f ■ ť li yj ^ /'J m i éd L VIDEO Videoteka Stop, Slovenska 28, Mengeš, tel.: 7238-988 \ Odprto vsak dan v letu tudi ij ob nedeljah in praznikih Poletni delovni čas od 17. do 21.30 ure! NOVOSTI V VIDEOTEKI: 1. VLADAVINA OGNJA, zf. avant., Matthew McConaughey "Bil je čudovit dan... dokler se ni začela vladavina..." 2. NEVARNO ZLO, grozljivka, Milla Jovovich, Michelle Rodriguez Skrivni poskus. Smrtonosni virus. Usodna napaka... 3. NOTHMANOVA PREROKBA, triller, Richard Gere, Laura Linney Nepojasnjeni dogodki skozi oči in razmišljanje enega človeka... 4. VSE O FANTU, drama, Hugh Grant, Toni Colleette Imel je popolno življenje dokler ni spoznal posebnega 12-letnika... 5. POT V POGUBO, gangster. drama, Tom Hanks, Jude Law, Paul Newman "Najboljši gangsterski film po Botru..." 6. FOTO STUDIO, triller, Robin Williams "Pozna vse vaše skrivnosti in bo neverjetno vplival na... " 7. KO PRIDE LJUBEZEN, ljub., Jennifer Westelot "Ko gre za ljubezen, ta preprosto oslepi." 8. NIKOLI NI PREPOZNO, drama, Walt Disney, Dennis Quaid "Nikoli ni prepozno, da začneš verjeti v svoje sanje!" 9. NEZVESTA, triller, Richard Gere, Diane Lane "Ste pripravljeni nositi posledice, če ste prevarali...?" 10. PLANET ZAKLADOV, risanka, Walt Disney PRIHAJA NA VIDEO V MESECU MAJU IN JUNIJU 2003 1. UMRI KDAJ DRUGIČ - JAMES BOND 007, Pierce brosnan, Halle Berry 2. K-19 - vojni, Harrison Ford, Liam Neeson 3. BILI SMO VOJAKI - vojni, Mel Gibson 4. DOVOLJ MI JE - triller, Jeniffer Lopez, Bill Campbell 5. MELANIE SE POROČI - rom. komedija, Reese Witherspoon 6. TRANSPORTER- akcija, Jason Statham 7. ČUDEŽNE SUPERGE - otroški, Morris Chestnut 8. LAHKI DEKLETI - kom., Susan Sarandon, Goldie Hawn 9. KATE IN LEOPOLD - rom. kom., Meg Ryan, Hugh Jackman 10. 28 DNI POZNEJE - psih. groz., Cillian Murphy Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785 NOVO - NOVO - NOVO - NOVO MALAGUTI F15 SPORT 527.405,00 SIT MALAGUTI F12 449.781,00 SIT PIAGGIO NRG MC3 439.990,00 SIT GILERA ICE 369.000,00 SIT AKCIJSKE CENE KOLES! KOLO MERIDA KALAHARI 44.900,00 SIT KOLO ROG KANIN 62.900,00 SIT KOLO ROG NANOS 51.900,00 SIT KOLO ROG MAKALU 43.900,00 SIT KOLO ROG TREKLAND 48.900,00 SIT MOŽNOST PLAČILA NA 1+5 ČEKOV, 12 OBROKOV Z DINNERS KARTICO, 6 OBROKOV Z M PIKA KARTICO! Del. Čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; trosobno stanovanje z balkonom v izmeri 80 m2, drugo nadstropje. - Mengeš; dvosobno stanovanje v izmeri 69 m2, jZ lega, velik balkon, po ugodni ceni. - Domžale; enosobno v izmeri 42 m2, z balkonom s pogledom na Kamniške planine. - Kamniška Bistrica; trosobno stan. v idiličnem okolju v naravi, primerno za bivanje ali vikend. - Homec; štirisobno stanovanje v izmeri 80 m2,z atrijem v izmeri 25 m2, mirna zelena okolica. - Vodice; več stanovanj različnih kvadratur, nova gradnja. - Lukovica; dvosobno stanovanje, v mansardi nove stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem. Parcele: - Kamnik-Nevlje; parcela v izmeri 650 m2,z urejenim dovozom, ugodno. - Gorjuša pri Dobu; zazidljivo parcelo površine po 827 m2, sončna lega lep razgled. - Senožeti; zazidljiva parcela v izmeri 1000 m2, ob glavni cesti, 15 km do Ljubljane. - Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 625 m2,center,vsi komunalni vodi ob parceli. - Kamnik-okolica; dve parceli po 850 m2, zazidljivi, na eni nadomestna gradnja Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si na kateri stoji delavnica in hiša ki je potrebna rušenja. Hiše; - Komenda; stan.hišo (k+p + n + m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900m2. - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč. - Mengeš-Loka; večja stanovanjska hiša na večjem zemljišču, z delavnico, mirna okolica. - Kamnik; center, večstanovanjska meščanska hiša, obnovljena, možnost štirih stanovanj. Poslovni prostori: - Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko,^dejavnost, 37 m2. - Kamnik; trgovski lokal, prodajni prostori v izmeril2l.l3m2,skladiščni in ostali prostori pa skupaj 87.66m2. Za znano stranko iščemo novejšo hišo, na parceli okrog 800 m2, Mengeš okolica. - stanovanje v Mengšu za nakup ali najem. - Parcelo za postavitev poslovno-stanovanjskega objekta v izmeri od 1000 m2 do 4000 m2, Mengeš, Domžale, Trzin. RENAULT Pri nakupu HcnuuIlLk v mjju In juniju Vhiiik iiiiïlHnv^ PElfn NT^KI ■■lïPI.IS'l 1 ud i^v.uuu du 4Saj govorimo o čebelah,« me je čudno pogledala Zato mi ne govorite, da vam pomlad ni všeč in da s svojim razkošjem ne odtehta kihanja in smrkanja Končno je kihanje nekakšen orgazem nosne votline^ Izrabite dneve in noči, dokler je vse, kar si želi zagotoviti nadaljevanje vrste, aktivno! Sploh pa Mengšani (razen po glasbi) slovijo tudi po čebelarstvu! Pa naj vam kak čebelarski mojster pove, kako zdravilen je cvetni prah! Menda dela čudeže. Nešteto bolezni lajša. Tudi tisto, ki ni čisto fizičnega značaja: puščobo in kronično pomanjkanje romantike. Še posebej, če se z njim posuješ, ko gledaš ivanjščice iz žabje perspektive; v svetli, z mesečevo srebrnino obsijani noči. V dvoje, seveda. Meta Malus MUZEJ MENGEŠ ob 300. obletnici rojstva ferdinanda avguština hallersteina (*27. 8. 1703, Ť 29. 10. 1774) PRVI OPIS PIZMARJA (MOSCHUS SP.) Ferdinand Avguštin Haller pl. Hallerstein (27. avgusta 1703 Ljubljana; 29. oktobra 1774 Peking) je bil rojen v družini Janeza Ferdinanda, barona Hallersteina z Ravbarjevega gradu v Mengšu, in Marije Suzane Elizabete, baronice Erberg iz rodu Kočevarjev. Avguštin Hallerstein je 1. septembra 1739 prispel na Kitajsko in tam ostal do smrti. Decembra leta 1743 je bil imenovan za prisednika matematičnega in astronomskega kolegija cesarskega dvora v Pekingu ter mandarina šeste stopnje. Leta 1745 je postal provincial in vizitator japonske jezuitske province. 6. maja 1746 je napredoval v predsednika astronomsko-matematičnega kolegija in mandarina pete, pozneje tretje stopnje. Zaradi Hallersteinovega visokega položaja v Pekingu so njegova pisma objavljali in komentirali v Londonu, Sankt Peterburgu, Parizu, Berlinu, Leipzigu in na Dunaju. Izdelal je zemljevide delov kitajskega cesarstva. Objavil je dotlej najnatančnejšo oceno števila in rodnosti Kitajcev. Evropejcem je približal navade, pokrajino, rastlinski in živalski svet Kitajske in sosednjih dežel. S sodelavci je opazoval severni sij, komete, mrke, gibanja planetov in satelitov. Razvil je nov postopek za izračunavanje najmanjše razdalje med dvema astronomskima objektoma, merjene z izpopolnjenim mikrometrom. Organiziral je astronomske meritve v različnih krajih obsežnega cesarstva. Dopisovanje z Londonom Kraljeva družba v Londonu je poldrugo desetletje pred Hallersteinovim rojstvom med svoje člane sprejela Kranjca barona Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693). Valvasor se je Angležem posebno prikupil s svojim opisom Cerkniškega jezera in skicami votlin pod njim, ki so jih v glasilu londonske kraljeve družbe objavili 17. novembra 1687. Angleži so imeli zelo radi kranjske barone. Pol stoletja po Valvasorjevi smrti je kraljeva družba v Londonu začela objavljati pisma Hallersteina, prav tako kranjskega barona. 18. septembra 1750 je Hallerstein poslal tajniku kraljeve družbe Lobanja pižmarja (Moschus moschiferus) Cromwellu Mortimerju svoje četrto pismo iz Pekinga. Pismu je priložil dve kitajski knjigi, logaritmovnik ter priročnik za izračunavanje mrkov. Hallerstein se je v pismu najprej zahvalil za zbornik kraljeve družbe iz leta 1749, ki so mu ga poslali v Peking. Zbornik je vseboval Hallersteinovo prejšnje pismo o kometih in drugih opazovanjih, prebranih pred kraljevo družbo 18. januarja 1749. Decembra leta1751 so pred kraljevsko družbo prebrali Hallersteinovo pismo, ki ga je postal leto poprej. Leta 1753 so natisnili prvi dve in pot tretje strani pisma v angleškem prevodu. Pižmarji (družina Moschidae) spadajo v skupino doprstih kopitarjev. Živijo v gozdovih Himalaje zahodno do Gilgita v severni Indiji ter na ozemlju Tibeta, Sibirije in jugovzhodne Azije. Dolžina živali je od 85 do 100 cm, masa od 10 do 18 kg. Tako samec kot samica sta brez rogov, samec pa ima dolge, mečaste zgornje podočnike, ki segajo daleč navzdol. Posebnost samca je pižmova vrečica, ki se mu razvije ob spolni dozorelosti. Ležijo med modi in popkom in je za pest velika. Žleze v njej izločajo mošus, snov, ki je pomembna in iskana sestavina najboljših parfumov. Samci jo verjetno uporabljajo kot vonjavno sporočilo samici. Pižmarji večji del leta preživijo samotarsko, v večjih skupinah jih najdemo le v času parjenja. Samica skoti navadno enega mladiča, redko dva. Pižmarji so gozdne živali in se hranijo z listjem, cvetovi, mladimi poganjki in travo. So izrazito teritorialne živali. Zaradi mošusa človek pižmarja že od nekdaj preganja in v nekaterih državah, kjer je že zelo redek, je tudi zakonsko zaščiten (Butan, Kitajska od leta 1988, Indija od leta 1972, Severna Koreja od leta 1968, Mongolija od leta 1995, Mjanmar od leta 1994, Nepal od leta 1973, Rusija in Nepal od leta 1963). Leta 1958 so Kitajci začeli z vzrejnim programom, vendar so bile izgube predvsem med mladimi živalmi precej velike. Upamo lahko le, da se bo umetna vzreja izpopolnila in se bo pritisk na prostoživeče živali zmanjšal. Tako bi veliko pripomogli k ohranjanju tega majhnega in zanimivega jelena. Mošus sestavljajo večinoma dušikove spojine. Najboljšega pridobivajo na Kitajskem in na Tibetu pod imenom Tongking, ki se ga je verjetno prijel po zalivu s pristanišči za izvoz. Parfum so izvažali zapečatenega v majhnih okrašenih čajnicah z oblogami iz svinca ali kositra. Dišavo naj bi odkrili kitajski mandarini. V Evropi so o njej pisali že v 10. in 11. stoletju, vendar živali niso poznali. Danes je mošus v Evropi cenjen predvsem v kozmetični industriji, na Daljnem vzhodu pa ga uporabljajo tudi v zdravstvene namene. Hallerstein je v London postal astronomska opazovanja iz let 1746 in 1747, za naslednjo pošiljko pa je obljubil še opazovanja iz naslednjih dveh let. Vendar nadaljevanje opazovanj ni bilo v Londonu nikoli objavljeno. Povzetke opazovanj iz let 1746 in 1747 so prebrali pred kraljevo družbo marca 1752 in jih objavili v obliki dopisovanja med londonskima zdravnikoma Johnom Bevisom (1695-1771) in Jacobom de Castrom - Sacramentom (1692-1762). Ni mogoče ugotoviti, zakaj Hallerstein po pismu 18. septembra 1750 ni več objavljal pri kraljevi družbi. Nepopolna objava pisma gotovo ni bila Priložnostna znamka, posvečena Hallersteinu, ki jo je Pošta Slovenije izdala 21. januarja 2003. dovolj tehten razlog, poleg tega pa Hallerstein v naslednjih letih ni takoj razvil sodelovanja s kakšnim drugim evropskim središčem. Ta in druga pekinška opazovanja iz obdobja med letoma 1717 in 1752 je skušal objaviti v knjižni obliki, kar mu je uspelo šele leta 1768 na Dunaju. Vmes med prekinitvijo sodelovanja z Londonom in začetkom objavljanja na Dunaju je Hallerstein nekaj opazovanj s srede 1750. let objavil pri peterburški akademiji, s katero je sodeloval tudi pozneje in postal tudi njen član. Hallertstein je v pismu 18. septembra 1750 postal še podatke o opremi pekinškega observatorija, o geografskih načrtih Kitajske in njenih mest ter o slovarjih kitajščine. Opisal je pižmarja, srni podobnega nerogategajelena z visokih gora notranje Azije. Prvo skico pižmarja je narisal direktor slikarske akademije pri dvoru v Pekingu čeh Ignac Sickelbarth (Sichelbarth, 1708-1780) po mrtvi samici, ki so jo prinesli v jezuitski kolegij. Hallerstein je naštel razlike, ki jih je mogoče opaziti pri samcu. Sodoben opis pižmarja je objavil Anglež Brian Houghton Hodgson (1800-1894), ki je živel v Katmanduju. Med Hallersteinovimi sodelavci v Pekingu se je na živali in rastline najbolj spoznal francoski jezuit Pierre Nicholas le Cheuron d'Incarville (1706-1757). V Pariz je pošiljal zbirke žuželk, metuljev, školjk in podobno. Leta 1749 je takšno zbirko Hallerstein postal v London, kot je naslovnika spomnil ob koncu objavljenega dela pisma, poslanega 18. septembra 1750. D'Incarvillejev opis Hallersteinove zbirke je bil objavljen leta 1754 v naslednjem zvezku glasila kraljeve družbe v Londonu. D'Incarville je leta 1751 Evropo seznanil z visokim pajesnom (božje drevo, Ailanthus altissima, the ailanthus), ki je samorasel na Kitajskem in na Moluških otokih. Konec stoletja so ga zanesli v Ameriko.Nekaj časa so ga veliko sadili kot okrasno drevo za gojenje posebne vrste sviloprejk. Zahvala: Za pomoč pri zbiranju gradiva se zahvaljujem Muzeju Mengeš in Mellonovi fundaciji Univerze Oklahoma. Stanislav Južnič LITERATURA Baus, R., DAKSKOBLER, I., 2001. Visoki pajesen (Ailanthus altissima). Proteus. 63/5:224-228. HALLERSTEIN, A., 1753. A Letter from Reverend Father Augustin Hallerstein, of the Society ofJesus, President ofthe astronomical College at Pekin in China, to Dr. Mortimer, Sec. R. S. Dated Pekin, Sept. 18, N. S. 1750, Translated from the Latin by Tho. Stack, M. D. and F. R. S. Phil.Trans. 1751-1752. 47:319-323. HODGSON, B., H., 1839. On Three New Species ofMusk (Moschus) Inhabiting the Himalayan district (M. Chrysogaster, M. Leucogaster, M. Saturatus). Transactions ofthe Asiatic Society of Bengal. 8:202. HODCSON, B., H., 1841. On a New Organ in the Cuenus Moschus. Transactions ofthe Asiatic Society of Bengal. 10: 795-796. Vir: Južnič, S., 2003. Prvi opis pižmarja (Moschus sp.). Proteus. 65/7: 326-328. TELEVIZIJA in SVOBODA kot osnovna človekova pravica Cerkev vsako leto na sedmo velikonočno nedeljo vabi vse ljudi, da razmišljajo o pomenu in vlogi družbenih občil. Vemo, da so »mediji« danes navzoči prav povsod v življenju. Mogoče celo preveč! Premislimo ob naslednjih odstavkih, kako mi sprejemamo vso množico informacij in ponudb in kako vse to vpliva na nas kot ljudi, ki imamo tudi svoje osebno življenje (svobodo). Ko pridemo z dela utrujeni domov in sédemo k počitku, do katerega imamo vso pravico, ter si prižgemo televizor, smo podobni planincu, ki z velikim naporom premaga strma pobočja gore in séde na vrh, da se spočije, medtem ko okrog divja nevihta. Nespameten je planinec, če tedaj obsedi na vrhu gore zato, ker se ima pravico spočiti, in se nastavlja strelam, namesto da bi si poiskal zavetje ter od tam brez strahu opazoval nevihto in počival. Tudi mi smo nespametni, če sédemo pred televizor ter kar tako obsedimo in pustimo, da smo "tarča" programov, da programi "izbirajo nas", namesto da bi jih zavestno izbirali mi in se svobodno odločali, kaj želimo gledati - kaj torej bomo gledali in česa ne. Ker je ponudbe iz dneva v dan več, se človekova modrost vedno bolj kaže v sposobnosti zavestne in svobodne odločitve o tem, kaj želimo gledati. Zavestno. Svobodno. To pomeni: po tehtnem premisleku. Kar je naporno. Kar ni počitek. Ampak ali je vredno tvegati, da nas (telesno ali duhovno) pokonča strela (naenkrat ali postopoma) samo zato, ker po delu (oziroma vzponu) nismo sposobni vztrajati samo še hip, da bi našli varno zavetje? Razmislek je naporen, ker od nas zahteva, da vemo za cilj našega početja, delovanja, odločitev. Cilj počitka na vrhu gore gotovo ni, da nas zadene strela ^ Torej si bomo poiskali zavetje. Ponudbe je iz dneva v dan več. In naučiti se moramo zavestno izbirati. Ko pridemo na gala sprejem, kjer se mize šibijo od vsemogočih jedi, nekateri od nas že vnaprej poznajo "svoj izbor", ker poznajo cilj: kdor si ne želi nabrati preveč kalorij, bo posegel po sadju, zelenjavi, morda ribah; kdor si mora nabrati maščobnih zalog, bo stopil tja, kjer bo na dosegu kruh z namazi, sir, meso, sladice; kdor ima sladkorno bolezen, se bo izognil vsemu sladkemu; kdor bo moral sesti za volan, se bo odrekel (pretiranemu) uživanju alkohola; kdor je izbirčen, bo šel zlahka mimo jedi, ki mu ne dišijo, in bo jedel samo "preverjeno dobro"; kdor pa vseh teh naštetih "omejitev" nima, bo verjetno hodil od mize do mize in poskušal, kaj mu najbolj tekne ^ Vse se zdi jasno in lahko, a se znajdemo pred dvema težavama: 1.Cilja (preveč kalorij, sladkorna bolezen, preveč alkohola) se moramo najprej zavedati, ga moramo spoznati, nato pa se v skladu z njim odločiti. Iskati, spoznati, zavedati se cilja, smisla je prva težava na poti, ker mnogokrat o tem sploh ne razmišljamo in se zadovoljimo s pasivnostjo. 