280
Razne reči.
—  Presvetli cesar je podaril 2000 gld. po povodnji poškodovanim  v Radovljiškem oKraji.
—  Cesar v Celji. Prijazno mestece Celje seje pre-obleklo v nedeljo dne 30. avgusta t, 1. v izvenredno praznično obleko. Ulice in hiše so bile okusno okrašene, tudi lepi slavoloki so bili postavljeni. Mestece Celje je dostojno vzprejelo presvetlega cesarja, ki si je prišel ogledat vojaške vaje, vršeče se po Celjski okolici. Zjutraj ob 7. uri se je pripeljal presvetli cesar. Na kolodvoru sta ga pričakovala nadvojvodi Albreht in Viljem, načelniki duhovenskih, civilnih in vojaških oblastev. Ogromno število množice je pozdravilo presvetlega cesarja pri dohodu z   navdušenimi   „živioa in   „hoch" klici,   mestna
godba pa je zaigrala cesarsko pesem. Mestni župan je ogovoril vladarja, nakar mu je Nj. Veličanstvo odgovorilo, da si hoče ogledati o priliki vojaških vaj napredek Celjskega mesta. Med tem ko ie presvetli cesar počastil z ogovori nekatere osebe, med njimi tudi opata Ogradiji, razgovarjala sta se nadvojvodi z doktorjem Srncera, katerega jima je predstavil namestnik Klibeck. S kolodvora se je odpeljal vladar na svoj Najviši stan v poslopje okrajnega glavarstva. Po sv. maši v nemški cerkvi, pri kateri je bil presvetli cesar, vzprejemal ;e dcputacije, in sicer: mestno duhovščino, dostojanstvenike iz Celja, načelnike oblastev, mestni zastop, okrajni zastop Celjski z načelnikom dr. Srncem. Popo-ludne ob dveh. je šel presvetli cesar peš v mestni park, kjer je pela in se igrala šolska mladina. Povsod ga je spremljala nebrojna množica ljudstva ter mu klicala neprenehoma navdušeno: „živio" in „hoch." Po programu bi se ne smeli Slovenci nikjer udeležiti oficijalnega vzprejema, tako je hotela nestrpnost nemška, <ki bi Nj. Veličanstvu sploh rada Slovence pogrnila. Vender se je pa posrečilo energičnemu postopanju ondotnih rodoljubov, da so smeli vsled posredovanja c. kr. namestnika bar. Kiibecka napraviti cesarju ovacijo. Predno se je namreč vrnil presvetli cesar preko kapucinskega mosta iz parka v mesto, zapeli so mu tam pevci Celjske čitalnice in slov. pevskega društva v močnem zboru krasno pesem: „Moja Avstrija." Po petji je stopil cesar k g. Mihi Vošnjaku, državnemu poslancu, ter ga odlikoval z raznimi vprašanji; ogovoril je tudi župana Celjske okolice Glinšeka ter tudi pevovodjo nadučitelja Jurkoviča iz Šmarija ter pohvalil pevce. Po dvornem obedu pri „Elefantu" razsvetlilo se je celo Celjsko mesto in njegova okolica. Razsvetljava je bila krasna, posebno po slavolokih in nekaterih poslopjih. Presvetli cesar se je peljal po vseh večih ulicah, spremstvo pa za njim. Povsod, koder se je vozil, bilo je zbranega vse polno občinstva, posebno so bili Slovenci iz okolice mnogoštevilno zastopani, kar so baje Nemce jezilo ter jim posebno živio-klici presedali. Tudi bakljada, ki se je naposled ustavila na cesarja Jožefa trgu pred stanom Nj. Veličanstva, posrečila se je izvrstno. Ko so bili zapeli pevci dve nemški pesmi, umaknil se je presvetli cesar k počitku. Dne 31. avgusta se je udeležil cesar vojaških vaj do konca. Ob 7. uri je bil dvorni obed. h kateremu so bili povabljeni cesarski namestnik, okrajni glavar, vojni minister, podmaršal Fuchs, geueralni major Heyrowsky, več polkovnikov, podpolkovnikov in majorjev. Dne 1. t. m. zvečer ob 7. uri se je pa odpeljal presvetli cesar k velikim vojaškim vajam pri Waidhofen-u na Nižem Avstrijskem.
