvestejši, najmarl jivejŠi sluge. Se ve, naredoost čedalje bolj, kljubu vsemu na-silstvu i pritiskanju, narasta. I to spoznavajo ti branitelj' vlade, ter v pomoč kličejo tej jaki opoziciji, svoje Bodelavnike i boritelje, odvetnike in učitelje. Od prvih res da nij jako veliko Število, ki b za narod šibo pomagali plesti, zato jo pa poslednjih več. Mej temi so prave izdajice pač vredni „staatsrockov." Za denar store vse, tako tudi radi izdavajo svoj narod, svojo kri! No rečem vsem, kajti še je nekoliko jih, ki so vicdni sinovi Slave, katerim gre Čast in Štovanje in mej te smemo šteti vse bolj inteligentne po deželi. Vprašamo kako teh gori omenjenih izdajic : zakaj ste vendar taki ve ternjaki? Zakaj ste deues narodni, jutri pa naj večji nemškutarji? Odgovorijo nam t' pnhloglavneži: „Mi moramo, če ne pa pridemo ob službo, kaj pa hočemo potem!" Zakaj se pa drugi ne boje, da pridejo ob službo? Kjer so molja na pravem mesta, imajo kaj v glavi, ne samo, ko so pri vino, tudi pred i J otlej. Oni drugI zat i po godbi njih „b«ubavov" plesati morajo, ker ho ne-zmožneži, in dosti je takih, ki so jim bi bolje pristalo, biti za kakega Čednika, kakor pa za učitelje in zastopnike omike in nsp'edka. Ko bi Stremajer razpisal kake grose za podporo tem, no, to bi so videlo kako bi se za to poganjali. Le „staat-irockc" na-nje, da bi jih vsaj vse pozuali, saj vredni so imena vladui kimalci, torej vredni tudi njih perju. V prihodnje treba jo paziti na take uič-vredueže, kajti oni so za vsako porabo, torej tudi za ovaduhe, za kar jih okrajni glavarji čestokrat rabijo. Naj pa ne bodo žaljeni naši narodni učitelji s tem dopisom, njim bomo vodno kakor uže rečeno spoštovanje izkazovali. Uraduiki ho v malih letih dobiti dosti pomočnikov proti narodu, od katerega ž-iljev se živč. A vse to n.s nič ne plaši, preje ali sleje se nam bodo morali podati.
Iz sna ■•«*;; ii 3. dec. [It?,
d op. j Naša Čitalnica so je po dolženi spanji stoprv ua Silvestrov večer predramila. Preje je spala in spala in še sedaj jo je bilo jako težko v t buditi. Iu kedo je kriv njenega spanja V — Odbor, slov »m rečeno. V odboru je nc-
jega je postavila „Aux grands bommes I a France rcconuaissante" — velikim možem hvaležna Francija — se bere nocoj maša ljubezni in sprave, in tu so zbirajo sveti in kleti duhovi nekdaj mogočnih mož.
Dolge vrste hlapcev božjih in dekel gospodovih v prazničnem ornatu se priklanjajo in vstajajo, ter zopet poklckajo in na prsa trkajo mrmrajc ,,mea culpa" , . . lutrmonije mili glasovi done čedalje ot »žnejše, luč u mir* za lučjo, in tihota in tema nastane.
Le eua lučica neče celo ugasniti, ter klije in klije, se zopet užiga iu svitlo gori.
To je lučica daleč, daleč od tod, ki še o poluuoči klije in budi na božičnem drevcu, ko uže vse njene sestre spe. Iu jaz jo poznam, to milo, prijazno lučico, ki še klije in brli o polunoči.
kaj mož, katerim nij dosta mar za razvitek čitalničin in potem še druge zavirajo, ki bi radi kaj delovali. Vsi udje so nezadovoljni z odborovo večino in nekaj jih je uže radi njegove nedelavnosti izstopilo. Drugi pa drezajo in drezajo in drezajo, da bi se vsaj nov odbor volil, če se dosedanjemu uže nič več ne ljubi delati. Dvakrat je bil nže razpisan občni zbor, a nikdar nejsmo prišli do volitve, kjer je baje vselej premalo pravih udov navzočnih. In tako so odšli iu odšli, ter s tem dali Čitalnici vedno več „kloroforuma."