2. Druga težava je biti zvest odločitvi, ki smo jo sklenili na podlagi spoznanja cilja, in delovati v skladu z odločitvijo. Začnejo nas obhajati skušnjave in vsakomur od nas je znano, kako zvijačno delujejo: kdor se zaveda, da ne sme zaužiti preveč kalorij, ga pred mizo s sirom začnejo bombardirati strele prepričevanja (ob čutnem dražljaju - vidu, vonju, spominu na okus - se zbudijo "razumske utemeljitve"): "Ah, saj ni tako hudo, saj nimam toliko kalorij, saj nekaj koščkov gotovo ne škodi Sladkorni bolnik morda zasliši v sebi: "Ah, saj od časa do časa potrebujem malo sladkorja! Sicer imam pa pregled šele čez tri mesece!" In voznik zasliši "tolažbo": "Saj sem na začetku zvrnil samo en konjak, potem pa ves večer pil samo rdečega, in ker sem veliko pojedel, mi res ne more škoditi, če spijem še kozarec belega Če taka zvijača uspe v nas enkrat in še enkrat in še in še, je gaz, ki si jo v duši utira, vedno globlja in kmalu naša volja sama od sebe, brez boja in tako brez svobode, zaide vedno v to isto gaz slabe navade (razvade). Postane torej sužnja, ker ji je odvzeta svoboda. Svoboda pa je človekova prva pravica. In namesto da bi se zanjo v srcu bojevali, se ji odrečemo. Kaj pa je svoboda? Tista resnična, prava? Če je odgovor na to vprašanje preveč zapleten, preveč celosten, da bi nanj odgovorili, si lahko pogledamo vsaj, kako doseči svobodo pri enem elementu našega bivanja, delovanja, obnašanja (ki je na videz malenkosten) - pri gledanju televizije! Ko sedete pred televizor, se verjetno ne zavedate, da lahko v kratkem času - takoj ko niste dovolj pozorni - televizija postane velika usmerjevalka vašega čustvenega stanja in celo velika uničevalka vaših zavestnih odločitev. Torej je pametno sprejeti nekaj stališč, še preden gremo gledat televizijo: 1. SPOZNAJTE TELEVIZIJO Televizija ni (samo) televizor, torej plastični aparat, pred katerim sedite in ki proizvaja sliko in zvok. Je proizvod mnogih osebnih in ekonomskih prizadevanj. 2. CENITE JO, ČE SI TO ZASLUŽI Ne mislite, da je najboljša rešitev problemov, ki jih lahko povzroči televizija, da vržete televizijski aparat iz hiše, saj je zelo pohlevna in ponižna, preprosta je in nikogar ne zasužnjuje. Uboga roke lastnika in upošteva njegove odločitve. Televizija, preprosto, samo ponuja svoje izdelke. Vi pa imate v rokah daljinski usmerjevalnik, s katerim lahko storite, kar se vam zdi najprimernejše. Televizija se ne bo nad ničimer pritoževala. 3. NE GLEJTE JE SAMI Televizija naj ne bo zatočišče za dolge ure, ko nam je dolgčas in ne počnemo nič, ker ne vemo, kaj naj bi počeli. Televizijski gledalec mora sebi in drugim želeti dobro, to dobro pa deliti z drugimi - torej povabiti druge, da z njim gledajo program, ki bo obogatil njega in njih. Resnični televizijski gledalec naj bi torej ne bil posameznik, ampak družinska skupnost, saj posameznik v družbi dveh, treh, štirih, petih vidi več in bolje, kakor bi zmogel videti sam in osamljen. 4. NE ZAHTEVAJTE OD TELEVIZIJE, ČESAR VAM NE MORE DATI Prosi in pričakuje se od nje kultura, in to enovita kultura; graditev vrednost; pričakuje se, da nas ne bo dolgočasila, ampak zabavala ... Prepričati se moramo, da televizija NE MORE ZAPOLNITI praznine po nekom ali nečem. Televizija preprosto samo kaže poti. In od nje ne smemo zahtevati, naj nas tudi potisne na pot. 5. IZBIRAJTE PROGRAME Kar koli naj že predvajajo, ne pogoltnite vsega! Če boste to počeli, se boste kmalu preobjedli in ugotovili, da po televiziji ni ničesar, kar bi bilo vredno gledati. Pa je: vsak dan je na mnogoštevilnih programih kar nekaj sprejemljivih oddaj. Celo z neprecenljivo vrednostjo. Jasno pa je, da jih moramo poiskati. In potem moramo iz izbranih napraviti "jedilni list" dneva. 6. POIŠČITE JEDRO VSAKEGA PROGRAMA Izbrali smo že. In se usedemo, da bi si privoščili "jedilnik" dneva, ki smo si ga pripravili. Ugotovili boste, da se vsak program na svoj način "dokazuje" s temo, izvedbo, zahtevnostjo ... Ponovno ocenite kakovost teh elementov, sprejmite dobro in zavrzite slabo. Zadržite torej zrno z jedrom, torej: prelevite se iz pasivnega v pametnega gledalca. 7. ZAMENJATI KANAL JE PAMETNO Prosili vas bodo, da tega ne storite, da vsaj malo vztrajate, medtem ko vas bombardirajo s kupom reklam. Ne poslušajte jih! Če vam je program, ki ga gledate, všeč, ga glejte še naprej, a ne zato, ker vas v to kdor koli sili! Če pa vam ni všeč, veste, zakaj ga ne želite več gledati, in ga preprosto ne glejte več! 8. ZAVRNITE NASILJE Vsakršno nasilje. Tisto iz filmov in nadaljevank, ki so pripovedovane zato, da izražajo nasilje in zaverovanost vanj, pa tisto iz dokumentarnih filmov o vojnah in revolucijah ... Mladina na primer po takem gledanju ni več sposobna ločiti resničnega nasilja od prikazanega, igranega, saj so podobe enake. 9. TREBA SE JE POGOVORITI O TEM, KAR SMO VIDELI Programi ne smejo utoniti v podzavest, potem ko so se po televiziji končali. Dobri programi imajo pravico, da se o njih pogovorimo in prek njih pridemo do etičnih, estetskih ali moralnih zaključkov. In pametni gledalec bo znal pogovor o zrnu teh dobrih sporedov prenesti v družino, na ulico, med prijatelje ... Televizija tako spodbuja razmišljanje o temah, o katerih sami morda ne bi začeli razmišljati. 10. NISO VSI PROGRAMI ENAKI (ENAKO DOBRI) Niso enako pripravljeni (eni so vnaprej posneti, drugi so neposredni), tudi ne za enak tip občinstva. Neposredni programi so bolj "resnična" televizija, tega se moramo zavedati, saj je mnogo manj možnosti za manipulacijo kakor pri drugih. Za konec pa še misel o pomenu in neprecenljivi vlogi staršev v vzgoji otrok in mladine pri gledanju televizije: "Starši ne samo, da so sami zase gledalci, ki zmorejo razločevati, kaj gledati po televiziji in česa ne - bi morali dejavno oblikovati navade, ki jih v zvezi z gledanjem televizije pridobivajo njihovi otroci, da bi jih vodile k zdravi človeški, moralni in verski rasti. Starši bi morali vnaprej seznaniti otroke o vsebini programov in zavestno izbrati tisti temelj - ki je v dobro družini -, na podlagi katerega se bo odločalo med "bomo gledali" in "ne bomo gledali". Starši bi se morali o televiziji ter o kakovosti in številčnosti programov s svojimi otroki tudi pogovarjati, saj je družina edinstveni privilegirani prostor, v katerem se posredujejo tiste kulturne in verske vrednote, ki človeku pomagajo na poti pridobivanja lastne identitete." (Povzeto po papežu Janezu Pavlu II. v sporočilu za XXVII. svetovni dan javnih občil, 1994) Vaš župnik Matej Zevnik Prijeten zaključek projekta kmetijskega izobraževanja, pripravljenega pod okriljem programa PHARE V sredo, 9. aprila je bilo v moravškem kulturnem domu neformalno zaključno srečanje organizatorjev in udeležencev izobraževalnih delavnic, organiziranih v okviru projekta »Izboljšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva v občinah Kamnik, Moravče, Mengeš in Trzin«. O projektu smo že pisali, spomnimo naj le, da gre za projekt izobraževalnih delavnic na pet različnih tem, namenjen kmetovalcem iz občin Kamnik, Moravče, Mengeš in Trzin, ki ga financirajo sodelujoče štiri občine in Delegacija Evropske komisije v Ljubljani v okviru Programa malih projektov programa PHARE. Izobraževanje v okviru projekta naj bi izboljšalo usposobljenost kmetov, da se prilagodijo strukturnim in tržnim spremembam ter da znajo črpati sredstva iz virov EU in tako izboljšati njihovo konkurenčnost na slovenskem in evropskih trgih. Poleg tega naj bi projekt pomagal oblikovati učinkovito lokalno kmetijsko politiko pri sodelujočih občinskih upravah. Delavnice so potekale februarja in marca, organiziralo pa jih je podjetje Oikos skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana in Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica ter KSS Moravče in KSS Kamnik. Delavnic se je udeleževalo približno 70 kmetovalcev iz sodelujočih občin. Informacije o delavnicah in gradivo je posredovala tudi Kmetijska svetovalna služba Moravče. Vsaka delavnica je trajala približno tri ure in je bila običajno razdeljena v dva do tri sklope 20-minutnih predavanj, ki jim je sledila razprava ali skupinsko delo. Ker so bili udeleženci različne starosti in izobrazbe in z različnih vrst kmetij, se je včasih razvila prav živahna razprava. Udeleženci so za vsako delavnico prejeli gradivo s podrobnejšimi informacijami, ki je dostopno tudi na spletni strani projekta na http://www.podjetnaregija.org/ PHARE kmetijstvo/PHARE index.htm. DAN ZASTAVE Mengšani so se tudi letos častno udeležili slovesnosti ob letošnjem prazniku dnevu zastave v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah. Proslavo organizira grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica. Dne 6. sušca 2003 ob 14. uri so v spremstvu 12. gardnega bataljona Slovenske vojske, ki je nosil državno zastavo in pihalnega orkestra Litija korakali zastavonoše z občinskimi zastavami, različnimi prapori in veterani vojne za Slovenijo. Na sliki sta ob pomniku v GEOSS župan in veterana g. Kunstelj in g. Trampuž. Tomaž [tebe Med projektom se je raznolikost sodelujočih občin pokazala tudi v tipih kmetij in željah kmetovalcev. V ravninskem delu (občini Trzin in Mengeš, del občine Kamnik) prevladuje mlečna živinoreja, zaradi drugih možnosti zaposlitve pa ni želje po preusmeritvi v druge tipe kmetijstva. Občina Trzin ima celo na voljo prostor, ki ga namerava nameniti za prodajo zdrave hrane, a trenutno v občini ni interesentov. V hribovitem delu območja (občina Moravče, del občine Kamnik) pa je prisotna močna volja po inovacijah, novih pristopih in novih pridelkih in izdelkih ali vsaj spremenjenem načinu trženja pridelkov. Udeleženci delavnic so menili, da se morajo kmetje vedno bolj povezovati in sodelovati, ob konkretnih primerih pa se je pokazalo, da si še vedno premalo zaupamo med sabo. Zaključno srečanje udeležencev, ki so se med projektom precej dobro spoznali, je bilo nadvse prijetno. Z okrasitvijo kulturnega doma so se izkazali moravški rokodelci in Društvo podeželskih žena, ob prihodu pa so udeleženci dobili šilce medenega žganja. Srečanja so se poleg udeležencev delavnic udeležili predstavniki vseh sodelujočih občin in g. Erwan Fouere, veleposlanik Evropske unije v Sloveniji in vodja Delegacije Evropske komisije v Ljubljani. Pozdravnemu govoru ge. županje in direktorja kamniške občinske uprave je sledila predstavitev projekta in njegovih rezultatov ter kratka diskusija, v okviru katere je eden od udeležencev pripravil tudi kratko predavanje. Udeležence je nagovoril tudi g. veleposlanik Fouere, ki je poudaril, da se mu zdi projekt zgled močne volje, da bi občine z lastnimi močmi in učinkovitim sodelovanjem spodbudile razvoj, konkurenčnost kmetijstva ter zagotovile svojim prebivalcem kakovostno življenje. Srečanje se je zaključilo z odlično pogostitvijo, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena in kmetija Pr' Mežnarju, tako da se je druženje in kramljanje kar prijetno zavleklo. Mojca Hrabar N fa i h - 3 i \ M Evropska EU mrežo za brezpločno svetovonje in posredovanje ponudb in povpraševanj izdelkov in storitev Prva predstavitev IRC mreže (Innovation Relay Center network) se je zgodila 8. maja v dvoranici središča Naš slamnik v Mengšu. Preko vabil v lokalnih glasilih so bili vabljeni podjetniki in občani iz območja osmih občin takozvane podjetne regije (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice). Udeležba je bila dokaj skromna, zato bomo s predstavitvami nadaljevali in obveščali o praktičnih vidikih te mreže in drugih podobnih podjetniško poslovnih možnostih. Gospod Klemen Koman (na sliki), predstavnik evropskega projekta mreže IRC z Inštituta za ekonomska raziskovanja, je navedel naslednje zanimive podatke. Mreža ni namenjena le poslovnemu povezovanju zahtevnih t.i. „hightech" inovativnih in tehnoloških projektov in izdelkov, pač pa tudi povsem običajnim zanimivim poslovnim izdelkom, za katere podjetnik meni, da so toliko inovativni, da lahko zanimajo člane mreže. Sorazmerno (statistično) primerljivo je v Sloveniji dovolj invencij, novih pobud oz. izdelkov. Smo dovolj inventivni, toda premalo inovativni - težko pridemo do končnega uporabnega, tržno zanimivega izdelka. Še težje je pri njegovi komercializaciji. In pri tem naj bi pomagala IRC mreža, ki trenutno združuje 100.000 podjetij iz vse Evrope. IRC centri brezplačno nudijo svetovanje pri pripravi in izpolnjevanju obrazcev za vpis tehnoloških ponudb in povpraševanj, tehnološke audite, sodelujejo pri pogajanjih do podpisa pogodbe in podobno. Klemen Koman, Tomaž Stebe Vi : BREZPLAČNO SVETOVANJE V EVROPSKI MREŽI IRC IZMENJAVE PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Vabimo na predstavitev, v torek 3. junija 2003 ob 20.00 uri v Mengšu v dvoranici središča »Naš slamnik« (nad knjižnico pri občini, Slovenska cesta 28) Organizator: Podjetniško združenje Mengeš, Študentski klub Mengeš, Občina Mengeš Podatki o EU mreži IRC so na spletni strani http://www.irc-slovenija.ijs.si ali na e-naslovu komank@ier.si (Klemen Koman, Inštitut za ekonomska raziskovanja, tel. 01 5303870). OBČINSKI SVET OBČINE MENGEŠ SPREJEL SKLEP O PRIZNANJIH Na slovesnosti ob prazniku občine Mengeš, bodo podeljena priznanja občanom, za katere so predlagatelji menili, da so s svojim delom pustili pečat v zgodovini kraja in občine. Humanost, kultura, šport, sodelovanje pri razvoju občine in nenazadnje skrb za okolje ter uspehi v kmetijstvu, so področja, na katerih so nagrajenci zgradili svojo prepoznavnost. Štiri priznanja Občinski svet Občine Mengeš je sicer določil, da razpiše več nagrad (1 zlato, 2 srebrni, in 3 bronasta), kot jih je nato dejansko podelil. Svet se je strinjal s predlogom komisije za podeljevanje priznanj, ki ni našla ustreznega nagrajenca izmed predlaganih kandidatov za še eno srebrno in bronasto priznanje. Sicer je bilo nekaj negodovanja med občinskimi svetniki, češ, da je razpis priznanj postal brezpredmeten, če se ga komisija ne drži. Očitno pa so bili razlogi za tako ravnanje članov komisije tehtni in so na koncu obveljali. Tako so torej sprejeli sklep o podelitvi enega zlatega priznanja; Štefka Mlakar, enega srebrnega; Jože Brojan in dveh bronastih; France Bergant in Aleš Selak. Trdinovo nagrado za posameznike bodo podelili Špeli Peršin za diplomsko nalogo z naslovom »Dediščina za sodobnost, vključevanje obrtniških tradicij v predstavitev in sodobni razvoj Mengša z okolico. Izdelava predmetov z istovetnim sporočilom.