— Cesarjevo potovanje na Češko. Za vzprejem presvetlega cesarja se delajo v Pragi velikanske priprave. Razen Prage bode obiskal cesar tudi mesto Li-berce, kjer je mnogo velikanskih industrijskih podjetij. Ker je to mesto po veliki večini prebivalstva nemško, menijo nekateri češki listi, da misli cesar   s   tem  poka~
281
za ti, da stoji vlada še vedno trdno na stališči češko-nemške sprave. Najsi bode uže kaKor hoče, nas veseli le to, da se ni posrečila nemško-liberalnemu časopisju, ki je na ostuden način ovaialo dan na dan češki narod ter ga črnilo, odrekajoč mu notranjski patrijotizem, za-prečiti cesarjev dohod na češko razstavo.
—  S cesarsnm odlokom z dne 16. maja bodo s 1. oktobrom t, 1. sestavljene štiri nove bosensko-herce-govske kompauije.
—  Imenovanje. Gospod Ivan Markelj, profesor na c kr. učiteljski pripravnici v Kopru, je imenovan za ravnatelja na istem zavodu. — Gospod profesor Ivan Franke, ki je bil dozdaj prideljen tukajšnji visi realki, dobil je na njej izpraznjeno mesto. Gospod Matevž Gemhrečič, provizorični ravnatelj obrtno-nadaljevalne šole v Gorici, je imenovan za gimnazijskega učitelja na Novomeški visi gimnaziji, gospod Karol Pire, do zdaj suplent na   tukajšnji   visi   realk',   pa   tudi   za   pravega učitelja.
—  Duliovske premeinbe v Ljubljanski škofiji. Premeščeni so č. č. gg.: Janez DoOuikar, kapelan v Dobre-poljah, gre za farnega upravitelja na Janče ; Julij čuk, kapelan na Igu, za administratorja špirit, in prvega ka-pelana v Dobrepolje ; Konrad Texter, kapelan in benc ficijat v Šmartinu pri Litiji, za kapelana na Ig; Jožef Novak, kapelan na Krk% v Dob ; Janez Možina, kapelan v Slavini, je imenovan za ekspozita v Harijah ; Janez Lesar, kapelan v Trnovem, gre v Slavino ; Simon šmitek, kapelan v Laščah, na Vrhniko; J. Mauring, kapelan v Mokronogu, v Vodice; Franc Avsec, kapelan v Metliki, v Škocijan pri Dobravi; Gaspar Majar; kapelan na Dolih, v Predvor; Ferdinand Čekal, kapelan na Jesenicah, v Bohinjsko Bistrico. — Na novo so nameščeni čč. gg.: Janez Globelnik gre k sv. Trojici pri Tržišču, Anton Hribar v Podzemelj, Franc Indof na Dole, Janez Kalan v Dol, Janez Lovšin v Mokronog, Jakob Matjan na Jesenice, Franc Pavlic kot kaplan in beneficijat v Šinartin pri Litiji, Franc Pešec v Lašče, Henrik Povše na Krko, Alojzij Radolf v Trnovo pri II Bistrici, Viktor Steska v Kočevje, Janez Zabukovec v Metliko.
—   Deželna učiteljska konferencija se je začela v torek dne 1. septembra s slovesno sv. mašo, katero je daroval preč. gosp. profesor in član fleželnega šolskega sveta Tomo Zupan v župni cerkvi pri sv. Jakobu. Zborovanje se je začelo v redutni dvorani točno ob 10. uri dopoludne. Prisutnih je bilo 44 delegatov in nadzorniki. Zbor so počastili s svojo navzočnostjo gospod deželni predsedoik baron Winkler, gospod deželni glavar Oton Detela in člani deželnega šolskega sveta. Predsedoval ja gospod deželni šolski nadzornik I. Šuman ter skupščino pozdravil. Gospod deželni predsednik je pozdravil na-vzočnike ter s posebnim zadovoljstvom naglašal, da se odlikuje učiteljstvo kranjsko v vsakem oziru, ter je ob-ljubil, da bode vlada kar najbolj mogoče podpirala sklepe dež. konferencije. Tudi gospod deželni glavar je zagotavljal, da bode deželni odbor podpiral konferenčne sklepe. Na g. dr. Romiha predlog, ki   je   bil   z  burnimi „živio"
klici vzprejet, sklene skupščina, brzojavnim potom izreči presvetlemu cesarju udanost. Nato je predaval gosp. dr. Zupane o „šolski higijeui". Delegat dr. Romih je predlagal, da se dr. Zupančev izvrstni govor natisne ter razdeli mej vsa šolska vodstva. Ta predlog se izroči odboru. Potem se je vršila volitev v odbor, ter so bili izvoljeni: Dr. Romih, prof. Leveč, Žumer, Gabršek, Papler, Setina, Bezlaj, Ribnikar in Letnar. Sklepe dež. konferencije priobčimo v prihodmi številki.
