KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZAMEJSKI SLOVENCI V AVSTRIJSKEM DELU ŠTAJERSKE PO PODATKIH LJUDSKIH ŠTETIJ 1951 IN 1961 TONE ZORN Podrobnejši pretres podatkov za obe ljud- ski štetji na avstrijskem Štajerskem 1951. in 1961. leta po jezikovnih kategorijah žal one- mogoča pomanjkanje zadevnih navedb v uradnih publikacijah (izjema so podatki o nemškem občevalnem jeziku prebivalstva). Na tem mestu pa nas posebej zanimajo po- datki za tisti del avstrijske Štajerske, na ka- terem še vedno prebiva slovensko etnično prebivalstvo; pri tem mislimo na radgonski trikot, na sosesko Lučane (Leutschach) in na porečje srednje in zgornje Bistrice, imenova- no tudi podiTOČje Sobote (Soboth).i S prouče^ vanjem jezikovne problematike ljudskega štetja 1951 se je doslej ukvarjal le dr. Julij Felaher. V razpravi objavljeni 1958 v Gospo- darskem koledarju, je ugotovil, da so 1951. leta števni komisarji, ki so popisovali prebi- valstvo na obmejnem avstrijsko-jugoslovan- skem območju, v skladu z navodili spraševali prebivalstvo po občevalnem jeziku in vse osebe, ki so vsaj za silo obvladale nemški jezik, prišteli k prebivalstvu z nemškim obče- valnim jezikom. Prav tako so števni komi- sarji ohranili običaj iz stare monarhije, po katerem so prišteli vse Slovence, ki so se bili priseMh na to območje iz Preikmurja ali pa njihove potomce, med inozemce ter jih vnesli v rubriko z nemškim občevalnim jezikom.^ Tako razunaemo, zakaj ie bilo po uradnih podatkih Izseljenec Janez Male iz Sel, Zgornji Kot. V Izgnanstvu je umrl dne 19. XII. 1942, star 78 let 1951. leta naštetih na štajerskem obmejnem področju (radgonski trikot, Lučane in Sobota) komaj 299 oseb s samo slovenskim občeval- nim jezikom. Ustrezna rubrika se je glasila: »z drugim, neznanim občevalnim jezikom«.' Da z upravičenostjo vidimo v rubriki z nem- škim občevalnim jezikom zajete tudi osebe slovenskega jezika, kaže primer občine Račje (Ratsch), okraj Leibnitz (Lipnica), v kateri je bilo 1951. leta od 425 stalno prisotnih prebi- valcev 130 tujcev (pač priseljencev ali njih potomcev iz Prekmurja) ter 3 osebe z >^dru- tujcev pa potrjuje njihovo slovenstvo. (Slo- gim, neznianim« jezikom. Pnav visoka številka venski vestnik, Celovec, 1957 št. 5 in Naš tednik — Kronika, 1957, št. 4).^ V celoti je bilo leta 1951 na obmejnem delu avstrijske Štajerske naštetih 580 oseb z nenemškim ob- čevalnim jezikom in še od teh sta 102 odpadU na občino Dedonci (Dedenitz), v kateri se je od 116 prebivialcev le 14 prištelo k nemškemu občevalnemu jeziku. Ce lahko verjamemo po- datku v glasilu štajerskega društva Slidmark, so se Dedončani kasneje pritožili pri politič- nih oblasteh pa tudi pri deželnem glavarju proti uradnim podatkom ljudskega štetja. Vir dodaja, da prebivalci Dedonec ^^vseskozi go- vore nemški« ter pristavlja, da se popolnoma priznavajo za Avstrijce, ka' so tudi dokazali z orožjem in krvjo 1919. leta.' Kljub pomanjkanju ustreznih podaitkov pa nam pomaga pri določitvi približnega številč- nega stanja slovenskih Zgornještajercev 1951. leta podatek Walterja Neunteufla v publika- ciji Die steirische Bevolkerung, Graz 1956, da se je leta 1951 »priznalo od stalno prisotnih prebivalcev Štajerske« k slovenskemu >>mate- rinemu« (prav občevalnemu) jeziku 0,88 "/o vseh prebivalcev Štajerske. Neunteufel doda- ja, da živi njih večji del »v okraju Radgona«,* kar da število 9762 slovensko govorečih Šta- jercev; koliko jih pa dejansko odpade na ob- mejno območje Štajerske, je