« Zlato priznanje; Štefka Mlakar Nekaj besed povzemam iz obrazložitve predlagatelja KD Svoboda Mengeš. Štefka Mlakar je kot učiteljica kmalu spoznala, da je premalo izobraževati in poučevati samo v razredu. Težila je k temu, da se je treba povezati s celotnim krajem, s starši učencev, ki jih je poučevala. Teme pogovorov z učenci, tudi v večernih urah, so bile o življenju in običajih v krajih, kjer so živeli. Obenem so prepevali ljudske pesmi in zaigrali igrice, ki so s svojo tematiko obujale podeželski način življenja. Ko je leta 1959 prišla v Mengeš, je tako delo nadaljevala in s svojim razmišljanjem spodbudila tudi mengeške šolarje in kasneje tudi starejše. Dejavno se je vključila v kulturni utrip Mengša, saj se je kmalu pridružila KD Svoboda. Kot režiserka ali pomočnica režiserja je sodelovala v predstavah, starejši se še spomnijo igre »Pod svobodnim soncem« ali »Dekle s Trente«, še najbolj pa so jo pritegnili ljudski običaji, v katerih je želela predstaviti Mengeš. Začela je kar v šoli, saj je zbrala učence petega razreda in jih naučila nekaj starih plesov domačega kraja. Prvi nastop, v Preddvoru, sicer ni bil polomija, so pa slišali kar nekaj ostrih kritik na račun noše. Plesalci so namreč kar doma nabrali oblačila, očetove dolge spodnje hlače, navadne klobuke, gumijaste škornje. Kot sedaj vemo, je prav ta skupina postavila prve temelje folklorne dejavnosti v Mengšu. Štefka še danes, v veliko veselje folklorne skupine iz Žužemberka, združuje otroške plese in splete, ki morajo imeti nekakšno rdečo nit. Kot sama pravi, je njen največji uspeh, če ji uspe narediti koreografijo, ki združuje navade, pesmi, prikaz in ples tako, da ljudje razumejo, kaj bi radi na odru povedali. Vse prevečkrat se zgodi, da plesalci sicer odlično opravijo svoje delo, vendar ostane občutek, da nekaj manjka, da ni tiste rdeče niti, ki bi povezala predstavo v celoto. Marij Urh NEMŠKI NAČIN ŽIVLJENJA S SLOVENSKIM PRIOKUSOM Odpadki, odpadki in kavcije Ja, človek se res vsega navadi. Ko sem si končno enkrat uredila vse papirje, je življenje postalo znosno in začela sem uživati v »majhnih stvareh«. Seveda sem imela še vedno precej zanimivih težav s svojo stanodajalko. Pa saj daleč od tega, da bi bila gospa neprijetna, ne, samo drugačna. Recimo ločeno zbiranje odpadkov je ona prignala do vrhunca. Jaz pa sem veselo spoznavala nemški način življenja! Haha, American way of life se pred tem pač lahko skrije. Ločeno smo zbirali toliko različnih stvari, da sem komaj sledila - vse barve stekla, vse barve plastike, papir, organske odpadke in tako naprej v nedogled. V bližini našega bloka je seveda nekaj travnikov, polja, nekaj hiš, nazaj proti mestu pa človek najde tudi kakšno pekarno, sadjarja in celo kakšno trgovino - ja, supermarket! No, to sem odkrila tudi sama. Končno sem si morala priskrbeti nekaj hrane. Res pa je, da nisem pričakovala, da bom imela takšne težave s soprebivalci. Dokaj blizu je namreč dom upokojencev. Doma so me naučili, da moram starejše spoštovati, jim tudi pomagati, če pomoč potrebujejo in tako sem bila do sedaj vedno zelo prijazna s starejšimi ljudmi. Tukaj pa me je čakal šok, saj sem enkrat, ko sem šla tako zgodaj v trgovino, da so jo komaj odprli (ura je bila 8.30), komaj prišla noter. Ljudje so se prerivali, kot da bi bilo pred tem nekaj mesecev hudo pomanjkanje, višek vsega pa je bil, ko me je ena starka dobesedno udarila z berglo samo zato, da je prišla v trgovino pred mano. Potem mi je bilo pa počasi dosti, tudi tako zelo vljudna nisem bila več in sem ji rekla, da naj se umiri, da bomo vsi prišli na vrsto. Ja, kam se vrti ta svet? Ok, ko sem se prepričala, da tisti dan trgovina ni bila zadnjič odprta in da bo verjetno še kdaj kaj moč kupiti, sem seveda sklenila, da nikoli več v trgovino ob takšni uri. Kar sem si sama lahko privoščila, saj sem imela študente šele popoldne in tako sem lahko zjutraj počela marsikaj. Najprej sem odhajala na tek v bližnji park, potem pa se je začenjalo vedno bolj slabo vreme, tako da sem to opustila in kakšne pol urice dlje pospala. Potem pa seveda priprave in služba. Bližali so se božični in novoletni prazniki. Pravzaprav je Bavarce 1. november prav motil, saj bi sicer nadvse kičaste možiclje navesili že v sredini oktobra - tako pa so samo začeli prodajati božične sladkarije - oh, preoh, ko je bil pa 1. november enkrat mimo, so se pa kar skušali, kaj bodo vse dali v izložbe in tudi na prodajne police. Hja, no, priznam, nakupovalna mrzlica se je tudi mene malo dotaknila. Ker je bilo zabavno pohajkovati po mestu, opazovati ljudi, si ogledovati trgovine. Od 1. decembra naprej pa je postalo središče mesta prava paša za oči, še stebri za plakate so dobili rdeče kape z belim cofom. Haha, kako bi to le izgledalo v Mengšu? Ja, seveda so bili najbolj privlačni različni božični sejmi in (popusti, haha). Na sejmih pa so prodajali kuhano vino. Na potoke kuhanega vina so prodali, nekateri so bili že zelo nadležni, ko se je človek zvečer sprehajal po mestu. No in potem se nekega večera s sodelavko skupaj odpraviva iz službe z namenom, da greva še malo na sejem. In je seveda on začela navijati, da morava na kuhano vino, pa sem si rekla, ah, zakaj pa ne, sama tako ali tako ne bi šla. Pa sva res šli, seveda sva morali plačati še kavcijo za skodelico (tako da je vse skupaj stalo 4,5 evra), ampak tako sem dobila tudi svojo skodelico - od takrat naprej mi je gospodinja dajala vedeti, da lahko sedaj uporabljam to skodelico in ne njenih ... Ja, taista sodelavka mi je čez nekaj dni razlagala, da je šla sama še štirikrat zatem na kuhano vino in da je vedno obdržala skodelico in tako ima enostavno že kupljena darila za svoje najdražje. Si nisem mogla kaj, da se ne bi smejala! Zadnji decembrski dnevi na fakulteti (pred 20. decembrom, ko so se začele počitnice) so bili vedno bolj lagodni. Nič kaj preveč delovne vneme ni bilo pri študentih, zato sem jim dala raje domačo nalogo, potem pa smo se pogovarjali o rečeh, ki so jih zanimale. Recimo starši enega od študentov imajo doma pivovarno, zato sva se obširno pogovarjala o pivu. Tukaj mi celo gasilsko poznavanje problematike ni moglo pomagati pri vseh vprašanjih. Po novem letu pa se je življenje nadaljevalo. Kar težko je bilo razložiti ljudem, kaj so to evri, če pa oni vendar poznajo samo »ojrote«. Pa mi je nekako uspelo. Celo praznovanje rojstnega dne je bilo prav simpatično, saj smo odprli celo steklenico vina in ga pili v kozarcih brez podstavkov, ampak s peclji (seveda zato, ker so bili takšni cenejši). So se pa začele po novem letu vse pogostejše protivojne demonstracije, na katerih je sprva sodelovalo še manj ljudi, potem pa vedno več. Takrat mi je postalo všeč, da živim prav v Nemčiji, ki je odkrito pokazala nasprotovanje do vojaškega posredovanja. Celo pretirano natančnost in sposobnost kompliciranja pri najmanjših rečeh sem jim odpustila. Vseeno pa sem bila zelo vesela, ko sem se lahko odpravila domov na semestrske počitnice. Mateja Jemec Grad Jablje - Loka pri Mengšu Obnova gradu Jablje je v polnem zagonu. V samem gradu potekajo trenutno zaključna dela kot so beljenje, polaganje lesenih podov in restavrianje ter rekonstrukcija lesenih vrat v nadstropju. V mesecu juniju bodo začeli restavrirati Jelovškove freske v JZ stolpu in poslikave v ostalih prostorih gradu. Intenzivno se dela tudi zunaj gradu. Trenutno poteka rekonstrukcija kamnite ograje ob dovozni poti na grad, obnavlja se grajsko obzidje, zgornji kamniti ločni mostič in peš dostop do gradu. V teku pa so pripravljalna dela za izgradnjo dvorane in priprave za sanacijo grajskega ribnika. Po terminskem planu naj bi bila dela na gradu in v okolici zaključena konec septembra 2003. Odgovorna konservatorka: Damjana Pecnik, univ.dipl.um.zg. Vrtci med stroko, občinsko politiko in pričakovanji staršev Vrtci imajo v naši deželici različno tradicijo svojega delovanja. V krajih, kot so Tržič, Trbovlje pa verjetno še kje, vrtci kot institucije obstajajo že več kot sto let. V veliki večini, pa so se tako kot pravi minister Gaber, ustanavljali v petdesetih letih prejšnjega stoletja; torej so v državni politiki izobraževanja prisotni že tudi več kot petdeset let. Kar dolga doba, ki jo vseskozi spremlja nedorečeno financiranje. Vrtci so še vedno vrtci Ko sem pred več kot tridesetimi leti vstopila skozi vrata vrtca, smo bili v občinskem proračunu priključeni h komunalnim postavkam pod alinejo "B". Temu umeščanju so bila prilagojena tudi sredstva. Ko poslušam svoje znance, ki so v času tako opevane demokracije in transparentnosti državnih in občinskih proračunov zasedli po volji ljudstva mesta v različnih občinskih svetih, so vrtci kljub Beli knjigi, Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakonu o vrtcih v glavah potrjevalcev občinskih proračunov še vedno tam, kjer so bili na začetku - komunala alineja"B". Hierarhično, po vertikali vzgoje in izobraževanja, so vrtci po letu 1996 prišli pod okrilje MŠZŠ po vsebini in stroki. Žal pa ne po načinu financiranja. Tu je bila, pa ne samo po mojem mnenju, storjena velika napaka. Države Evropske unije imajo res financiranje predšolske vzgoje urejeno iz občinskih proračunov - vendar nihče verjetno v času evforije izstopa Slovenije iz SFRJ ni pomislil, da mali slovenski vrtički - novo ustanovljene občine - želijo imeti urejeno le tisto, kar se vidi; komunalne napeljave, moderno napeljavo za čisto vodo, plinifikacijo, za vrtce pa bi v občinskem proračunu namenili zelo majhno vsoto, z mnenjem, da otroci pa res ne rabijo ne vem kaj. Glavno, da so nekje kolikor toliko na varnem. Opozarjanje na način financiranja Prav na način financiranja bi želela opozoriti pedagoško, strokovno in drugo javnost, ki bere različna sporočila novinarjev. Pravilnik o metodologiji za izračun cene programov v vrtcih nikakor ne zaživi. Prav tako ne zaživijo politike predšolskega izobraževanja naših otrok po posameznih občinah. Premišljujem, kje bi se našel kak Martin Krpan, ki bi občinskim svetnikom znal in zmogel dopovedati, da je politika vzgoje in varstva predšolskih otrok za občane zelo pomembna zadeva. Politika občine, ki zna ceniti najmlajše občane in njihove družine, sporoča svojim davkoplačevalcem, da jim omogoča imeti več otrok v družini, saj je za malčke zagotovljen prostor v vrtcih za čas, ko so njihovi starši v službi. Da pa bomo Slovenke še in še hodile na delo, nam pa kažejo naše plače, saj samo z moževo plačo družina ne preživi. Čas bivanja otrok v vrtcih se je v zadnjih petih letih zelo spremenil in tisti okoreli urnik dela v vrtcu iz preteklosti, sploh ni več mogoč. Vrtec se mora prilagoditi potrebam uporabnikov, to je staršem in otrokom, ki živijo v občini, ta pa bi morala vrtec dostojno financirati. S tem, ne mislim, da bi bili vrtcu potratni, tako kot nam marsikje želijo dokazati občinski funkcionarji - ampak dostojno finaciranje zame pomeni naslednje: zagotovljena sredstva naj omogočajo potrebni napredek na strokovnem področju predšolske vzgoje, zagotovijo naj pokrivanje vseh materialnih in nematerialnih stroškov, ki v gospodinjstvu vrtca nastajajo vsak mesec, omogočijo naj permanentno izobraževanje delavcev v vrtcih in zagotovijo pokritje stroškov dela po Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje. Vrtec, kot državna institucija želi, da so starši in otroci z delovanjem vrtca zadovoljni, da so otroci zdravi in veseli in da v vrtec vsak dan radi prihajajo. Vrtci v naši državi so v večini javni vrtci, prav tu bi se morala država izkazati in lokalne skupnosti "izobraziti" v tem, kar Evropa že zna - nameniti sredstva v proračunu tako, da se predšolska dejavnost dostojno financira. Mici Kavka RIME Lea se packa s pašteto, dedek riše le s svojo paleto. Je dedek že narisal Tejo, se Janja res igra z Matejo? Meta ima visoko vročino, teta se sprehaja z Nino. Moja muca rada teče, mama pa piščanca speče. Ko bratec z drevesa skoči, ga mamica po roki poči. Stric se ga rad napaja z vinom, jaz pa ustvarjam s plastelinom. Zdaj je pa že skoraj noč, zato bom kar rekla lahko noč! Zdaj bom pa lepo zaspala, in v sanjah se smehljala. [pela Vode 4.a Takšne in druga~ne rime Mama igra se z muco Tejo, ko cesto prečka mali Nejo. • Z žogo obmetavata se dva taprava, ko na cesti je prava zmešnjava. Lucija fantom mižika, ko peter me s ^ šivanko špika. Sestrična k meni gre, ko očetu avto ne ; vžge. : Z glavo na vzglavniku bom pristala in sanjala, kaj po svetu se dogaja. K uri sem prispela in videla, da ne dela, ko v šolo sem hotela. Polona Pestotnik 4.A Kdo kaj dela? Mateja se igra z Marjeto, Sara maže si pašteto. Lucija pa s Polono, debelo je melono. K učiteljici skoči Jan, ki je vedno nasmejan. Lejla pa z Alenko, mastno je pečenko. H gozdarju pride Miha, ki že kar malo kiha. Za konec pa še k šoli, ki je salamo Poli. Nina Kumer 4.a RIME Z mize sem vzel škarice, s škarjicami odstrigel papirje, za pesmice. K Mihu sem šel po svinčnike, s svinčniki bom napisal pesmice. Pesmice so šle v Mengšana, za župana. Rok Luzar 4. a MIHOV CVET Miha je zagledal cvet, ki je bil velik kot svet. "Tale cvet je čuden priznam, a jaz nikomur ga ne dam ." A Miha je bilo po asi sram, zato odšel je drugam. Jure Gubanc 4.A Živali (rime) Na travniku že raste trava, tam se pase rjava krava. Zraven hodi velik bik, včasih hud je kot hudik. Kura znese belo jajce, petelin je prebudil zajce. Zajci skačejo po travi in nagajajo rjavi kravi. Jure Zajc 4.a MAJSKI RECITAL V prijetnem ambientu salona klavirjev BENTON sta se v solo-pevskem recitalu predstavila sopranistka Urša Urbanija in tenorist Sebastjan Vrhovnik. Dvorana salona je bila premajhna za vse obiskovalce, lastnik salona Jože Benda pa je moral za nekatere v ozadju dvorane poskrbeti z dodatnimi stoli. Solista sta se predstavila s skupno devetnajstimi skladbami. Poleg