Veselica na Silvestrov večer bi bila lehko prav izvrstna, a naš odbor nam je š .utiral dve točki, občni zbor in tombolo. T< mbolo je bajo zaradi bojazni pred izgubo. Nasvetovalo se je pa uže tolikrat iutolikrat odboru naj si raje umisli tombolo za kacih 12 — 15 forintov in ne za 30 — 40 fl Ker potem bi izhajala Čitaluica gotovo; občinstvo je bilo s tem jako p< zadovoljim. Igra „Filozof" je bila prav dobro igrana.
Ob ednajstih je bila loterija, kije stoprv apel jala pravo radovanje mej družbo. Potem smo pili skupni puuč in občinstvo seje poui > v uoč razšlo. Piibodnja veselica bode 17. t. m. s plesom. Nadejamo so, da bode izvrstna iu da bodi odbor tudi bolje šaiuianteu, da n. pr. no bode pobiral vr optiine od delavnih m »eij, kar jo pa sedaj storil. Pri vseh društvih je ta navada in zakaj bi baš pri n>8 drugače ravnali !
Iz rri'ltO%'4KjSptt na Notranjskem l. jan. (D.v. dop.] Imeli smo upanje, da bode nesrefia, katera se je k nam priklatila, lokalizirana ostala, posebno, k*r se je vso storilo, širjenje živinski kugi zabraniti, a deues z t pazimo uže na tretjem hlevu deščico z napis-m : „živin ska kuga". V nedeljo je zbolelo govedo, kjer je še ll druzih i blizu 90 ovac, predvčeran jem pa se je kuga kon-statovals v tretje v hlevu, kjer je poleg bolnega še dvojo goved. Pričelo se bode p i nas tedaj pobijanje „en gros" — čre.z sto glav bo sekira zadela. Kdor pozna ubožnoM naših krajev, lahko si naslika žalostno podobo bodočnosti. Hžc zdaj se čutijo nasledki lmdo r.esrcčo povsod!
Nerazumljiva nam je štedljivost slavne naše vlade v tacih slučajih. Došlo je iz Ljubljane celih dvajset mož vojakov, za ob« straienje velioega okraja, okuženih hlevov itd. Predrzni smo toliko, staviti slavuej vladi preponlžno vprašanje: se li na vojaštvo iz-kljuČljivo lo zato toliko kmetskih davkov po trosi, da je mogoče z njim manevrirati, al tudi za to, da se upotrebljuio korist davkoplačevalcev? Pošljejo Be nam vojaci, a kmet mora stražiti !
Drugi slučaj vladne varčnosti je tak, d;< zaslužuje hiti zapisan in shranjen v arhive za večni spomin. Postavno se mora Sivina iz okuženega hleva pobiti in zakopati ako je tudi na videz zdrava. Predvčeran jem pa je bilo objavi rno, da se bode meso pobitih goved prodajalo! S k um a uei, kako
lahko se otrov prenese, da s« pri najboljšem pažcuji kuga širi. Mogoče, da meso otro-vauega goveda človeškemu organizmu ne Škoduje (kajti, da žival iz okuženega hleva irj otrovana, nikdo dokazati ne more, ako je tudi zdrava,) vendar nij eveutualuost izključena, da, celo verjetno je, da se baš s tacim mesom in kožami otrov prenese.cIu koliko se bode na ta načiu piištedilo? Naj bi slavua
vlada varčna bila onda, ko terja ogromne
zneske za vojaščino, ali d i s p oz i c i j s k i fond, da z davkovskimi novci podpira naše sovrago v novinarstvu itd. V tacih slučajih hi bila vlaona štedljivost vse bvale vredna, a ne kadar gre za to, da se dežela obvaruje največje nesrečo.
Iz 71 oz I rjti na slov. Štajerjn 2. januarja [Izv. dop.) Kakor je nže znano jo vlada dovolila deliti mozirsko županijo v dve soseski, in sicer trg Mozirje z lastnim županstvom in okolica mozirska z drugim županstvom. Volitve v občinska zastopa so se nže vršile. D ines je bila pak županova volitev za trp Mozirje. Voljen je za župana g. Tone Ooričar, c. kr. poštar, prcdscdn'k krajnega in podpredsednik c. kr. okraj. šol«*, sveta, ud okrai. zastopa i. t. d. — Ou jo pošten narodnjak in naročnik „Slov. Naroda." Mig g* živi ! Mladi gospod bo sic-t imel težko nnlojro. a ziedinjeno moči in trdna volja železna vrata prebija. Upamo, da ga bodo občinski zastopniki vrlo podpirali v njegovem težkem podvzetju in tako čast delali sebi in aavinski dolini. V ponedeljek 4. t. m. je pak županova volitov za okolico mozirsko.
