Hvaležnost
Sv. Frančišek Asiški, ki ima zavoljo svoje velike bogoljubnosii častni priimek Serafski, se je bil nekega dne s samostanskim tovarišem podal na daljno pot. Dan je vroč, pot silno slaba, pa dolga. Huda žeja muči oba popotnika, pa vročina čedalje huje pripeka;  že vsa sta
utrujena in slabotna. Kar zagledata pri nekem ovinku bisler faladen »UidenCek, ki tako vabljivo izvira izpod skale, kakor bi bil nalašč* prišel na pomoO žejnima po-potnikoma s hladilno pijačo. Kmali nato pa zagleda svetnikov spremljevaiec fte drug pa Se lepši studentek, iz kterega izvirajo 5e krasniše bisrno-svetle kapljice. Te dragorene bisrne kapljice pritekle so iz svetnikovili oCi: svelnik se je milo razjokal in je vedel, zakaj, in je tudi svojemu sobratu povedal: »Le poglej, kako je vendar Ijubi Bog dober! Od vekomaj je vedel, da bova midva, li in jaz, nekega dno tii sem pri^la vsa Vrudna in žejna. In lu je namu izpod gore poslai bladne vode, da si žejo uLolaživa. Ali je mogoča Se veOa Ijubezen?« U naj bi mogel vas, Ijubi olroci, pregovoriti, tla bi vsaj nekoliko te svetnikove hvale^nosti si prisvojili! Glejle, za nekaj kapljje hladne studenčnice je toliko hvaležno njegovo srce, da se mu gorke solxe ulijejo iz ofi in kafiljajo po Oastitem obrazn; ali vam bi se pa ne zdelo vredno hvaležnost pokazati za foliko dobrot, ki jih dan na dan prejemate iz predobrotljivih rok ne-befkega Očeta. ali naravnost ist nebes ali pa po svojih Ijubih stariših jn dobrotnikih?