izvrstne interpretacije Urše in Sebastjana, se je prireditev tudi vklapljala v prostor, kjer drugače kraljujejo klavirji. Prav klavir je bil njun spremljevalec, po tipkah pa sta izmenično s prsti drsela Suzana Zorko Mlinarič in Vladimir Mlinarič. Urša Urbanija je obiskovala nižjo glasbeno šolo v Mengšu, kjer je končala 10-letno šolanje klavirja pri prof. Olgi Stele. Med študijem geografije je začela obiskovati solo petje pri prof. Doroteji Cestnik Spasič in letos zaključuje Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani. Med drugim je bila tudi članica MePZ Cantemus iz Kamnika in MPZ župnije Mengeš, kot solistka pa je sodelovala s KD Mengeška godba in z Glasbeno šolo Trebnje. Nastopati jo tudi vidimo na večih prireditvah v Mengšu in tudi drugje. Sebastjan Vrhovnik je absolvent glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji. Petje je pričel obiskovati pri prof. Editi Garčevič Koželj, študij pa je nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli. Izpopolnjeval se je na pevskih tečajih, udeleževal pa se je tudi tekmovanj mladih glasbenikov. Za svoje interpretacije je prejel več priznanj. Jeseni leta 2000 je prevzel vodenje MePZ Cantemus, s katerim je na državnem tekmovanju v Mariboru leta 2001 in 2003 prejel zlato plaketo ter leta 2001 posebno nagrado za najbolj perspektivnega zborovodjo. Verjetno je bil ta večer, posvečen zaključku šolanja solistov, eden najlepših v tej pomladi. Lepo bi bilo, če bi se taki večeri še dogajali v tako prijetnem prostoru, kot je Salon klavirjev Benton. Malce smo namignili v pogovoru z lastnikom, da bi ta prostor morda lahko izkoristili še kdaj. Jože se strinja. Manj Urh KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM Prizadevni člani Kulturnega društva Mihaelov sejem tudi letošnje leto pripravljajo Revijo godb in obenem tudi Festival koračnic. Tokrat bodo srečanje pripravili 22. junija, v nedeljo dopoldne ob 9.30 uri, v Letnem gledališču. Načrti, da bi morda lahko prireditev prestavili tudi na druga območja občine Mengeš so se nekako izjalovila, saj so potrebna velika finančna sredstva za organizacijo. Nihče seveda noče prevzeti tega bremena, če ne pričakuje zaslužka. Tako KD Mihaelov sejem, ob pomoči KD Mengeška godba in Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo, pripravlja vse potrebno, da je prireditev uspešna. Pihalni orkestri in godbe se rade odzovejo na povabilo društva, saj se dober glas o kvalitetni organizaciji hitro širi. Zaradi finančnega bremena, ki ga nosi društvo, je nemogoče širiti število udeležencev in po vsej verjetnosti bo tudi letos enako število nastopajočih. Ta številka se lahko poviša le, če bodo vsi izpolnili svoje obveznosti, med drugim tudi občina. Prvi mož društva, Štefan Borin, je precej skeptičen glede financiranja s strani občine, kljub temu, da društvo deluje v in za javni interes. Tudi drugi člani so mnenja, da neresnost, predvsem v vrhu vodstva občine, ne zagotavlja lepe prihodnosti vsem društvom, ne le KD Mihaelov sejem. So pa člani odločeni, da 11. Mihaelov sejem absolutno bo. Koncem septembra, to je 26., 27. in 28. se bomo torej ponovno srečevali in pregledovali ponudbo na stojnicah. Seveda tudi kaj kupili. Marij Urh KULTURNO DRUŠTVO ANTONA LOBODE prireja PRIMOŽEV VEČER v petek, 6.6.2003 ob 20. uri v cerkvi Sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu. Nastopile bodo ljudske pevke iz Ponikve pri Žalcu in kitaristka Meta Skok iz Mengša. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO UPOKOJENCEV 50 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ Abraham pomeni ločnico v stoletju, ki smo jo tudi Slovenci že zdavnaj osvojili za veseljačenje ob praznovanju 50 - letnice. Tudi danes je med nami Abraham, ker bomo s skromno slovesnostjo počastili obletnico ustanovitve našega društva. Je res dolga doba 50 let 50 let je kar dolga doba, v kateri se marsikaj dogodi. Ob ustanovitvi smo bili nekateri še pravi otroci, drugi že najstniki, pa tudi že zreli, odrasli ljudje, ki so se že soočili z vsemi grozotami 2. svetovne vojne. Tudi taki so med nami in z vsem spoštovanjem jim lahko zaploskamo, kajti prav ti so orali prve brazde našemu društvu. To so bili časi, ko je bila domovina še vsa v ruševinah in ko je v ljudeh še tlel ves prestani strah. Bili pa so pripravljeni žrtvovati ure in ure neplačanega dela za to, da so zgradili ceste, mostove, porušene domove in tovarne, ki so jim nato omogočile plačano zaposlitev. Po težkem, največkrat celodnevnem delu, so si prav ob koncu tedna, tako kot danes, zaželeli sproščenega druženja in zabave. Zato so se porodile zamisli o ustanovitvi društev, ki bi povezovala ljudi z enakimi interesi. In v enem takih druženj že zgaranih ljudi, izžetih ob strojih v tovarnah, se je porodila zamisel o ustanovitvi Društva upokojencev Mengeš kot podružnica DU Ljubljana. To je bilo 12. julija 1953. Tako kot se pripravi osnovne pogoje za rojstvo novega družinskega člana, je bilo tudi za ustanovitev društva potrebno pripraviti najosnovnejše pogoje za njegov obstoj in delovanje. Najbolj zagret med tedanjimi upokojenci je bil prav gotovo gospod Leopold Rženičnik, ki je za društvo dobil prostor na tedanji občini in postal prvi predsednik. Skromen prostor s še bolj skromnim pohištvom je zadostil osnovnim pogojem za delovanje društva. Zadolžitve članov prvega upravnega odbora so pognale kali, ki so se ob pridnem in prizadevnem delu razraščale v vedno bolj številno društvo. Kmalu so se pokazale potrebe po organizirani izrabi prostega časa in začelo se je iskanje prostorov za različne sekcije. Zaradi velikega pomanjkanja primernih prostorov so se morali kar nekajkrat preseliti na nove lokacije. Novi prostori Po ukinitvi občine v Mengšu je tudi naše društvo postalo podružnica DU Domžale. Predsedniške posle je prevzel gospod Jernej Narat in v teh zadolžitvah vzdržal kar 20 let. Prav v času njegovega vodenja je društvu uspelo pridobiti lastne prostore na sedanji lokaciji. Ustanovili so tudi zbor pevcev in igralcev, ki je s svojim programom nastopal na prireditvah v Mengšu, pa tudi v bližnji okolici. Leta 1962 so razvili tudi svoj prapor, ki je zaščitni znak našega društva. Donatorjev za prapor je bilo kar precej, njegova botra pa je bila gospa Ivana Osredkar. V tistem času je bilo včlanjenih že čez 400 upokojencev. Že takrat so organizirali celodnevne izlete po ožji in širši domovini, pri čemer jim je bila dobrodošla legitimacija za popust na železnici, saj se je takrat več potovalo z vlaki kot z avtobusi. Ti izleti so bili mnogim upokojencem edini možni način za spoznavanje krajev in različnih znamenitosti. Bili so tudi časi, ko je bilo potrebno najbolj ogroženim upokojencem priskrbeti kurjavo ali ozimnico po znižanih cenah. Največja pridobitev društva pa je bila vsekakor dodelitev prostorov v stavbi, kjer imamo svoj sedež še sedaj. S sklepom SOb Domžale z dne 23.10.1974 smo postali uporabniki prostorov, ki jih je do tedaj uporabljala tovarna Lek za skladiščenje svojih polizdelkov, zato so bili v zelo slabem stanju. Društvo se je lotilo adaptacije prostorov, pri čemer mu je z dotacijami pomagala občina. Prenova prostorov in inštalacij se je zavlekla vse do pomladi 1976. Med tem časom pa se je DU Mengeš na občnem zboru 4. decembra 1975 odločilo, da se osamosvoji. Za vpis v register društev je bilo potrebno čakati malo več kot eno leto. Po ureditvi prostorov smo dobili tudi dovoljenje za obratovanje našega bifeja. Ko se je društvo finančno nekoliko opomoglo, je kupilo kamp prikolico za poletno preživljanje dopustov. Vse do sedaj /že 22 let/ je polno zasedena, saj uporabnikom morska klima zelo ugaja. Za poletne dopuste pa imamo rezervirane tudi sobe v hotelu Delfin v Izoli, da odidemo skupinsko na dopust istočasno z organiziranim prevozom. Tudi rekreacija je pomembna Ker se je število članov hitro povečevalo, so se večale tudi potrebe po prostočasnih dejavnostih. Upokojenci so bili vedno mlajši, zato je bilo treba misliti na možnost rekreacije v različnih oblikah. Ustanovljene so bile sekcije, ki delujejo še sedaj. Po izpraznitvi prostorov, ki jih je imel pogodbeno v najemu cvetličar, je društvo zaprosilo občino še za te prostore, ki jih je po nekaj prošnjah le odstopila nam. Tako je imelo društvo v uporabi vse pritlične prostore in jih tudi preuredilo za svoje potrebe. S tem je pridobilo tudi svoj TRIM kabinet in manjšo priročno čajno kuhinjo. Predsedniške posle je prevzel že gospod Anton Burgar, ki je nato skupaj z AMD Mengeš, lastniki prostorov v nadstropju, poskrbel za prekrivanje strehe, obnovo fasade, vzidavo oken in vrat, predelavo sanitarij in še druga dela. Stroške investicij smo si procentualno razdelili. Vsa leta obstoja so si člani UO društva prizadevali čimbolj zadostiti potrebam rekreacije upokojencev. Zato že leta in leta obstajajo v okvirih naših možnosti pohodna, kolesarska, balinarska, ženska rekreacijska in izletniška sekcija. S svojim delovanjem pa sta prenehali šahovska in strelska sekcija, ker smo leta 1994, po zakonu o denacionalizaciji, spet zgubili dodatno pridobljene prostore, ki so jih nekdanji lastniki oddali v najem za cvetličarno. Za prostore, ki jih še uporabljamo, so nam najemodajalci podaljšali najemno pogodbo do konca tega leta. Zato bomo morali razmišljati v zvezi z obstojem društva predvsem v tem smeri. Upamo in želimo, da bi še naprej delovalo v enakem obsegu in da bi zanamci lahko praznovali tudi njegovo 100 - letnico. Optimistično, kajne? Pa naj bo tako za lepši konec tega pregleda našega delovanja. Teodora Blejec TURISTIČNO DRUŠTVO OBČINA MENGEŠ V PODJETNI REGIJI Na mednarodnem sejmu ALPE - ADRIA na Gospodarskem razstavišču se je občina Mengeš 22. marca predstavila v okviru tako imenovane Podjetne regije. Ta združuje občine Mengeš, Lukovica, Moravče, Komenda, Domžale, Trzin, Vodice in Kamnik. Turistično društvo Mengeš je povabilo na predstavitev Čebelarsko društvo Mengeš, ki so s čebeljimi pridelki v občini in okolici ter informacijami uspešno predstavili svojo aktivnost. Gostišče »Trdinov hram« je ponudilo svoje gostinske usluge. Za dobro razpoloženje je poskrbel Klemen Leben s harmoniko. Za ta namen smo skupaj z ostalimi občinami izdali novo zloženko, ki predstavlja čebelarjenje in gostinsko ponudbo v omenjenih občinah. Zloženka je izdana v slovenskem in angleškem jeziku. S sodelovanjem v razvoj turizma S podobno turistično ponudbo smo se predstavili tudi v Arboretumu Volčji potok v času cvetlične razstave. 27. april je bil dan, ki smo ga predstavniki občine Mengeš izkoristili za predstavitev našega kraja in ponudbe. Čebelarsko društvo Mengeš je osvojilo obiskovalce s kvalitetno ponudbo, tokrat pa so prijetno nedeljsko popoldne popestrili mengeški godbeniki. Skupni nastopi omenjenih občin in turističnih društev je nadaljevanje ideje Podjetne regije za turizem, ki se je pričela pred dvema letoma s podpisom pisma o nameri skupnega sodelovanja na vseh področjih. Ta ideja je tudi spodbuda k skupni analizi razvoja turizma v omenjenih občinah ter tudi širše. Tako že razmišljamo o povezavi kolesarskih in pohodniških poti, za katere je veliko zanimanja v naši ožji in širši okolici. Vsem, ki so sodelovali na sejmu ALPE-ADRIA in v Arboretumu, se v imeni Turističnega društva Mengeš iskreno zahvaljujem. Franc Zabret TABORNIŠKE NOVICE V mesecu aprilu je bilo dogajanje pri tabornikih zelo pestro, med drugim so naši najmlajši oziroma novi člani tudi uradno postali taborniki. Zaprisego smo imeli v petek 12. aprila. Po uradnem delu- pozdrav starešine, sama prisega in podelitev rutk smo se pa tudi malo razvedrili, pri igricah so se nam pridružili tudi starši. Največje doživetje za otroke je bila pa nedvomno peka taborniškega kruha oziroma twista. Vse lepo enkrat mine in tudi našega večera je bilo za nekatere še prekmalu konec. V soboto 12. aprila so se Miha, Jure in Anže udeležili pohoda na Rašico s planinskim društvom, kljub deževnemu vremenu so izpolnili začrtano pot. V mesecu avgustu se pripravlja vodniški tečaj za obljubljansko območje. Tečaj bi potekal od 18. do 29. avgusta v Mačkovcu blizu Postojne, zato smo se Bane, Primož in jaz udeležili prvega srečanja vodnikov v Mačkovcu v soboto 3. maja.Priprave so v polnem teku, vsi pa upamo le, da bo tečaj uspel in ne bo potrebno tečajnikov priključevati v druga območja. Zadnji vikend v maju mengeški taborniki pripravljamo propagandni tabor, ki bo potekal v okolici osnovne šole. To bo nekakšen prikaz dela in dogajanja na taboru, ki ga imamo poleti. V naslednji objavi bo pa tudi že predstavljena prijava za poletno taborjenje, ki naj bi bilo prvi teden avgusta v Bohinju; propangandistka KATARINA Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU! Moto klub MENGEŠ Kot smo že poročali, smo v januarju 2003 ustanovili moto sekcijo pri AMD Mengeš. V letnem planu smo si zadali kot prvo nalogo obuditev prvomajske budnice. Glede na to, da smo se odločili obuditi budnico po tolikih letih, moramo priznati, da nas je bilo kar malo strah, predvsem glede vremena in udeležbe. Pri organizaciji in pripravi budnice smo v upravnem odboru največ pozornosti namenili varnosti ter poteku trase. Ob 5.45 uri so na dvorišče AMD Mengeš pričeli prihajati prvi budničarji. Med tem časom pa je prihajalo vedno več budničarjev, tako da se nas je zbralo že kar lepo število, cca.60. Strah pred premajhno udeležbo je sicer splahnel, a pričele so padati prve kaplje dežja, katere pa nas niso zmotile. Oblikovali smo kolono z gasilskim avtomobilom na čelu. Pred tem smo vsem udeležencem dali točna navodila, da ne bi prišlo do kakšnih težav. Ob 6. uri smo krenili skozi Mali Mengeš proti Loki, nato smo preko Jabel krenili nazaj v Mengš, skozi Zavrti, Veselovega nabrežja proti Topolam in nazaj v Mengeš. Pred Sedem barom smo zaključili vožnjo, kjer nas je pričakal lastnik lokala g. Štefan, ki nas je počastil z dobrim golažem in sokovi. Naše boljše polovice pa so poskrbele za sladko presenečenje. Sledil je malo manj uraden del, kjer smo pozdravili vse sodelujoče in nadaljevali druženje v sproščenem ter prijetnem vzdušju. S samo organizacijo so bili udeleženci budnice in tudi mi, organizatorji, zelo zadovoljni, saj je večina izrazila željo in navdušenje, da se drugo leto zopet srečamo. Moto klub Mengeš se povezuje tudi s sorodnimi društvi. Žal je v sosednjem Moto klubu Kamnik umrl njihov član. Kot se spodobi, smo se tudi člani Moto kluba Mengeš udeležili žalnega sprevoda. Na zadnjo pot smo ga pospremili v petek, 9. 5. 