V Mozirji napravijo tržani na svetih t'eh kraljev dan (0. t. m.) zvečer v dvorani gos-tilnloe pri ,,avstrijskemu cesarju" tombelo in potem ples. Dobitki bodo večin »ma dela, katera so deklice tukajšnje dekliške pletilne šole, izgotovile. Z doneskom sc b'do nakupilo raznega blaga n. pr. platna i. t: d. za deklic-, katere omenjeno šolo obiskujejo* K>kov čujemo se bode dosta gospode iz trornie savinske dol me k tej veselici sešlo. Uljudno so vabljeni vsi prijatelji šolstva naj se v večjem številu to vesolice udeleže, za blsgor šolstva iu tudi za vsestransko omiko.
Domače stvari«
— (Pozor!) Cuje se, da hočejo nemškutarji v obrtnijskeip oddelku s tem m■ nevroni agitirati, ds bodo dobrodušnim v dilcem obrtniškega oddelka priporočali deset narodnih iu le dva svoja nemškntarnka kandidata 9 trg. in obrtnljsko zbornico, da bi potem, če v trgovinskem oddelku večino dobodo, tudi v zbornici veČino imeli. Pozor! Nuj se D hSe ne da na take „kompromise*' zapeljati. I>,'/, raz'očka vsr> narodne kandidate moramo v obrtuijskem oddelku voliti, sicer so nas topet prevarili!
— (0. k. ag i taci j a). Sinoči je sluga il. bistriške davkarije razuasal volilcem kupčijske-ira oddelka Izkatnioe za volitev v trg. in obrt. zbornico; poleg teh je delil i lifd c. k. iicra-škutarsko-vladnih kandidatov! Pozor! da se kdo n - vjM.dc na limaniee! Bistrilki okraj je volil vselej pošten-, upamo da i sada niti posamezniki ne sabredojo v kalužo uaroduc-gn izdajalstva. — Sicer po priliki šo neko-bko podrobnosti} o predrznem usiljevanji kandidatov — sovragov nerodnih po nekaterih komandiranih „e. k." —
— (Od B o r o v n i c e) se uam piše: Volitev sadnjega oboo g sbors našega bralnega društva sadovolila bode veliko večno udov, d • nmic se reči skoraj vsakaterega pocdiuega uda. V odbor voljena sta obadva g. duhovniku, g. župnik za predsednika, v drugem je ost d odbor malo spremenjen. Nadejati se jo, da društvo odsehmal se jelo bode živahueje gibati iu da bvojo nalogo
cestno redi. Zaželjeni mir iu sloga nasla je pot todi v nasu priljubljeno dolinico.
— (Hrabrost?) Na Zemonu je bila vojaška straža zarad živinsko kuge iimne SČena. Poveljnik atraže — „frajtar" se je do dobrega napil žganja in vina in potem streljal na krčmar ja! K sreči ni j zadel. Uzrok te hrabrosti, pravijo nekateri, je bil, ker se mu nij več piti dati hitelo; od druge strani se čuje, da zato, ker vojak nij hotel računa poravnati. Zločinec je uže na varnem kraji.