— Nadvojvoda Albrecht je kupil od gospe baronice Gageru rojene Auersperg, posestvo Mokrice pri Čateži na Dolenjskem za eu milijon gold.
0
—    Za primasa Ostrogonskega je baje imenovan preč. gosp. škol Hidassv.
—  Za Zaderskega nadškofa je imenovan preč. g. naddijakon Rajčevič.
—  V Gorico, oziroma na sv. Goro, pojde poseben vlak po jako znižani ceni in ugodnih pogojih iz Maribora in Trsta due 7. septembra t. 1. Vožnja iz Ljubljane v Gorico in nazaj stane samo 4 gld. 50 kr. v III. razredu in 6 gld. 80 kr. v II. razredu. Z Nabrežine v Trst in nazaj je cena v III, razredu ua 45 kr., v II. razredu na 70 kr. znižana. Vozni listki so veljavni 14 dni. Vse drugo o tem se poz ve v Pavlinovi potovalni pisarni v Ljubljani.
—   Strela. Minoli ponedeljek je treščilo v Cestnar-jevo hišo na Viči pri Ljubljani, vsled česar se je vnelo ter  je   pogorela   hiša   in   pa   gospodarsko   poslopje.   — Treščilo je tudi v hlev Štrempfijev v Mali Vasi pri Savi, ki je tudi pogorel. Živino so rešili.
—  Ogenj. V noči od torka do srede naznanil je strel z Ljubljanskega grada ogenj. Gorela je šupa tesarja Pusta v Streliških ulicah. Ogenj so kmaiu pogasili. Škode je le malo.
—    Svinje so umorile v Brezovci na Štajarskem osemnajstmesečno dete.
—  Živinska bolezen v gobci in na parkljih je na Primorskem popolnoma nehala.
—   Cigan Gregor Breščak, ki je pred nekaj tedni streljal v Trzinski okolici na žandarja, bU je v četrtek minolega tedna obsojen na 3 '/a lota ječe, potem bo pa moral iti v prisilno delarnico,
—  „Naš dom." Gospod I. Križan je začel izdajati v Celji „Naš dom" v malih snopičih po 20 kr., v katerih se nahajajo kratkočasue povesti in pesui za prosto ljudstvu.
—   Dne 31. avgusta t. 1. se je začel na Dunaji mednarodni semenski shod. Generalni tajnik Leinkauf je poročal o letini v Avstriji. Poročevalec meni, da se sme pridelek na Ogrskem računati za pšenico na 100%» fž 71, ječmen 116, oves 111, v Avstriji pa za pšenico na 93, rž 83, ječmen 109, oves 108 % polne letine. V obeh državnih polovicah se sme račuuati pridelek pšeuice na 51, rži 34, ječmena 31, ovsa 44 milijonov centov. Izvoziti se bode moglo pšenice 3% do 4. ječmena 3 do 3%#
282
ovsa '/a d° 3U iniljonov met. centov, rži se bode moglo le tedaj kaj izvoziti, ako se bodo za domačo potrebo mogla porabiti druga žita ali surogati.
— Neredi na Reki. Uže, ko so šli Dalmatinci čez Reko v Zagreb, čakala je podkupljena fak'naža na molu ter jih pozdravna z žvižganjem in raznimi žaljivirri kHci, ki so posebno priljubljeni italijanski olikanost'. Še huie je bilo pa pri povratku iz Zagreba dne 28. avgusta Na Reškem kolodvoru so Reški Hrvatje podarili svojim dalmatinskim bratom venec. Ko so pa stopili na ulico ter se napotki proti morju po mestu, obsula jih je spet podkupljeua sorova množina ter žvižgala in rjovela kot divja zverjad, drugi so vp^i eljen in eviva ter šli vedno za DHmarinci. Najhujši je pa nastal vrišč, in ropot pred hrvaško čitalnico, kjer so bili nekaten člaoi na balkonu ter pozdravljal' mimo gredoče Deimatince. Pred obhodom Da^matincev ni bilo nekakega pretepa, kajH zbrana je bila vsa po^cija,   a'i kasneje so  se vender le spoprije11
Rečani in oni iz Sušaka. Tudi so jih več zaprli, med njimi dr. Kostiča, odvetniškega koncipijenta , in pa zdravnika Lutenbergerja. Ali vse te surovost' ne boio nič pomagale Rešk1 irredeoti, ki jo tako materin*^) podpirajo Madjari. Reka je {n bode vender le hrvaško mesto.