2003 na pokopališču na Dobu. Člani družine in predsednik Moto kluba Kamnik so se nam za našo udeležbo lepo zahvalili. Bolj veselo pa je bilo dne, 10.5.2003. Moramo povedati, da je naš član moto kluba tudi naš nalboljši skakalec Primož Peterka. Omenjenega dne pa je stopil na skupno življenjsko pot s svojo izbranko Renato. V Tunjiški cerkvi sta sklenila zakonsko zvezo. Kot se spodobi, smo Primoža in Renato prišli pozdravit. Tunjičani so jima pripravili "šrango", mi pa smo jima ta čas pripravili "špalir" z motorji pred cerkvijo. Kar nekaj časa smo ju čakali, tako da se je župnik g. Pavle odločil, da ga naš član Franci kar z motorjem odpelje naproti. Kaj kmalu sta se vrnila, za njima pa sta prišla tudi mladoporočenca, nato pa smo se vsi skupaj udeležili poročnega obreda v cerkvi. Ob prihodu iz cerkve smo Primoža in Renato pozdravili s prižganimi motorji. Po tem protokolu smo jima v imenu kluba izorčili skromno darilo, z njima smo spili tudi zdravico. Za konec smo jima vsi člani kluba zaželeli veliko sreče v nadalnjem skupnem življenju. Mladoporočenca sta se z velikim veseljem in navdušenjem zahvalila za našo udeležbo in popestritev poročnega dne. Bogo Ropotar Vse člane kluba obveščamo, da bodo datumi izletov ter dodatne informacije objavljene na oglasni deski v AMD Menge{ ali pa vsak ~etrtek ob 19. uri, ko se dobivamo na parkiri{~u AMD Mengeš. Prvi skupinski izlet je 25.5.2003 Logarska dolina - Pavličevo sedlo Drugi izlet 8.6.2003 Vršič -dolina Soče Upravni odbor MOTO KLUBA MENGEŠ V soboto dne 31. maja 2003 ob 10. uri, vabimo v učilnico AMD Mengeš vse mlade mopediste na zanimivo predavanje o cestno prometnih predpisih, ki ga bo vodil policist inštruktor. Sledil bo prikaz spretnostne vožnje na ploščadi pred OS Mengeš in preizkus vaše spretnostne vožnje. KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš razpisuje GORSKI KRONOMETER DOBENO 2003 za pokal Slovenije Start: sobota, 7.6.2003, športna ploščad v Loki pri Meng{u Prvi start ob 15., nato v presledkih 30 sek. Prijave: na startu od 13. do 14.30 ure Startnina: 2.500 SIT, mladina do 14 let 1.000 SIT Cilj: Zgornje Dobeno, Kmečki turizem Blaž Namen: počastitev praznika občine Mengeš Potek proge: Loka pri Mengšu (Na Gmajni) - cesta na Dobeno - Zg. Dobeno Proga je v celoti asfaltirana, dolžine 4,5 km in z višinsko razliko 218 m. Kategorije: dečki do 14 let; amaterji: A, B, C; masters: A, B, C, D, E, F, G; ženske: A, B; MTB moški: do 30 let, 31 let in starejši Nagrade: pokali za prve tri po kategorijah, pokali za tri najštevilčnejše ekipe, pokal za najhitrejšo občanko in najhitrejšega občana Mengša, diplome za dečke Zaklju~ek: Podelitev priznanj in žrebanje praktičnih nagrad pri Kmečkem turizmu Blaž. Po razglasitvi bo družabno srečanje. Vsak tekmovalec dobi ob vrnitvi startne številke malico in napitek. Pritožbe: Sprejema komisija do 15 minut po objavi neuradnih rezultatov na razglasni deski ob plačilu kavcije 2.000 SIT, ki se v primeru ugodne rešitve vrne. Pogoji tekmovanja: Vsak tekmovalec s prijavo in startom potrdi, da tekmuje na lastno odgovornost in, da se strinja z določili tega razpisa. Organizator ne odgovarja za morebitne posledice in škodo, ki jo tekmovalec povzroči pred, med in po tekmovanju sebi, sotekmovalcu ali tretji osebi. Zaščitna čelada je obvezna. Zdravstvena služba bo zagotovljena. V času tekmovanja bo cesta zaprta za ostali promet. V primeru intervencijske vožnje (policijsko, reševalno ali gasilsko vozilo) bo dirka prekinjena. Tekmuje se v vsakem vremenu. Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisa. Objava rezultatov na www.bicikel.com Informacije: 01 7237 119 (Ciril Porenta) 031 341 711 (Jernej Rode) Vabljeni tekmovalci in ljubitelji kolesarstva! Presek višine proge za dirko na Dobeno POPOLNA ZAPORA CESTE Občanke in občane Mengša ter vse ostale obveščamo, da bo zaradi kolesarske prireditve Gorski kronometer Dobeno 2003 v soboto, 7.6.2003 od 14.45 do 16.45 popolna zapora ceste na relaciji od športne ploščadi v Loki do Kmečkega turizma Blaž na Zgornjem Dobenu. Prosimo za razumevanje. Kolesarsko društvo Mengeš Upravni odbor SAHOVSKO TEKMOVANJE V LOKI šah zahteva natančnost in spretnost v vsakem trenutku igre. Napak in neučakane zaletavosti pa se kljub temu ne moremo povsem otresti. Šah nam omogoča različna spletkarjenja in nastavljanje zank pa tudi veliko razvedrila in družabnosti ter priložnosti za duhovno ustvarjalnost. V soboto, 5.4.2003 smo člani ŠD Loka v Okrepčevalnici Tavčar organizirali tekmovanje v šahu (Prvenstvo Loke). Tekmovanje je bilo prijavljeno na Šahovski zvezi in je vsem udeležencem prineslo raiting točke. Turnirja se je udeležilo 12 tekmovalcev (vsi klubi, razen ŠD Loka imajo aktivno Šahovsko sekcijo, zato imajo tudi tekmovalci dokaj visoke rating točke, s turnirjem pa smo tako navdušili, da smo člani ŠD Loka takoj podprli idejo o ponovni obuditvi Šahovske sekcije in se tudi včlanili vanjo): ime in priimek leto rojstva klub rat ANŽLOVAR MATJAŽ 1969 ŠD LOKA 1500 ANŽLOVAR NEJC 1995 ŠD LOKA 1500 BAJEC BORUT 1958 ŠD MENGEŠ 1837 BIZJAK JANEZ 1939 ŠD VELE DOMŽALE 1808 BOKALIČ JAKOB 1940 ŠD MENGEŠ 1711 CENCELJ SAŠO 1965 ŠD LOKA 1500 COKAN MIRKO 1947 ŠD VELE DOMŽALE 1814 GRAŠIČ MARJAN 1967 ŠD BAROB ŠMARCA 1555 HRIBAR BRANKO 1963 ŠD LOKA 1500 OCEPEK MARJAN 1963 ŠD MENGEŠ 1759 OCEPEK MARJAN ml. 1987 ŠD MENGEŠ 1712 OCEPEK TINA 1990 ŠD MENGEŠ 1533. Tekmovanje je bilo organizirano na profesionalen način. Povabili smo ljubljanskega sodnika g. MARJANA BUTALA, ki je, po mnenju vseh, pokazal veliko znanja in strokovnosti in si s tem pridobil zaupanje in spoštovanje vseh udeležencev tekmovanja. Nihče ni imel pripomb na njegovo sojenje in vodenje. Tekmovalne pare je izbiral računalnik, tako, da nihče ni v naprej vedel, s kom bo igral naslednje kolo, dokler tekoče kolo ni bilo povsem zaključeno in dokler niso bili v računalnik vneseni vsi podatki o igralcih za tekoče kolo. Tekmovalci so igrali 9 kol po 15 minut. Predviden začetek tekmovanja je bil ob 9. uri. Prijave smo začeli zbirati ob 8.45 (za odrasle tekmovalce 1.500,00 SIT, za tekmovalce do 14 let 500,00 SIT). Prijavni čas smo za nekaj minut podaljšali in ob 9.30 je sodnik razglasil prve tekmovalne pare in napetost, ki je bila že v prijavnem času zelo visoka, takrat je poskočila na maksimum - lahko bi rekli, da bi s tisto napetostjo ustvarili veliko električne energije. Napetost? Nekateri tekmovalci so se med seboj poznali že s predhodnih tekmovanj, nekateri so klubski kolegi, nekateri pa so se tekmovanja udeležili prvič ali pa po dolgem času. To velja tudi za Branka Hribar, ki dolgo časa ni bil prisoten na šahovskih tekmovanjih, niti ni igral s kolegi v klubu (prej ŠK Mengeš), pa mu je vseeno uspel, kakor radi rečemo, COME BACK - osvojil je drugo mesto in to zasluženo. Vsi prisotni smo mu za uspeh iz srca čestitali, mu ga seveda tudi privoščili in ga hkrati vzpodbudili, da svojo šahovsko nadarjenost in znanje zopet začne brusit v klubu. Na povabilo, da bi postal akter ŠD Loka - šahovska sekcija, se je odzval pozitivno in lahko smo veseli, da bo sedaj reden gost naših šahovskih srečanj in šahovskih tekmovanj. Verjamemo, da bodo tekmovanja zaradi našega novega člana še bolj zanimiva in marsikdo se bo pošteno spotil ob njem. Pohvaliti moramo tudi našega najmlajšega tekmovalca, ki je star komaj sedem let in pol, Anžlovar Nejc. Nejc je s svojo navihanostjo in sproščenostjo razbil začetno napetost na 1000 drobnih koščkov. Tekmovalci so z navdušenjem čakali, da bodo zaigrali z njim, pa ne zaradi »lahko« pridobljene točke, ampak zaradi njegove sproščenosti in odločnosti, saj se niti malo ni oziral na to, s kom igra, pred nikomur ni pokazal niti najmanjšega strahu in vedno je, kot je običaj pri šahu, stisk roke na začetku in koncu partije, na koncu tekmovalcu stisnil roko in mu rekel: »Dober si bil!« ali pa »Dobro si se odrezal!« Nihče izmed prisotnih ni mogel ostati ravnodušen ob teh besedah in brez nasmeška na ustih. Samo tekmovanje je potekalo, če odštejemo začetno napetost, v prijetnem vzdušju. Po prvih treh kolih so se tekmovalci med seboj dodobra spoznali in ugotovili, kdo je boljši oz. koga ni dobro imeti na nasprotni strani mize. Po petem kolu smo naredili kratek premor, da so tekmovalci malo prigriznili, se osvežili in med seboj prijateljsko »pokramljali«. Po zaključku devetega kola nas je čakala prijetna dolžnost, da razglasimo rezultate ter najboljšim podelimo nagrade. Nagrade je prispevalo ŠD Loka. Po končani razglasitvi in podelitvi nagrad smo naredili še nekaj fotografij, med njimi tudi tako imenovano »gasilsko«. Poudariti moramo, da so si bili tekmovalci dokaj enakovredni in da ni bilo kategorijskega odstopanja boljši - slabši, vsakdo je bil za nasprotnika trd oreh. Zahvaliti se moramo Okrepčevalnici Tavčar, ga. Tavčar Sonji, ki nam je brez odvečnih besed in prošenj brezplačno odstopila prostor za tekmovanje, nam pripravila prigrizke in pecivo. Ker je bilo sodelovanje obojestransko uspešno in zadovoljivo, smo se dogovorili, da bomo prostor še naprej brezplačno koristili, predvsem za tedenska srečanja s šahovsko sekcijo Loka in za učne ure, katere bomo namenili našim najmlajšim igralcem. In navsezadnje se moramo zahvaliti tudi našemu organizatorju Matjažu Anžlovarju, saj brez njega tekmovanja Pokal Loke ne bi bilo. Naj bo ta prispevek hkrati tudi povabilo vsem, ki si želite igrati šah, pa ne veste, kje; naša šahovska sekcija je (bo) odprta za vsakogar. Kdaj bomo začeli z organiziranim igranjem in vadbo, bomo preko medijev sporočili naknadno. IZID TEKMOVANJA: ime in priimek leto rojstva klub osvojene t( tekmovalci do 16 let: 1. OCEPEK MARJAN ml. 1987 ŠD MENGEŠ 4,5 2. OCEPEK TINA 1990 ŠD MENGEŠ 2,0 3. ANŽLOVAR NEJC 1995 0,0 tekmovalci nad 16 let: 1. BAJEC BORUT 1958 ŠD MENGEŠ 8,0 2. HRIBAR BRANKO 1963 7,0 3. COKAN MIRKO 1947 ŠD VELE DOMŽALE 6,5 Skupna lista tekmovalcev in njihove osvojene točke: ime in priimek leto rojstva klub osvojene t - BAJEC BORUT 1958 ŠD MENGEŠ 8,0 - HRIBAR BRANKO 1963 7,0 - COKAN MIRKO 1947 ŠD VELE DOMŽALE 6,5 - BIZJAK JANEZ 1939 ŠD VELE DOMŽALE 6,0 - ANŽLOVAR MATJAŽ 1969 5,5 - OCEPEK MARJAN 1963 ŠD MENGEŠ 4,5 - OCEPEK MARJAN ml. 1987 ŠD MENGEŠ 4,5 - GRAŠIČ MARJAN 1967 ŠD BAROB ŠMARCA 3,5 - CENCELJ SAŠO 1965 3,5 - BOKALIČ JAKOB 1940 ŠD MENGEŠ 3,0 - OCEPEK TINA 1990 ŠD MENGEŠ 2,0 - ANŽLOVAR NEJC 1995 0,0 TENISKI TURNIR ODPRTO PRVENSTVO MENGES 2003 Teniška sekcija ŠD Partizan Mengeš v počastitev občinskega praznika organizira teniški turnir OP Mengeš 2003 v petek, 30. 5. 2003, in v soboto, 31. 5. 2003. Tekmovanje poteka na petih urejenih igriščih v mengeškem športnem parku poleg OŠ Mengeš, in sicer v igri posamezno in v treh starostnih kategorijah: ženske - članice, moški do 45 let in moški nad 45 let. V vsaki kategoriji se za prvi dve mesti podeljujejo lični pokali, za tretjo mesto pa medalje. Zmagovalci dobijo tudi praktične nagrade. Rok prijave: do četrtka, 29. 5. 2003, do 19. ure pri oskrbnici brunarice po tel. 01/7238-958. LEPO VABLJENI! Organizacijski odbor Osvojene točke so na voljo tudi na internetni strani WWW.SAH-ZVEZA.SI za [d Loka, Šahovska sekcija, Tavčar Urška OPZ Mengeški črički vabi na letni koncert ljudskih in umetnih pesmi v petek, 30. maja 2003 ob 19. uri v salonu BENTON, Prešernova c. 9, Mengeš Sodnik strokovno nadzoruje potek igre. (slika 1) Anžlovar Nejc je na soočenje šahovskega znanja povabil tudi sodnika (slika 2) Vsi udeleženci tekmovanja. Od leve proti desni: * Zadnja vrsta - Cencelj Sašo, Grašič Marjan, Bokalič Jakob, Ocepek Marjan, Anžlovar -■-■ ^ Matjaž, Butala Marjan (sodnik) * Srednja vrsta - Ocepek Marjan ml., Hribar Branko, Bizjak Janez, Cokan ^ Mirko, Bajec Borut * Prva vrsta - Anžlovar Nejc, Ocepek Tina (slika 3) DOPING IN SPORI Doping je uporaba substanc ali postopkov, ki ^so v športu prepovedani s istrani Mednarodnega Olimpijskega Komiteja (MOK) in nacionalne anti-doping komisije. Med prepovedane substance spadajo poživila, anaboliki, narkotiki, diuretiki, peptidni in glikoproteinski hormoni in analogi. Med prepovedane metode spada krvni doping. Za alkohol, marihuano, lokalne anestetike, kortikosteroide in blokatorje beta pa veljajo omejitve pri uživanju. Kdaj in kje Ideja o uporabi nedovoljenih substanc v športu za doseganje boljših rezultatov ni tako nova kot se mogoče zdi, saj so že v 6. stol. pred našim štetjem gladiatorji pred svojimi boji uporabljali poživila. V začetku 20. stoletja so športniki uporabljali mešanico alkohola in strihnina, kasneje v obdobju med 1940 in 1950, pa so se že srečali s prvimi sintetiziranimi poživili imenovanimi amfetamini. Danes se predvsem anabolike in poživila zlorablja ne samo med profesionalci, pač pa tudi med rekreativni športniki. Raziskava, ki so jo izvedli v Nemčiji, je namreč pokazala, da kar 24 % moških in 8% žensk, ki redno obiskujejo fitness studie uporablja anabolike za preoblikovanje svojega telesa, pri čemer se veliko uporabnikov ne zaveda hudih posledic dolgotrajnega uživanja teh substanc. Samo 31% vseh uporabnikov redno hodi na zdravniške kontrole. ANABOLIKI Anaboliki so hormoni, ki so po kemijski strukturi podobni moškemu spolnemu hormonu testosteronu. V telesu pospešijo izgradnjo ("anabolno" = izgrajevalno) mišične mase, ker sprožijo sintezo proteinov v koži, mišicah, spolnih organih in okostju. Razvili so jih v tridesetih letih prejšnjega stoletja z namenom, da pomagajo moškim, pri katerih je bila proizvodnja testosterona v telesu zmanjšana. Kasneje so ugotovili njihov vpliv na skeletne mišice, zato so jih začeli v športu zlorabljati. Danes se v medicini še vedno uporabljajo za zdravljenje nekaterih tipov impotence, zakasnele pubertete in propadanju telesa zaradi infekcije HIV ali drugih bolezni. Razvitih je že preko 100 vrst različnih anabolikov, ki se v večini držav legalno uporabljajo samo pod zdravniškim nadzorom in se dobijo v lekarnah izključno na recept. Zakaj jih športniki uporabljajo? Predvsem jih zlorabljajo športniki, ki se ukvarjajo s težko atletiko (dvigovalci uteži, metalci krogle), ter tisti, ki se aktivno ukvarjajo s fitnesom, z namenom da povečajo fizično moč, mišično maso in zmanjšajo količino maščob v I telesu. Uporabljajo jih v obliki tablet ali injekcij, v dozah, ki so 10-100 krat višje od terapevtskih. Ponavadi uporabijo I kombinacijo dveh ali več steroidov naenkrat, vendar pa ni klinično dokazano da take kombinacije povečajo učinek. Injiciranje steroida direktno v mišico je zelo boleče in lahko povzroči infekcijo na mestu aplikacije. Nujna je uporaba sterilnih igel za enkratno uporabo, saj drugače obstaja veliko tveganje za okužbo z hepatitisom B in C ter virusom HIV. Preparati, kupljeni na črnem trgu so nepreverjeni, narejeni ilegalno in v nesterilnih pogojih, zato lahko vsebujejo različne primesi. Uporaba takih izdelkov je zato lahko smrtno nevarna. Stranski učinki: - nervoza, agresija, - zmanjšana produkcija sperme in propadanje tkiva (atrofija) testisov, - plešavost pri moških in ženskah, - povečane prsi pri moških (ginekomastija), - težave s prostato, - maskulinizacija pri ženskah ( zmanjšanje prsi in maščobnega tkiva, globji glas, povečanje dlakavosti po telesu, izpadanje