— (Tiskarski ples v kazini.) Ljubljanski „Tagblott" se hudnje nad nSloV. Nar.", ki je prinesel v svoji številki na novega leta dan notico, v katrrej obžaluje, da se letos omenjeni ples v kazini uapravi brez ozira na narodne stavce ljubljanske. Ta revna notica je hudo razbuiila zadeti krog Kleinruavrjeve tiskarne, kateri udriha z svojo Meklenburgsko šibo v „Tagblattu11 prav „charaktervoll" in „bornirt", ter po stari rokovnaški navadi, kakor jo Nemci znajo, po „Slov. Narodu" in Slovencih sploh, za katero upitje in udrihanje se mi prav ■lic ne brigamo, samo to se nam čudno zdi, da bi nam zdaj uže vsaka čebela hotela med nositi, katerega bi morali mi Brkati. — Mi hočemo pa iti, kadar nad tvojo domovino obupamo, v Mukleuburg, da se onda tudi tako „charaktervoll" in „boruirt" pisati ter obnašati navadimo, k I ur znajo oni, ki so arogantni in nas hočejo podučavati. Vsak, kdor bo pa našo nedolžno notico, ali pa zmešnjavo „Tagblattovo" bral, presodjl bode lehko sam, kdo je bolj „charaktervoll" in „bornirt", Slovenec ali Nemec. Se ve da, Nemci mislijo, vse kar je njih baze, to je zlato, vse drugo pa pesek, pa le ravno nasprotno. Vse drugo upitje in Bto-kanje, katero se v „Tagblattu" mej diugim nahaja, se nam ne zdi vredno kritizirati, ter se nam tudi prostora tratiti škoda zdi, samo to naj bode blažen m kulturouoscem povedano, da bodemo mi vselej in povsod, ako nas še insultirajo, pripravljeni na odgovor. Slovence pa naj si vsak sam stvar presojuje. Na povdarjanje nepristranosti vsled naprave plesa v kazini, omenimo le to, da se je pri napravah plesov prejšnjih let in tudi letos, le v šali izrečene misli, da naj se napravi ples v čitalnici, od nepristranih reklo : „das geht nicht"! samo v kazini pa „muss gehen" ! Bomo videli kako. S.cer pa tudi ne vemo, zakaj bi si moral ravno Slovenec uže vse dopasti pustiti, ter da bi ga vsaki
Nemec obračal , kakor veter petelina na strehi. Kakor si vi svoje pravice ne pastite kratiti, toliko manj jih mi pustimo. Zuačaja pa omenjeni vaš ples ne bode imel tiskarskega, zaradi tega, ker se slovenski tiskarji, katerih je večina, ne bodo udeležili, ter ga tudi društvo nu napravi, ampak le Kleinmovrjeva tiskarna sama za-sč, ker le ona je v odboru zastopana in katera sama, kakor se mora po vsem tem, da je idbor tako enostransko ravnal, presojevati, je skle-nila, da se ples v k«z ni napravi._
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka, in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere (to Barrj
f l.ondonM,
28 let 11/»' je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcib, daljo prsno, i na jetruh; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-havljenje, zaprtje, preblajenje, nespaiije, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silcnju krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledicico in preblajenje; posebno so priporoča za dojeneo in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. JJeucka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Khorclunda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grotinje Castle-stuan, Markize de Hrchan a mnogo družili imenitnih osob, Be razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz so.ono spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. j ul. 1852.
Revalescičro Du Barry v mnogib slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri tiri »ti in griži, dalje pri scBalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kam nju, pri pritrndljivcni a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v ohistih in mehurji, trganjo v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušmh bolezni, zaprtja, bolne čutnico in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ore lan d, ranocelnik, '.Ml. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega Bvčtovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 18.%.
Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Biirrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 70.921.
Obcrgimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetie jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše lievaleBciero du Barry po-poluama zdrav.
Viljem Burk a rt, ranocelnik.
Montona, Istra.
Učinki Revalesciere du Barrv bo izvrstni. 1-V nI. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.416. Oosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „ U e r I i n e r Klinische YV o c h e n s c h r it tu od s. aprila 187-2 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdra-rfla »'nega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bicu" (KevalcBcičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila riJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje usdravila popolnoma v 6 tednih.
Št. ii-i.210. Murkizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, t teslici na vseh udih, shuj sanji in bipohondriji.
8t. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 7f>.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tisčanii v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Oabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro Ju'ezuadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljeiiji, m• -panji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tor se pri odraSčenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrano.