težko reči. Pač pa lahko pritegnemo cenitev slučajnega obi- skovalca radgonskega kota, ki je 1948. leta pisal, da so vasi »Žetind (Sicheldorf), Potrna (Laafeld), Dedonci (Dedenitz), Zenkovci (Zel- ting), SI. Gorica (Goritz bei Radkersburg ...) s 95 "/o do 100*'/o prebiva] st^^a slovenske«, kar bi utegnilo dati po podatkih štetja 1951 kakih 1000 oseb slovenskega jezika (pisec tega poro- čila ceni prebivalstvo teh vasi na 3000 oseb).' Tudi za ljudsko štetje 1961 niso znani po- datki po jezikovnih kategorijah. Nekaj raz- 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jasnitve nam ob tem študiju nudi pisec znane knjige o koroških Slovencih v^Die Slowenen in Kamten« dr. Theodor Veiter v graški Kleine Zeitung.8 V članku, kjer so dotika podatkov ljudskega štetja 1961, dr. Veiter opozarja, da ustrezno gradivo ljudskega štetja .po jezikov- nih kategorijah za Štajersko in Gradiščan- sko ni dostopno, ker ga je od central- nega statističnega urada prevzelo notranje ministrstvo. Kljub temu pa so bili dr. Veitru dostopni ustrezni globalni podatki za posa- mezne sodne okraje, posebej še za okraja Leibnitz in Radgona. Po teh podatkih naj bi se število prebivalstva s slovenskim občeval- nim jezikom do 1961. leta zmanjšalo na 229 oseb. Tako naj bi bilo v okraju Radgoni le še 135 oseb, ki so se odločile za eno od možnih jezikovnih variant: »deutsch — slowenisch-c, »'slowenisch<-i in »slowenisch — deutsch«. Iz podatka, da se je v okraju Radgoni 53 oseb izreklo za varianto >>slowenisch — deutsch«, dr. Veiter meni, da so to prebivalci Dedonec. V okraju Leibnitz so po podatkih dr. Veitra števni komisarji našteli v vseh treh jezikov- nih variantah 94 oseb s slovenskim občeval- nim jezikom. Seveda pa se ob pregledovanju podatkov obeh povojnih ljudskih štetij znova vprašamo po vzroku, ki zavira objavo dejanskih podat- kov obeh ljudskih štetij po jezikovnih kate- gorijah. Odgovor nam omogoča že sam članek dr. Veitra, ki daje slutiti, da je bil prvenstve- no političen vzrok; še bolj pa to domnevo { potrjuje — čeprav v dirugi zvezi — izjava šta- , jerskega deželnega glavarja, ki je pred časom ' opozoril štajerski deželni zbor na delikatnost; obmejnega štajersko-jugoslovanskega prosto- ra," OPOMBE 1. Dr. Julij Felaher, Slovenci v Avstriji, Gospo- darski koledar 1958, Ljubljana, str. 29 si. To je tudi območje, ki ga je v glavnem zahtevala 1947. leta Jugoslavija od Avstrije na štajerskem delu meje; prim. Memorandum vlada Federativne na- rodne republike Jugoslavije o Slovenačkoj Ko- ruškoj, pograničnim delovima Štajerske i Gra- diščanskim Hrvatima. — 2. Dr. Julij Felaher, cit. d., str. 31—33. — 3. Ergebnisse der Volkszahlung vom 1. Juni 1951 nach Gemeinden Heft 9, Ste- iermark, 1952. — 4. Dr. Julij Felaher, cit. d., 32—33. — 5. Ernst Erker in Manfred Straka, Die volkspolitische Lage in steierischen Grenzland, Lot und Wage, Runbrief des Alpenlandischen Kulturverbandes Sudmark, Graz, zvezek 2, 1963, str. 6; gl. tudi Hans Pirchegger, Ein steierischer Grenzbezirk gegen Jugoslawien, Ostdeutsche Wis- senschaft, 1962, str. 189—206. — 6. Walter Neun- teufel, cit. d., str. 69; dr. Julij Felaher, cit. d., str. 34. — 7. Koroška kronika, Celovec, 10. IX. 1948, št. 37. — 8. Prim. Ergebnisse der Volks- zahlung vom 21. Marz 1961, Heft 9, Steiermark, Wien 1964. — 9. Dr. Theodor Veiter, Wie viele Slowenen gibt es in Steiermai-k? Kleine Zeitung, Graz, 16. X. 1964, št. 241. — 10. 34. Sitzung des Steierm. Landtages, IV. Periode, str. 617. 55