las), - povečan krvni tlak, - motnje (zaustavitev) rasti pri mladostnikih, - zadrževanje vode in natrija, - povečanje vrednosti LDL in zmanjšanje vrednosti HDL v krvi, kar pomeni večje tveganje za nastanek ateroskleroze ter možganske ali srčne kapi, - mastna koža in lasišče ter aknavost. Na tržišču se dobijo pod različnimi nezaščitenimi imeni, npr. nandrolon (Deca- DurabolinO), clostebol, 19-norandrosteron metenolon,^ 4-norandrostendion, 4-norandrostendiol in 5-norandrostendiol so anaboliki, ki se dobijo v obliki kapsul ali tablet. Mnogo teh substanc se nahaja tudi v različnih preparatih, ki so deklarirani kot dodatki k prehrani in ne kot zdravila in poleg vitaminov in mineralov vsebujejo tudi anabolike in poživila. Reklamirajo jih v glavnem kot sredstva za povečanje mišični mase, brez opozorila o hudih stranskih učinkih, kadar se te snovi jemljejo popolnoma brez nadzora. Zato velja opozorilo, da je potrebna velika previdnost ob nakupu preparatov preko interneta. PEPTIDNI HORMONI LEKARNA MENGEŠ Peptidni hormoni so naravne substance, ki sodelujejo v telesu kot prenašalci informacij med živčnimi celicami. Na ta način sodelujejo pri sintezi hormonov (testosterona, kortikosteroidov) in ostalih proteinov. Zakaj jih športniki uporabljajo? Za povečevanje mišične mase in fizične moči, ter za regeneracijo poškodovanih mišic in tkiv. HCG (Human Chorionic Gonadotrophin) Učinki so enaki, kot jih ima povišan nivo testosterona v krvi. Povečuje mišično maso in moč. Stranski učinki so povečanje prsi pri moških, ter menstrualne motnje in povečanje ščitnice pri ženskah. HGH (Human Growth Hormon ali Rastni Hormon) V telesu povzroča rast v obdobju do pubertete. Športniki ga uporabljajo za povečanje moči in velikosti mišic. Stranski učinki so povečana rast rok, nog in obraza (akromegalija), povečana rast notranjih organov (jeter), povečan krvni pritisk, povečano potenje in povečano izločanje žlez lojnic. ACTH (adenokortikotropni hormon) Športniki ga uporabljajo za izboljšanje poškodb poškodovanih tkiv in mišic. Stranski učinki so težave s spanjem, povišan krvni tlak, rana na želodcu, težko celjenje ran in osteoporoza. EPO (eritropoetin) Je hormon, ki sodeluje pri tvorbi rdečih krvnih celic (eritrocitov), ki oskrbujejo mišice s kisikom. Uporabljajo ga za povečanje fizične vzdržljivosti. Stranski učinek je povečanje gostote krvi, kar poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi. Na centralni živčni sistem delujejo poživljajoče. V telesu naravno prisotno poživilo je adrenalin, športniki pa uporabljajo predvsem efedrin, kokain, kofein, guarano in amfetamine. Vsa poživila vključno s sintetičnimi drogami (exstasy) delujejo podobno in imajo tudi podobne stranske učinke. Zakaj jih uporabljajo športniki? Za zmanjševanje utrujenosti, povečanje budnosti, povečanje borbenosti in sposobnosti koncentracije ter zmanjševanja občutka za bolečino. Poživila vplivajo na termoregulacijski center v možganih, zato telo ne more več pravilno regulirati telesne temperature. Kadar se telo močno segreje ( ob visoki temperaturi zraka in ob velikem fizičnem naporu), to lahko privede do pregretja telesa in vročinske kapi, saj se pod vplivom poživil telo težko ohlaja. Poleg tega zmanjšujejo apetit, povzročajo nespečnost, evforičnost, nervozo, tresenje, zmanjšajo zmožnost koordinacije gibov in presoje. Slika prikazuje pretrgan levi ventrikel srca, ki je posledica prekomernega uživanja poživil. Efedrin (pseudoefedrin) je poživilo, ki se uporablja kot nosni dekongestiv in v zdravilih proti prehladu. Po jakosti učinka ga uvrščamo med kofein in amfetamine. Kot naravni alkaloid se nahaja v rastlini Ma-Huang, ki so jo uporabljali že stari Kitajci, ter severno Ameriški Indijanci pri prehladih, bolečinah, kašlju in »kratki sapi« (astmi). Poveča budnost, koncentracijo, frekvenco bitja srca, zmanjša občutek utrujenosti, poveča krvni pritisk in olajšuj dihanje Pogosto se pojavlja kot lažni exstasy v kombinaciji s kofeinom in prokainom. Večina učinkov efedrina je podobnih učinkom exstasya (poživlja, zmanjša občutek utrujenosti, evforijo in nespečnost), vendar z razliko, da ne poveča zmožnosti navezovanja stikov z drugimi ljudmi. Hudi ali celo usodni stranski učinki efedrina so nenadna odpoved srca, srčna ali možganska kap, epileptični krči in možganska krvavitev. NARKOTIČNI ANALGETIKI To so morfin, heroin, metadon, petidin in podobne spojine, ki jih pridobivamo iz opija ali pa so sinteznega izvora.V medicini se uporabljajo za blažitev hudih bolečin in za pomiritev kašlja (kodein). Zakaj jih športniki uporabljajo? Za ublažitev bolečin, zaradi česar lahko trenirajo dalj časa in zaradi tega utrpijo zelo hude poškodbe tkiv. Povzročajo evforične učinke in občutke nepremagljivosti, kar je dodaten razlog za njihovo zlorabo. Povzročijo izgubo občutka za koordinacijo gibov, slabost, bruhanje, nespečnost in depresijo, upočasnijo dihanje, zmanjšajo frekvenco bitja srca, povzročajo zaprtje. Zelo hitro povzročijo zasvojenost. DIURETIKI So snovi, ki povečajo izločanje vode iz telesa, ki se v medicini uporabljajo za zniževanje povišanega krvnega tlaka in za odpravljanje edemov pri srčnem popuščanju. Zakaj jih uporabljajo športniki? Za zelo hitro znižanje telesne teže pri športih kot so jahanje, boks, dvigovanje uteži, judo. Zaradi pospešenega izločanja vode iz telesa je detekcija ostalih nedovoljenih substanc v urinu slabša. Diuretiki povročijo dehidracijo, ki lprivede do prevelike izgube kalija in s tem do odpovedi srca, mišičnih krčev, vrtoglavice, motenj srčnega ritma (aritmij) in odpovedi ledvic. Poleg substanc, ki jih MOK šteje v skupino prepovedanih substanc, se danes v želji po čim boljših rezultatih, čim hitrejšem znižanju telesne teže in povečanju mišične mase, v športu, pa tudi sicer, uporablja mnogo vitaminov, mineralov in drugih elementov. Ti so sicer priporočljivi za vsakdanje uživanje, saj je prehrana v sodobnem času daleč od uravnotežene. Kadar pa se uporabljajo v količinah, ki so nekajkrat višje od dnevnih priporočenih doz, pa postanejo tudi te na videz nedolžne snovi lahko zdravju škodljive. O tem in o tako imenovanih FAT BURNERS- ih pa v eni od prihodnjih številk. Alenka Uršič KRONIKA DOGODKOV ZA MESEC APRIL 2003 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu APRILU 2003 beležijo naslednje varnostne pojave: PROMETNA VARNOST Obravnavali so 10 prometnih nesreč v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: - prekratka varnostna razdalja - 3 x - nepravilno prehitevanje - 2 x - nepravilni premik z vozilom - 2 x - neupoštevanje prometnega znaka - 2 x - nepravilna stran in smer vožnje - 1 x JAVNA VARNOST Policisti so opravili 8 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru in sicer vse v zasebnem prostoru. KRIMINALITETA Policisti so obravnavali 17 kaznivih dejanj med njimi: - vlomi v vozila - 5 x - poškodovanje tuje stvari - 4 x - vlomi v hiše, poslovne objekte - 4 x - tatvine - 4 x Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. pojavu sumljivih oseb, naj informacije sporočijo na PP Domžale tel. št. 724-65-80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. POLICISTI PP DOMŽALE POLICIJA SVETUJE Na območju policijske postaje Domžale narašča število vlomov v vozila, zato voznikom svetujemo, naj ob zapustitvi vozila le-tega zaklenejo, preverijo zaprtost šip in na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov (oblačila, torbice, mobilne telefone, denarnice, razne dokumente itd.). Storilci vlomov in tatvin iz vozil se za svoje podvige odločijo na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vozila. Prav tako naj vozniki, ki imajo v vozilu vgrajen avtoradio s snemljivo ploščo, le-to ob zapustitvi vozila snamejo. Poletje je tudi čas, ko na delo pridejo tatovi koles, koles z motorjem in motornih koles. Preverite doma, ali hranite račun kolesa ali drug dokument, na katerem so identifikacijske številke predmetov, v nasprotnem primeru pa preglejte svoje predmete (kolo, akustične naprave, mobilni telefon...) in si izpišite serijsko številko, kar je v veliko pomoč policistom pri ugotavljanju ukradenih predmetov. Sami lahko največ prispevate k varnosti svojega premoženja! POLICISTI PP DOMŽALE NAPOVED: Župnijsko srečanje za starejše, bolne in invalide bo na binkošti (8. junija) ob 15. uri v cerkvi svetega Mihaela v Mengšu. Po sveti maši bo priložnost za srečanje vseh udeležencev v atriju za župniščem. Veseli vas bomo, ker bo to hkrati priložnost za pogovor in srečanje med mnogimi V soboto 21. junija bo dopoldne vseslovensko srečanje starejših, bolnikov in invalidov na Brezjah. Župnijska Karitas bo poskrbela za organiziran prevoz v naše romarsko središče. Odhod bo ob 8.00 uri izpred župnijske cerkve. Lepo povabljeni, da se nam pridružite. V nedeljo 22. junija bo po sveti maši ob 8. uri običajna procesija Svetega Rešnjega telesa. Z njo častimo Jezusovo navzočnost v evharistični skrivnosti. Poteka pa po naslednjih ulicah v Malem Mengšu: Liparjeva, Ropretova in Jelovškova. znanci Z geslom Čisto vsak dan in s prenovo I •• •• «v ■ ■• deponije za prijaznejše okolje DOMŽALE - Domžalsko komunalno podjetje Prodnik d.o.o., ki odvaža odpadke iz občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, je z naložbami, izpeljanimi konec lanskega leta, saniralo odlagališče odpadkov na Dobu, z nedavno prenovo vizualne podobe voznega parka podjetja in vpeljavo slogana Čisto vsak dan pa skušalo občanom približati del dejavnosti pri širjenju zavesti o pomenu skrbi za okolje. komunalnih odpadkov. Podjetje Prodnik omenjene odpadke v letošnjem letu že odvaža iz 103 ekoloških otokov na prenovljeno deponijo v Dobu, kjer so konec lanskega leta opravili temeljite posege in deponijo prilagodili najsodobnejšim standardom; asfaltirali so dostopno cesto in ob vhodu v odlagališče namestili 30-tonsko mostno tehtnico, ki omogoča količinsko kontrolo materiala; z žično ograjo so ogradili celotno območje deponije in uredili brežine v naklonih (z njihovo zatravitvijo so preprečili erozijo tal in omogočili boljše odtekanje površinske vode) ter na posameznih odsekih zasadili več kot sto hitrorastočih topolov, ki bodo v nekaj letih zakrili pogled na odlagališče. Z gradbenimi deli in namestitvijo 1200 kvadratnih metrov folije prek robov odlagalnih polj, ki preprečuje pronicanje deževnice v odlagališče in njeno iztekanje v koritnice, namenjene čisti vodi, so ločili meteorne in izcedne vode (te zdaj odvajajo v čistilno napravo), z ureditvijo sortirnega platoja pa pridobili prostor za novih petnajst zabojnikov za zbiranje koristnih odpadkov ter zabojnik, opremljen za zbiranje in odvoz nevarnih snovi. Odlagališče odpadkov Dob, na katerem so samo v lanskem letu zbrali več kot 300 ton najrazličnejših odpadkov, postaja tako ena najbolje urejenih deponij v Sloveniji, komunalno podjetje Prodnik pa eno tistih, ki jim skrb za okolje - in z njo tudi za prihajajoče generacije - pomeni prvenstveno nalogo in odgovornost. Eno od petih prenovljenih vozil za odvoz odpadkov JKP Prodnik Podjetje je natanko pred tremi leti s sloganom »Ločujemo, da ohranjamo« in z odprtjem prvega ekološkega otoka začelo z akcijo ločenega zbiranja odpadkov, z maskoto Grini (Zelenko) pa je tudi najmlajše osveščalo o naravovarstvenem ravnanju z odpadki in s surovinami. V želji po celovitejši celostni podobi in promociji je podjetje Prodnik v sodelovanju z oglaševalsko agencijo Nuit iz Ljubljane z minimalnimi sredstvi prenovilo podobo petih vozil za odvoz odpadkov. Uporabnikom naj bi tako zagotovili prijaznejše opravljanje storitev - tudi s sloganom Cisto vsak dan -, jih na nevsiljiv način nagovarjali k vsakodnevni skrbi za čistejše okolje, obenem pa oglaševali dejavnost podjetja, ki tako v domžalski kot v okoliških občinah edino skrbi za odvoz Pogled na posodobljeno odlagališče odpadkov Dob Pobiranje smeti na vodozbirnem območju Krvavec Letos sem že tretjič organiziral čistilno-ogledno akcijo. Verjetno zaradi na novo zapadlega snega, v soboto 5. aprila, ni bilo večjega odziva. Z menoj je bil moj stari znanec Vido Kregar, jamar in odličen poznavalec narave iz Volčjega potoka. Morala sva upoštevati okoliščino, da je bilo vse čisto lepo pobeljeno, zato sva si z vzdrževalcem krvavškega sistema ponovno ogledala, tokrat prav vse naprave v Izvirih. Posebnosti v objektih ni bilo opaziti. Naprave so snažne in v dobrem stanju. Problematika se začne, ko zakorakate v Brezoviški graben, ki drenažno napaja 40% kapacitet. Ustavljanje nanosov z jeklenimi vrvmi ni imelo nobenega učinka. Erozija na izpostavljenem delu bo ob velikem deževju na Krvavcu zanesljivo povzročila trganje in odnašanje velikih količin zemljin. Na Gospinco sva prišla po Sredinskem grabnu. Ogledala sva si prostor pred garažami za stroje, ki je tik ob robu Brezoviškega grabna. Dan je bil čudovit. Debela in sveža snežna odeja je nudila mehko hojo navkreber. Krvavški vodooskrbni sistem ima eno samo hibo: da so bili izvedeni nedovoljeni posegi v naravi, in da se dejavnosti ne izvajajo v skladu s predpisi o vodovarstvenih in vodozbirnih območjih. Ker je to bistvo, bomo ponovno zahtevali sanacijske in okoljevarstvene ukrepe! Tomaž Štebe LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV STAR PAPIR več zbranega starega papirja, manj posekanih dreves V zabojnik za star papir SODIJO: - časopisi, revije, knjige - prospekti, katalogi, zvezki - pisma, pisemski in ovojni papir - papirnate vrečke, kartonske škatle in embalaža prehrambenih izdelkov - kartonska embalaža za pralne praške in razne aparate - valovita lepenka Večje kartonaste ali papirnate škatle je potrebno zgibati! V zabojnik za star papir NE SODIJO: - embalaža za globoko zmrzovanje - papirji, prevlečeni s folijo ali kombinacijo kovin (tetra pak) - papirni krožniki in skodelice - vezni karton - kopirni in voščeni papir - celofan, staniol in plastika - zidane tapete, vreče za cement ali krmo - lepilni trakovi - embalaža za pijače - higienski papir V zabojnik za steklo SODIJO: - steklenice in stekleničke - kozarci za vlaganje - druge steklene posode V zabojnik za steklo NE SODIJO: - ogledala, kristal - steklo svetil - okensko steklo - armirano in svinčeno steklo - neonske in halogenske cevi V zabojnik za pločevinke in plastenke SODIJO: - pločevinke za pijače - plastenke za pijače V zabojnik za pločevinke in plastenke NE SODIJO: - vsi ostali pločevinasti odpadki - plastenke za nevarne snovi (kemikalije, zdravila, čistila, kozmetične izdelke) V zabojnik Humana SODIJO: - oblačila - obutev V zabojnik Humana NE SODIJO: - strgana in poškodovana oblačila - tekstilni odpadki - poškodovana obutev Med posebne nevarne gospodinjske odpadke SODIJO: - zaščitna sredstva za rastline in škropiva, pesticidi, insekticidi - barve, laki, premazi, lužila, lepila, razredčila in topila - osnovna