v pleUtuitih ptifiicah po pol funta 1 gold. 50 kr.( ■m 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 nn -ov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 86 pola* Rovalčsoioro-liisouiton v pufiicah 4 2 gold. SO kr. u 4 gold. 5U kr. — Revalescioro-Chocolatoe v praha n v plofičicuh za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold, >0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za '288 i hm 20 gold., — za 576 taa 3-i gold. - Prodaje: Barry»luBarry .i Comp. uu l>i»-jk)1, WuIJil»ehga0ae it. o, v ILJublJnut Ed. •i .lir, v Orndoi brutje Oberanzmovr, v jina-!>.-nk u Dieehtl & Frank, v Celo vol P. B i r u-aachor. v Louel Ludvig Mtillor, v Maribora M. Mor::'. 1 ženinu j. H u1.!: liaiiH :m. v
Zagrebu v lekamici usmiljenih sester, v ('er-iiovlcuU pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v <«ra«lcu pri bratih Oborranz-meyr, v TviueNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri 0. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri Irk rju dr. A. I! alt nju, u.akor \ v«oh ujesuh pri dobiili ki ..rjiii iu «pooorijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vao kraju po po.Unih
ukHZI III 1:1 t*M ■>■ •■/.ct)'l'
<^couuijMn.t» ..-j+t.i. 4 januar j* (Izvirno telegrafično poročim.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 5 „ 10 1860 drl posojilo . ... 111 „ 25 Akcije narodne banke 1001 „ — „
Kreditne akcijo .... '-"-'i «50 .,
London........HO „ 60 ,,
Napol..........8 B 89
C. k. cekini.......5 „ 24 „
Mrohr,._M'4 80_
Na novega leta dau se je izgunilo
20 gold. denarja
v glediščinej ulici. Kdor bi bil ta znesek n; .šel, naj ga blagovoli pri tukajšnje j redakciji oddati. (3)
Tuje*!.
8. j a n u a rj a:
PriNlonu: MUlIer iz Maribora. — Trenzoni iz Tiienta. — Gonnari i/. Trsta. — Dr. Prošern iz Radojico.
Hri Halteii Oblak iz Dunaja. — Seitner iz Gorenjskega. — Glas iz iJn-naja.— /umik U Ludvidsburga.— Žem-lioia iz Kamnika.
Pri Zamorci i Pisik iz Novega mesta.
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po niijiii^ji oenli posebno:
1000 pustnih voznih listov ....
vsakih KM M J več.....
1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekoiu 2000 „ n m
1000 za brzovoznino b firma in železniškim kolekom 2000 „
looo zavitkov (Couverts) v kvart s finno . 1000 „ v oktav
za e. kr. soduije, občinske urade, okrajne zaslope, šole, cerkve in cerkvene urade, advokate iu notarje, pobotnico za mesečne
plače i. t. »I.
5 gld. - kr
8 n SO n
7 n 50
13 50
'.i » — n
16 n 50 n
4 n — n
8 „ 80 n
Isdajatelj in urednik Josip Jurčič.
Za bolnike, ki bolehajo na pljučah, srčnih in živenih Loleznih jako važno.
Libigov Kuni i - izleček.
Prosim Vas, da mi pošljete 36 flaoonov Vašega Kiiiui-i/.lt čka kar najprej mogočo, ker se jo /dra\je pri mojej lični oči vi dno prav dobro preiucnilo in to po devet" ili.es m-j rabi, ker hočemo to ozdravljenje še nadaljevati. Splošno vsaki dan, posebno zvečt-ri nastajočo oslabenje Jo popolnoma zginilo, ter bolnica oči vidno užo boljo izgleda.
Jos. Eisenkolb,
nadučiteij.
Ker so jo Vaš mnogočislani izlečok tudi pri meni po 3 kratnej rabi omenjenih flaconov izka/.al, kot izvrstno zdravilo, prosim tedaj še o pesi] jato v, (se pošilja).
Katinka Studc.
Vsleil poskusa toh štirih ila-OOUOV morem !•' toliko omeniti, da jo kašelj nekoliko užo prestal, lagjo dalje tudi sopen in činim tudi večje nagne nje k b panj i vsled Vašega irjonla itd.
H. Miiller.
Knjižica r. VVuila o tem predmetu brr/piaeno aii frauco.
Cena enega flaoona, oziroma zaviije velja 1 {,ld. a. v., obab ali zaboji nt) manje, nego 4 flaconov pošilja
Glavna zaloga Libigovega Kumi-izlečka,
Berolin, Friedrich-Strasso 196. Znesek naj so pri naročenj. takoj blagovoli vpo.slali, ker za Avstro-Ogersko ne pošiljamo postnim povz»ljom. M5. Zdravniki natega /uvodu no vsaki hip pripravljeni, po upo-slanej zdravstvenoj preiskavi diiiičiiim bolnikom zdravniško nasveluvati, u« gle«le na kakovo uograilo. (314—5)
V proHpcb občinstva samega smo pripravljeni, dobro znanim firmam izročiti razprodajo.
LaHtu.ua iu tisk „Narodne tiskarue*