embalaža, čopiči, krpe, lopatice, rokavice - odpadne kemikalije - belila, čistila, lugi in čistilna sredstva - kozmetika: spreji, pršila, čistila za lake, ličila, kozmetične barve, laki za nohte, barve za lase - zdravila: ampule, igle, mazila, posipi, strupi, tablete, termometri - odpadna olja, topila in razmaševalna sredstva - svetila: neonska in halogenska, fluorescentne Kvaliteta vode izvira pri »Boltovem koritu« Veliko krajanov uporablja vodo iz izvira pri »Boltovem koritu«. V lanskem letu je bila s strani krajanov (g. in ga Blažej, za kar se jima zahvaljujemo) Dobena izražena želja po preiskavi zdravstvene ustreznosti vode. V ta namen sta bila izdelani v novembru 2002 dve in sicer : - Kemična(KPK) in biološka potreba po kisiku (BKP5)- rezultat pozitiven - mikrobiološka preiskava -rezultat negativen Glede na negativno mikrobiološko preiskavo je bilo, iz razloga takratnega zelo majhnega pretoka vode priporočeno, da se analiza ponovi spomladi. Ponovljena preiskava(april 2003) je ugotovila, da je voda v tem vzorcu mikrobiološko neoporečna in primerna za pitje. Iz razgovora z Inštitutom za varovanje zdravja RS Ljubljana je problem v nihanju ustreznosti vode zaradi tega, ker vodni vir ni zavarovan in so možna veliki nihanja v kvaliteti vode. Po novem zakonu o vodah za zavarovanje vodnih virov skrbi država in ne več občina. Pobuda za zavarovanje tega vira bi bilo smiselna samo ob večji izdatnosti vode. Izvir pri "Boltovem Koritu" ni uradni vir za oskrbo s pitno vodo in se zato redno ne analizira. Uporaba te vode je zato na lastno odgovornost. Andrej Urbanc OBČINSKIM SVETNIKOM! že pred časom sem želel dobiti informacijo, kako se je po lokalnih volitvah konstituiral občinski parlament. Kdo je pozicija in kdo je opozicija. V preteklem mandatu naših predstavnikov v občinskem svetu se je to jasno razločevalo. Opozicija je izdala celo svoje glasilo. Sedaj v vedenje, kdo prevzema politično odgovornost za urejanje življenja v naši občini. Do članka v letošnji aprilski številki Mengšana -ne sprejem proračuna^,o pozicioniranju svetnikov nisem imel informacije. Iz uvoda le-tega pa sem razbral, da pozicijo, torej večino, sestavljajo svetniki LDS,SLS,SMS in ZLSD. Tako sklepam, da predstavlja županova stranka SDS skupaj z NSl opozicijo. Torej se je oblast v naši občini politično obrnila. Domnevam, da zamenjane vloge strank, toda isti župan, vseeno ni tisto, kar je želela prejšnja opozicija. Zato izhajajoč iz navedb v članku ob ne sprejemu proračuna vkljub večini v občinskem svetu, vztraja na opozicijskih okopih. Kakor, da bi se bala javno izpostaviti in prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Izgleda, da je bila vloga opozicije ugodnejša, saj je za slabe rezultate ali neprijetne sklepe bila v vsakem primeru odgovorna pozicija.Toliko za uvod in izhodišče pripombe ob zavrnitvi predloga občinskega proračuna. Ne želim se opredeljevati glede strukturne vsebine predloga proračuna naše občine. Zato imamo svetnike in strokovne službe. Dopuščam, da predlog ni ustrezen. Toda moram se strinjati z županom, da je zavrnitev brez protipredloga druge rešitve in s tem vsemi posledicami, ki temu sledijo, za svetnike skrajno neodgovorno in politično nezrelo dejanje. Opozicijsko navado rušenja še ni zamenjala pozicijska graditev. Vsekakor težje delo, večja odgovornost. Zahteva odgovorne svetnike. že v enem prejšnjih člankov sem napisal, da so se naši soobčani-svetniki odločili za upravljanje skupnih zadev prostovoljno. Celo prizadevali so se, da bi bili izvoljeni v občinski svet. Zato je najmanj kar pričakujemo od njih, medsebojno sodelovanje z vsem razumevanjem za skupne potrebe v cilju optimalnih rešitev in razvoja v korist prebivalcev naše občine. Ko je sedanja pozicija (bivša opozicija) izdala v prejšnjem mandatu občasnik z navedbami slabih del župana, sedaj kot pozicija ni imela za ustrezno objaviti(v Megšanu), in se s tem še dodatno legitimirati, svoje proti predloge postavk proračuna, s katerimi se ne strinja. Posebej še zato, ker je sedaj, kot pozicija, v celoti odgovorna za sprejem proračuna. župan lahko samo prepreči sprejem predlogov, ki niso skladni z zakonodajo ali presegajo finančne sposobnosti občine. Tako pa je pozicija!! izbrala najslabši (sicer najbolj udoben toda skrajno neodgovoren) način s tem, da je proračun zavrnila. Težave pri delu občinske uprave in posledično tudi pri dejavnostih, ki se napajajo iz občinskega proračuna so logična posledica. Torej g. župan in svetniki občine Mengeš. Kot izvršilna in zakonodajna oblast ste se zavezali,da bo vaše delo - članov te oblasti, odgovorno in v korist občanov občine Mengeš. Medsebojne razprtije in nesoglasja ter nepriznavanje politične različnosti in tolerance ne morejo biti lastnosti svetnikov. Razumevanja pravice do drugačnega mišljenja od lastnega, bi moralo biti vodilo vašega sodelovanja pri upravljanju skupnih zadev v naši občini. Ce se posamezniki niste sposobni temu podrediti, je bolje, da izstopite iz te »skupnosti«. Nadomestne volitve bodo vrzel hitro zapolnile. Cetudi bo občinski proračun morda sprejet pred objavo tega članka, bi želel, da ga vseeno objavite. Opozarjanje na zavezo, ki jo imajo naši izvoljeni predstavniki pri svojem delu, je glede na dosedanje izkušnje potrebno. Morda je celo resnica tudi v tem,kotje napisal za zaključek svojega članka župan, da se pomembnosti vloge predstavnika ljudstva ne zavedajo. Bi pa k temu dodal, da si tako nezrelih svetnikov pa le ne bi smeli privoščiti. Aleksander Markovčič P.s.: Urednikjevsvojem uvodniku aprilske številke izrazil željo, da naj nebi pisali o napakah ali slabih delih soobčanov. Glede na to, da je Mengšan ena izmed oblik javne tribune naše občine bi želel pojasnilo kje in kako naj se občani odzivamo na neustrezno delo naših predstavnikov ali naj molčimo? KNJIŽNICA MENGEŠ KULTURNO SREDIŠČE OBČINE. Zavedati se moramo, da so knjižnice že po naravi svoje dejavnosti zelo pomemben del javnega življenja in kot take zavezane izpolnjevanju splošnega zanimanja na kulturnem področju. Zaradi čedalje večjega potrošništva nam velikokrat te vrednote niso dovolj pri srcu. Ali bi se mogli občani s čimerkoli bolj pohvaliti kakor s tem, da bi imeli svoj neodvisen kulturni hram? Prepričan sem, da imamo vse možnosti, da si uredimo to, kar si želi večina, posebno še, če upoštevamo dolgoletno tradicijo izposojanja knjig v Mengšu. O tem je veliko napisanega in ni potrebno ponavljati. Dobro strokovno urejene knjižnice so kulturno ogledalo vsakega naroda. S sodobno preureditvijo bi se Mengeš predstavil tudi širši slovenski javnosti, kar je še posebej pomembno ob vstopu v Evropsko skupnost. Tudi ta bo imela pasti za naš narod, ko bodo odprte sedanje državne meje. Še bolj se bodo vžigale stare strasti Avstrije in Italije po potujčevanju našega naroda in poželenju po naših lepih pokrajinah. Prepoznavnost Slovenije v ES bo toliko večja, kolikor se bomo znali bolje predstaviti predvsem tudi z našo književnostjo. Ljudem je treba posredovati dobro knjigo, da bodo tudi narodnostne manjšine zahajale v naše knjižnice. Hvala Bogu je njihova narodna zavest zelo živa, žal na višji ravni kot pri matičnem narodu. Mengšani imamo velik dolg do našega rojaka, priznanega pisatelja v slovenskem slovstvu. Janez Trdina ni bil samo pisatelj, bil je tudi odličen narodoslovec in velik rodoljub.Ob 100 letnici njegovega rojstva je bila tam, kjer je stala njegova rojstna hiša, vzidana spominska plošča in dana na razpolago za branje tudi vsa njegova dela, ki so bila shranjena v posebni omarici v prvem nadstropju Melitzerjeve hiše./Melodija/. Obstaja verjetnost najdbe! Danes v mengeški knjižnici ni kompletnih njegovih del. Nas je kaj sram? V knjižnici bi bilo hvalevredno izpostaviti Trdinov spominski prostor. Tudi Muzej Mengeš bi lahko prispeval to, kar ima na razpolago. Velika Trdinova umetniška slika mengeškega akademskega slikarja V. železnikarja, ki sameva v kleti gostilne in se napaja z vlago, bi tu dobila svoj prostor. Pa še marsikaj bi se dalo odkupiti od občanov. Zakaj je Dermavov Janez /Trdina/ pomemben? Naš velikan slovenske književnosti Ivan Cankar ugotavlja: » V spisih Trdine je dosegla umetnost slovenskega sloga svoj vrhunec, kar je napisal, je zraslo iz slovenske zemlje. To je dokument, da je naša zemlja rodovitna; obubožali so, ki so hodili drugam bogastva iskat. To bogastvo izvira iz slovenskega mišljenja in čustvovanja. V nobenem slovenskem pisatelju ni toliko narodove duše, kakor v njegovih spisih, iz njega govori narod sam izobražencem. Zato je Trdina naš edini resnični in največji narodni umetnik.« Vse je z dobro voljo mogoče uresničiti, brez velikih stroškov. Predlagam uporabo praznega trgovskega lokala, ki je na razpolago v pritličju občinske stavbe. Organizacijaje kaj preprosta. Za odcepitev je potreben le sklep Občinskega sveta. Ni potrebno, da je knjižnica samostojna organizacija, lahko je režijska enota občine, kar je enostavnejše in nič ne stane. Zaenkrat sta potrebni dve osebi, od teh ena s primerno visoko izobrazbo. Za knjižnični upravni odbor imamo v kraju kar nekaj strokovno usposobljenih občanov. Potrebna je samo DOBRA VOLJA. Doslej nas knjižnica stane okoli 2o milijonov, če bomo hoteli imeti kaj več, boljše in lepše bomo primaknili še kakšen milijonček. Saj imamo denar! V letu 2004 bomo praznovali 850 letnico Mengša. Ali ne bi bilo lepo, če bi tedaj odprli prenovljeno »NAŠO« : knjižnico. Ne bomo več pastorek! V spomin na 850 letnico Mengša, Svobodno Slovenijo in v spomin na kotiček Janeza Trdine bi vzidali primerno marmornato ploščo. S tem bi na spodoben način praznovali občinski praznik v spominskem letu 2004, kar bi bilo najlepše darilo slovenski kulturi in nam Mengšanom, pa tudi zahvala za srečo, da imamo svobodno državo. Ne potrebujemo drugega spomenika o samostojnosti in državnosti. To bi bil ZAHVALNI DAN za nas Mengšane, za vse kar danes imamo! Morda bo kdo razmišljal o dosedanjem prostoru knjižnice. Nobene bojazni ni, da se ne bi mogel pametno uporabiti. Potrebujemo: - galerijo, za likovne in druge predstavitve; - društva bi imela v tem prostoru občne zbore in razna predavanja, - prostor za plesne prireditve, za mlade in manj mlade; - za razna zborovanja občanov; - za pogostitve ob občinskem prazniku in novem letu in še kaj. Ob sprejemu občinskega proračuna rezervirajte nekaj denarja! želim, da o navedenem razmislite, v iskreni želji, da bi bili enkrat vendarle soglasni: VSI ZA MENGEŠ ! Stane Lužar OBČINSKI PRAZNIK 29. MAJ SVEČANA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU s podelitvijo PRIZNANJ ČETRTEK, 29. MAJ 2003 ob 20.00 uri KULTURNI DOM MENGEŠ Na prireditvi sodelujejo: Mengeška godba, MOŠKI PEVSKI ZBOR LEK KD Antona Lobode gLASBENA šOLA mENGEŠ Slavnostni govornik: župan mag. Tomaž Štebe Povezovalec: Niko Robavs ORGANIZACIJA: OBČINA MENGEŠ IN ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV MENGEŠ koncert Mengeške godbe oB 19.30 uri pred KULTURNIM DOMOM MENGEŠ PRISRČNO VABLJENI! PLANINSKI TABOR V TRENTI Mladinski odsek PD Janez Trdina Menge{ tudi letos organizira letno taborjenje, tokrat v Trenti. Od 26. julija do 3. avgusta bomo v prelepi alpski dolini reke So~e spoznavali okoli{ke gore; povzpeli se bomo na Prehodavce, Veliko Spi~je, Luknjo, Bov{ki Gamsovec in Jalovec, ter obiskali Travni{ko dolino in izvir reke Soče. Pogumni se bodo lahko preizkusili na raftingu po So~i, na kopanju v ledeno mrzli Nadiži in v skalnem plezanju. Poleg tega nas čaka še orientacija, športne aktivnosti z žogo, jutranja telovadba, predavanja o vozlih, nevarnostih v gorah in še marsikaj; tudi odlična hrana kuharice Ane. Z vami bomo vodniki MO PD Mengeš, ki bomo zanesljivo poskrbeli, da bodo letošnje ^ »planinske počitnice« varne in nepozabne. Cena taborjenja je 25 000 tolarjev, za dva ali več otrok iz iste družine ali za celotne družine z več otroki pa zagotavljamo tudi popust. Dodatne informacije dobite pri Mojci (031 816 640, mojca_volkar@hotmail.com) in pri Katarini (041 818 520, katarinija@email.si). Izjemno veseli smo, ker greš z nami! Planinski pozdrav, Mladinski odsek PD Mengeš. PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 29. MAJ 2003 DAN URA PRIREDITEV KRAJ ORGANIZATOR ČETRTEK 22. maj 20.30 Koncert kitaristk SKOK IN ANDREJE TUŠAR Loška cerkev sv. Primoža in Felicijana KD Franca METE Jelovška Mengeš PETEK 23. maj 20.00 LITERARNI VEČER O JANEZU JALNU(KD Smlednik) Društveni prostori KD Franca Jelovška KD Franca Jelovška Mengeš SOBOTA 24. maj 13.00 TEKMOVANJE V METANJU PODKEV Športni park Loka Športno društvo Loka SOBOTA 24. maj 20.00 VEČER NARODNIH IN MARIJINIH PESMI (MKZ Mengeški zvon, MPZ Svoboda, Vigred, OPZ Črički, Cerkveni zbori) Atrij župnišča Mengeš MKZMengeški zvon PONEDELJEK 26. - 30. maj 11.00 VARUJMO ČEBELO IN NARAVO (Razstava spisov, risb in plakatov učencev OŠ Mengeš) Osnovna šola Mengeš Čebelarsko društvo Mengeš, Osnovna šola Mengeš PONEDELJEK 26. maj 14.00 TRDINA IN MENGEŠ (likovna delavnica učencev OŠ Mengeš) Osnovna šola Mengeš - likovna učilnica Osnovna šola Mengeš TOREK 27. maj 18.00 LITERARNI VEČER (Predstavitev pesniške zbirke učencev OŠ v zadnjih 25- letih) Osnovna šola Mengeš - Knjižnica Osnovna šola Mengeš SREDA 28. maj 20.00 PODJETNIŠKE IN TEHNOLOŠKE PONUDBE V BREZPLAČNI MREŽI EU - IRC Naš Slamnik Podjetniško združenje Mengeš ČETRTEK 29. maj 19.30 KONCERT MENGEŠKE GODBE Ploščad pred Kulturnim domom KD Mengeška godba ČETRTEK 29. maj 20.00 SVEČANA AKADEMIJA -PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ Kulturni dom Mengeš Občina Mengeš, ZKD Mengeš PETEK 30. maj 09.00 ODPRTO PRVENSTVO V TENISU I. DEL Športni park Mengeš- teniška igrišča Teniška sekcija ŠD Partizan Mengeš PETEK 30. maj 11.30 GASILSKO REŠEVALNA AKCIJA Osnovna šola Mengeš Gasilska zveza Mengeš, OŠ Mengeš PETEK 30. maj 16.00 IZDELOVANJE MOZAIKOV Pri spomeniku Franca Jelovška na Trdinovem trgu KD Franca Jelovška Mengeš PETEK 30. maj 18.00 ZNANI SLOVENCI : ZNANI MENGŠANI (prijateljska nogometna tekma) Športni park Mengeš -nogometno igrišče Nogometni klub Mengo 28 PETEK 30. maj 19.00 LETNI KONCERT OPZ MENGEŠKI ČRIČKI Salon klavirjev BENTON Prešernova cesta Gbsbena šob Mengeš in OPZ Mengeški Črički PETEK 30. maj - 1. junij PROPAGANDNI TABORNIŠKI TABOR (lokostrelstvo, ognji, pohodi, večerni ogenj) Prostor pred Osnovno šolo Mengeš Rod upornega plamena Mengeš SOBOTA 31. maj 08.00 ODPRT TURNIR V BALINANJU Športni park Mengeš - balinišče Balinarska sekcija ŠD Partizan Mengeš SOBOTA 31. maj 09.00 ODPRTO PRVENSTVO V TENISU II. DEL Športni park Mengeš- teniška igrišča Teniška sekcija ŠD Partizan Mengeš SOBOTA 31. maj 09.00 ODPRTO PRVENSTVO V BADMINTONU ZA DVOJICE Telovadnica v Osnovni šoli Mengeš Sekcija za badminton ŠD Partizan Mengeš SOBOTA 31. maj 10.00 11.00 SPRETNOSTNI POLIGON ZA MLADE MOPEDISTE (predavanje policijskega inštruktorja, spretnostna vožnja) Prostori AMD Mengeš, Prostor pred OŠ Mengeš AMD Mengeš - moto sekcija Mengeš NEDELJA 1. junij 10.00 ŠAHOVSKI TURNIR Preddverje Kulturnega doma Mengeš Šahovsko društvo Mengeš SREDA 4. junij 14.00 ŠPORTNI DUH V OŠ MENGEŠ (košarkarska tekma starejši dečki: starejše deklice in podelitev priznanj najboljšim športnikom in ekipam) Telovadnica v OŠ Mengeš Osnovna šola Mengeš ČETRTEK 5. junij 19.00 KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI (Društvo skupina Glas Slovenije) Naš Slamnik Študentski klub Mengeš, Občina Mengeš ČETRTEK 5. junij 19.30 RAZSTAVA SLIK IN GRAFIK članov Likovnega društva Mengeš Preddverje Kulturnega doma Mengeš Likovno društvo Mengeš PETEK 6. junij 20.00 PRIMOŽEV VEČER Cerkev sv. Primoža in Felicijana KD Antona Lobode SOBOTA 7. junij 08.00 3. ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V NAMIZNEM TENISU Telovadnica ŠD Partizan Mengeš ŠD Partizan Mengeš SOBOTA 7. junij 09.00 TEKMOVANJE MLADINE GASILSKE ZVEZE MENGEŠ Športni park Mengeš Gasilska zveza Mengeš SOBOTA 7. junij 15.00 GORSKI KRONOMETER 2003 Športni park v Loki - Kmečki turizem Blaž Dobeno Kolesarsko društvo Mengeš NEDELJA 8. junij 13.00 20. POKAL OBČINE MENGEŠ V ODBOJKI ZA ŽENSKE Telovadnica OŠ Mengeš ŠD Partizan Mengeš Razpis, prijave in omejitve vpisa v visokem šolstvu v študijsl(em letu 2003/2004 Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala predloge za dodatna študijska mesta za vpis v visoko šolstvo v študijskem letu 2003/2004 ter sklepe univerz in samostojnih visokošolskih zavodov o omejitvah vpisa. Število študijskih mest za vpis v 1. letnik se bo povečalo še za 120 mest in sicer za redni študij za 10 mest ter za izredni študij za 110 mest. Na eni od fakultet pa še za 32 mest za izredni študij v 3. letniku. Skupaj bo na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in samostojnih visokošolskih zavodih na voljo 15.343 vpisnih mest za redni študij in 7.516 za izrednega, skupaj pa 22.859. Na razpis za vpis v visoko šolstvo se je za redni študij prijavilo 22.785 kandidatov, za izrednega 5.434, skupaj 28.219, to je 1000 več kot lani. Soglasje k sklepom o omejitvi vpisa za redni študij je bilo izdano za 107 študijskih programov oziroma smeri, za izredni študij pa za 11 programov. Vlada RS ni dala soglasja k omejitvam vpisa pri programih, za katere je ob upoštevanju podatkov iz preteklih let mogoče utemeljeno sklepati, da dejanski vpis ne bo bistveno presegal števila prostih mest. Zavrnjenih je bilo pet predlogov za omejitev vpisa, štirje za redni študij in en za izrednega; gre za študijske programe z majhnim številom vpisnih mest, pri katerih z odstotki merjen presežek prijav ne pomeni velikega števila študentov. Nataša Gerkeš Lednik odnosi z javnostmi MŠZŠ »Niso utrujene roke, ki so negovale mamo. Utrujeno je strto srce, ki ni vedelo in znalo, kako ji olaj{ati trpljenje.« sin Štefan •f' ZAHVALA Ob smrti naše mame JERCE VES 24. aprila je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, prababice in dobre tašče. Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam s svojim znanjem in pomočjo stali ob strani predvsem pa lajšali bolečine med njeno kratkotrajno hudo boleznijo. Hvala dr. Gabrijeli KovačMohar in sestri Vandi za zdravniško oskrbo, patronažni sestri Majdi za nego doma, službi za nujno zdravniško pomoč ZD Domžale in osebju KC Ljubljana. Hvala vam za ustno in pisno izrečeno sožalje, za cvetje, sveče, sv. maše in darove za Karitas namesto cvetja. Hvala vsem, ki ste jo s svojimi obiski razveseljevali in molili zanjo med boleznijo. Hvala moškemu zboru Zvon in župnijskemu mladinskemu zboru, da sta jo pospremila na zadnjo pot s cerkvenim petjem, ki ga je imela tako rada. Iskrena hvala tudi g. župniku Mateju Zevniku za redna duhovna srečanja ob prvih petkih zadnjih nekaj let in za tolažilne besede, izrečene nam žalujočim pri pogrebni sv. maši. Vsi njeni ZAHVALA V boleči žalosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in svak FRANCI LOMOVSEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter drugo pomoč. Posebna zahvala Mengeški godbi, pevcem za zapete pesmi ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti drage mame IVANE MUSIC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala Domu počitka, za nego, gasilskemu društvu, društvu upokojencev komunalnem podjetju Kamnik, ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani ob smrti ljubljenega sina, brata, strica in svaka. SASOTA SMIDA policista Prav lepo se zahvaljujemo Policijskim postajam Domžale, Nova Gorica in Ljubljana ter gospodu župniku za lep opravljen obred. Žalujoča družina Smid Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čaka, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Gregorčič ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MAGDE BENDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Mateju Zevniku in g. Anderju Benda za lepo opravljen obred in pevcem bratom Zupan za nepozabno pesem pri odprtem grobu. Sin Franc z ženo Olgo, vnuk Miha, vnukinja Brigita z možem Gregorjem in pravnukinja Teja Podjetniške priložnosti v evropskem prostoru Vabimo podjetnike z inovacijsko vizijo, potencialom ali tiste, ki jih v to lahko spodbudimo Predstavitev mreže inovacijskih relejnih centrov (Innovation Relay Centers) za podjetnike bo v sredo 28. maja ob 20. uri v Mengšu v dvoranici Naš slamnik (nad knjižnico pri občini, Slovenska cesta 28) Izvedel jo bo predstavnik evropskega projekta mreže IRC gospod Klemen KOMAN, Inštitut za ekonomska raziskovanja s sodelovanjem gospe Marije Vrhovnik iz podjetja MBB iz Mengša. ZNANJE kot nuja za ekonomsko uspešnost in konkurenčnost! KAKO izkoristiti inovacijski potencial malih in srednjih podjetij - izzivi za Evropo! Organizator: Podjetniško združenje Mengeš, Študentski klub Mengeš, Občina Mengeš Medijska podpora - občine območja Podjetne regije: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice Evropska mreža inovacijskih relejnih centrov (IRC), katere članica je tudi IRC Slovenija, se ukvarja s prenosom inovativnih tehnologij, storitev ter proizvodov v širšem evropskem prostoru. Mrežo je ustanovila Evropska unija s ciljem okrepiti tehnološko sodelovanje med raziskovalno in industrijsko sfero v okviru celotnega evropskega prostora ter podjetjem in raziskovalnim organizacijam nuditi neposredno podporo pri reševanju problemov v zvezi s prenosom tehnologije. V mrežo je vključenih 69 centrov, lociranih v evropskih državah. Prvenstveno so namenjeni malim in srednjim DRUŠTVO SKUPINA GLAS SLOVENIJE Gostičeva ulica 12 1230 Domžale VABILO V okviru predavanj ž'Kako si lahko meščani sami pomagajo izboljšati kakovost življenjskih razmer v občinski skupnosti?'' vas vabimo na predavanje z aktualno temo: KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI, ki bo potekalo dne 29. 5. 2003 ob 19.uri v prostorih male dvorane središča »Naš slamnik« (nad knjižnico) na Slovenski cesti 28 v Mengšu. Vljudno vabljeni! podjetjem iz industrije. Posebno korist imajo lahko predvsem tehnološko usmerjene organizacije in tudi organizacije, ki imajo premalo lastnega razvoja ali ga sploh nimajo, vendar se v njihovi strategiji čuti potreba po stalnem stiku z novimi tehnologijami. Preko evropske mreže inovacijskih relejnih centrov (IRC) lahko konzorcij IRC Slovenije ponudi doma razvite tehnologije tujim interesentom ter pomaga slovenskim podjetjem pri pogajanjih za prenos tehnologije do podpisa pogodbe. Prav tako lahko domačim podjetjem pomagamo ugotoviti tehnološke potrebe in nato s pomočjo evropske mreže poiščemo ponudnike ustrezne tehnologije. V svojih obvestilih redno seznanjamo podjetja o uporabi evropskih raziskovalno - tehnoloških dosežkov ter drugih zanimivih dogodkih. Glede na to, da je projekt financiran s strani Evropske unije, naše storitve podjetjem ne povzro ajo dodatnih stroškov - so brezpla ne. Če se soočate z vprašanji prenosa tehnologije in razmišljate o vašem vključevanju v evropske povezave za izmenjavo in skupen razvoj tehnologij, potem je IRC Slovenija lahko vaš prvi korak na tej poti. Povezan v posebno evropsko inovacijsko mrežo, slovenskim podjetjem in raziskovalcem odpira okno v evropski raziskovalno-tehnološki prostor ter jim s svojimi aktivnostmi nudi konkretno podporo pri samem vključevanju. Več o naših dejavnostih je moč najti na spletni strani http://www.irc-slovenija.ijs.si ali preko elektronske pošte komankŽier.si (Klemen Koman, Inštitut za ekonomska raziskovanja, tel. 01 5303870). NOV STUDENTSKI SERVIS V MENGSU - ŠTUDENTSKI REGRES - SAMO PRI NAS! - TAKOJŠNJE IZPLAILO NAPOTNIC - PESTRA PONUDBA DEL - ZAELA SE JE AKALNA VRSTA ZA POLETNA DELA VPISI SE! ZA VPIS POTREBUJEŠ: - POTRDILO O ŠOLANJU ALI INDEKS ALI DIJAŠKO IZKAZNICO - DAVNO ŠTEVILKO - OSEBNI DOKUMENT - ŠT. TEKOEGA RAUNA UGODNOSTI! ŠOLA PODJETNIŠTVA (GEA COLLEGE) OD 26. - 30. MAJA V MENGŠU! 01 / 723 02 06 ali 051 30 70 70 ODPRTO OD PON DO PET: 9.00 - 17.00 WWW.STUDENTSKI-CENTER.COM Rešitev nagradne križanke: CENTRIRANJE, MENJAVA GUM Prejemniki nagrad: Pranje avtomobila: 1. Ana Škrlep, Gorenjska 7, Mengeš 2. Marjeta Kumer, Koblarjeva 7, Mengeš 3. Franc Martinčič, Murnova 14, Mengeš Premontaža in centriranje gum (4): 1. Maja Zrim, Šubljeva 10, Mengeš 2. Vlado Selak, Slovenska 67, Mengeš SAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE mengeS Organizator: Šahovsko društvo Mengeš Kraj igranja: Preddverje Kulturnega doma Mengeš Čas igranja: Nedelja, 1. junija 2003 10. uri Prijave: Pol ure pred začetkom turnirja Prijavnina: člani 2.000 SIT, članice, mladinke, mladinci 1.500 SIT učenci Osnovne šole 1.000 SIT člani ŠD Mengeš 1.500 SIT V ceno je vključeno kosilo, ki bo med tekmovanjem. Predviden zaključek tekmovanja ob 17 uri. Sistem: Švicarski, 9 krogov, 15 minut na igralca, igralko, pravila FIDE z dodatkom za pospešeni šah. Odločitve glavnega sodnika so dokončne. Nagrade: Zagotovljen nagradni fond znaša 50.000,00 SIT. Nagrajeni bodo: najbolje uvrščeni igralci. veteran,članica, mladinec, mladinka, šolar, II., III., kategornik, domačin. Nagrade se ne delijo in se izključujejo. Obvezno: Igralci prinesejo brezhibne šahovske ure. Info: Jakob Bokalič, tel. 01/723-76-82 Vabljeni! Šahovski pozdrav! MLADI VLAGATELJI MEDNARODNI INVESTICIJSKI SKLADI Zakaj so investicijski skladi boljša naložba od tradicionalnih oblik varčevanja, kot so banke in zavarovalnice? Zmanjšano tveganje investiranja - zaradi močno razpršenih naložb (geografsko in panožno) je naš kapital varno naložen (v določenih primerih celo opremljen z garancijo- Tradecom). Profesionalno upravljanje premoženja - vašo investicijo upravljajo ljudje z dolgoletnimi izkušnjami na področju mednarodnega investiranja, pa najsi bodo to posamezniki ali upravljalske ekipe. Likvidnost-izplačljivost naloženih sredstev v vsakem trenutku. Velikokrat nas v življenju preseneti situacija, ko nujno rabimo denar, ki ga imamo nekje naloženega. Za razliko od bank (vezana vloga nam otežuje dostop do denarja) in zavarovalnic (pri katerih lahko komaj po določenem časovnem obdobju npr. 3-5 let uveljavljamo pravico do odkupa police in pri tem izgubimo več kot polovico privarčevanega denarja - izkušnje pri življenjskem zavarovanju), je dostop do denarja naloženega v investicijskem skladu neoviran; rok za izplačilo denarja je okoli 5 do 9 delovnih dni. Kapital, ki ga varčujete pri zavarovalnicah s 3-6% letnim donosom, se vam bo denar podvajal takole: pri 3% se vam podvoji v 24-ih letih pri 4% se vam podvoji v 18-ih letih pri 5% se vam podvoji v 14-ih letih pri 6% se vam podvoji v 12-ih letih Kapital, ki ga imate naloženega v banki (vezana vloga) ima 2-4% letnega donosa, kar pomeni, da se vaš denar podvaja sledeče: pri 2% se vam podvoji v 36-ih letih pri 3% se vam podvoji v 24-ih letih pri 4% se vam podvoji v 18-ih letih Pri tem je treba upoštevati realno izgubo vrednosti naloženega denarja zaradi letne inflacije. Nadpovprečni donos - v primerjavi z ostalimi oblikami dolgoročnega varčevanja. Banke ponujajo iz leta v leto manjše obrestne mere za vezane vloge, poleg tega, je denar naložen v SIT, ki ima 7-10% letno inflacijo. Zavarovalnice nam ponujajo 3-6% letni prirastek. Donosi v mednarodnih investicijskih skladih pa se gibljejo v povprečju od 10% pa do 25% letno odvisno od sklada , ki ga izberemo (obvezniški, delniški, mešani, vrednostni). Premoženje se vam bo slej ko prej podvojilo Primeri podvajanja vaših naložb: Kapital, ki ga vložite v sklad s 15% letnim donosom, se vam bo podvojil po obdobju petih let. ^ rçAV^Tt POSEBNA ŠTEVILKA ZA ABONENTE 031 33 33 39 www.spasteater.com BREZ ČAKANJA V VRSTAH, ZASEDENIH TELEFONOV, STALNO RAZPRODANIH PREDSTAV -TU JE ABONMA ŠPAS TEATER Rešitev za 1x mesečno sprostitev STALEN SEDEŽ celo leto CENEJŠI ogled predstav Vstopnica že od 1.600 sit/ predstavo (velja za določene sedeže do razprodaje) Nakup na 6 obrokov brez obresti 8 predstav v abonmaju + brezplačen ogled otroške predstave Brezplačno obveščanje o abonmajskih predstavah Ob nakupu vstopnic za druge predstave Špas teatra 5% popusta Ob nakupu vstopnic za predstave v juniju 2003 50% popusta Večerja za abonente -Trdinova klet- ceneje Darilo ob vpisu ABONMA »MED TEDNOM« predstave od ponedeljka do četrtka »VIKEND« predstave v petek, soboto ali nedeljo Odločili smo se, da prav VI izberete imena abonmajev. Med predlogi bomo izbrali najbolj izvirna, avtorju pa povrnili kupnino za plačani abonma. Predloge bomo sprejemali do 20. junija 2003. P0SEBNA ŠTEVILKA ZA ABONENTE! 031 33 33 39 www.spasteater.com Za vse informacije vam bomo na tej številki vedno na voljo - samo za abonente in abonmajske predstave. Rezervacija drugih vstopnic na tej št. ne bo mogoča. VPIS ABONMAJEV Od 28. maja 03 do 6. junija 03 (sobota in nedelja zaprto) Od 1. do 12. septembra 03 (sobota in nedelja zaprto) OSEBNO NA BLAGAJNI V KULTURNEM DOMU MENGEŠ Od ponedeljka do petka od 10. do 12 ure Sreda in petek 18. do 20 ure CE STE KATERO OD PREDSTAV žE GLEDALI, NAS VSEENO POKLICITE, DA UREDIMO VSE POTREBNO ZA ZAMENJAVO. O terminih predstav vas bomo obvestili najmanj tri tedne vnaprej. Zamenjava vstopnic za druge predstave ni mogoča, če si predstave ne boste mogli ogledati. Ob vpisu boste dobili potrdilo o plačilu, abonmajsko kartico pa vam bomo poslali septembra na dom, oz. jo boste dvignili na blagajni. CENIK ABONMAJEV - VPIS MAJA Takojšnje plačilo 6 obrokov brez obresti 2 obroka I.prostor 21.200 sit 21.900 sit II. prostor 18.800 sit 19.500 sit III. prostor 16.500 sit 17.200 sit Posebna ponudba 14.850 sit (velja za določene sedeže do razprodaje) + 3 % popusta na gotovino CENIK ABONMAJEV SEZONA 2003/2004 I. prostor 21.900 sit (1A- 9. vrste) II. prostor 19.500 sit (10. do 17.vrste) III. prostor 17.200 sit (18. in 19. vrsta) ABONMA ZA PRIJATELJE Ob nakupu 10 abonmajev vam priznamo 5 % popusta Bi. POX