Maja dvakrat na taden, in sicar vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fraiddrano. — Rokopisi se ne vraCajo. — Za inserate se pl atmi I krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina sa cek) leto 8 ksSHt za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Slovenski kmetje, posnemajte! Naši klici, naj se naš jezik spoštuje pri uradih in javnih napravah, nasproti našemu ljudstvu vendar niso brez vpliva. — Že dolgo smo hranili zanimivo pismo, katero smo sklenili z malimi spremembami objaviti, da naše občin stvo izprevidi. kako ginljivo spoštujejo nekateri slovenski kmetje svoj materni jezik, in kako možato so pripravljeni boriti se za njega pravice. Objavljamo pismo, katero je sprejel od sloven¬ skega kmeta iz Pišec pri Brež : cah neki slovenski državni uradnik, ki je pa slučajno tudi po miš¬ ljenju S'ovenec, in on je nam v uporabo izročil in možu ugodil glede zahteve. Slovenci vseh stanov, posnemajte tega vrlega slovenskega mo¬ žaka in potegnite se cb vsaki priliki z enako odločnostjo za pravice vašega jezika. Potem smemo upati v kratkem na zmago naše pravične stvari! Pismo se glasi sledeče: Spoštovani gospod! Kakor Vam je znano, sem odklonil nemško tiskovino in je nisem hotel sprejeti. Da pa ne bodete mislili, da mislim Vam ali pa kateremu izmed Vaših pomožnih uslužbencev nagajati, Vam reč nekoliko pojasnim. Gotovo Vam je znano, da so se naši po¬ slanci v državnem zboru pritoževali proti nemškim tiskovinam in nemškemu uradovanju pri nas Slo- | vencih. Nebroj interpelacij se je že storilo, da se vsaj v naših uradih slovensko uraduje in tudi potrebne slovenske tiskovine najdejo. Vsled tega je tudi že večkrat izšel od ministrstva odlok, naj se tudi naši slovenski pisavi in tiskovinam prostor da v vseh uradih in tudi tu na Spod¬ njem Štajarskem. Nobeden urad ni izvzet, samo pri armadi ostane še pri starem. Pa kaj poma¬ gajo odloki ministrstva,, ko se potem nekje zadrži in nikamor ne pride v dejanju! Kje se zadrži? Najbrž v Gradcu in morebiti v Mariboru ali Celju Nekateri navajajo vzrok, da kmetje sami ne zahtevajo slovenskega uradovanja in slovenskih tiskovin. Morebiti je pri nekaterih res, pa le zato, ker ne dosežejo nikjer nič in pri nas nočejo v uradih vedeti, da še obstoji § 19. osnov¬ nih državnih zakonov »Enakopravnost vsem na¬ rodom”, Vsled tega Vas ponižno prosim, da mi pošljete slovenske tiskovine in tudi slovensko popisano, saj tako ne gre nikamor drugam nego v Maribor ali pa Celje. Če pa tam nihče ne zna slovenski brati in pisati, gapanaj kje dobijo, saj moramo mi Slovenci ravno tako kakor Nemci davke plačevati in vojake dajati. Prošnja pa še ni bila nikjer nikdar pre¬ povedana. Žalost in jeza me prime, da se moramo mi Slovenci za vsako slovensko tiskovino in pisavo . ;bej boriti in beračiti, na zemlji, katera je bila vsa prepojena s sloven¬ sko krvjo v groznih turških časih,tako da piše zgodovina, da bi se morala ta grozodejstva Turkov med nami s krvjo popisati, pa ne s črnilom. Te naše zemlje sinovi so bili vsikdar zvesti svojemu cesarju in so tudi po tujih zemljah prelivali kri za svojega cesarja. To pričajo še zdaj gomile naših vojakov na Piemonteškem in Francoskem, kateri so smrt storili za našo državo. Res žalostno je to po¬ misliti, Kje so bili tedaj v turških časih tisti narodi, kateri nas zdaj prezirajo in nam ne pri voščijo naših pravic. Drugi narodi posebno Nemci so se mirno razvijali in si že svojo kulturo vstvarili, ko je naš narod izginjal v turških bojih. Pa niso našega žilavega naroda zatrli grozoviti Turki, temuč zdaj si prizadevajo naši nasprotniki s peklensko silo nas uničiti, ker nam ne privoščijo naših pravic. Seveda bi znal kdo reči, da to ni nikakršnega pomena, ali so pri nas slovenske tiskovine ali pa nemške. Dobro! če ni to nikakšnega pomena, pa naj nam dajo j slovenske tiskovine in slovensko popisane! Zakaj j nam pa potem s tako silo vrivalo nemške tisko- j vine in pisavo, če to ni nikakšnega pomena? j 0, dobro vedo, kakšnega pomena ali bolje rečeno, kakšnega namena je to. Še enkrat Vas pa prosim, da mi pošljete slovensko tiskovino in tudi slovensko pisano, ker nemške ne bom nikdar sprejel. Lahko nare¬ dijo z menoj, kar hočejo, samo mojega prepričanja mi ne morejo vzeti in mi to vsiliti. Omenim tudi, da vsako neslovensko listino pošljem takoj nazaj tudi od okrajnega glavarstva poslano ali pa od katerega drugega urada. Nekaj jih je že romalo nazaj, potem sem dobil sloven¬ ske. Ali smo v Macedoniji, na Turškem ali pa na Pruskem? Zdaj smo še pod Franc Josipom, kjer velja „Enako pravnost vsem narodom!” Morebiti bom zato nagajanje in ovadbe trpel, ker nisem hotel nemške tiskovine sprejeti. Pa to me bode le še bolj potrdilo v mojem pre¬ pričanju. Prosim Vas, da se ozirate na mojo prošnjo. S pozdravom J. J. v Pišecah. Tako torej piše vrli slovenski kmet. Prija¬ vili smo njegovo pismo namenoma skoro nes¬ premenjeno, ker je zelo poučljivo. Vsi ga posnemajte! Celjske in štajarske novice. (Letošnji Ciril Metodovi kresovi) Vkljub slabemu vremenu so Slovenci tudi letos na pred¬ večer sv. Cirila in Metoda pokazali z mnogošte¬ vilnimi kresovi svojo narodno zavest. Celjski Slovenci so se v velikem številu podali na Grad, kjer se je slavil praznik slovanskih blagovest¬ nikov s petjem celjskega pevskega društva, svi ranjem narodne godbe in pokanjem topičev in raket, katere so pričale o čim dalje globlje utrjeni narodni zavesti najširših slojev celjskega prebivalstva. Zelo lepo je bilo videti v Celje in vso okolico velika transparenta kažoča s črkama »C“ in »M“, da se slavita slovanska apostola Ciril in Metod. Ko so kresovi začeli pojemati, podale so se pa množice v dolino, kjer ste v »Skalni kleti” priredili podružnici sv. Cirila in Metoda lepo uspelo zabavo. Tudi po celi Savin¬ ski dolini je bilo videti prav lepo število kresov v najrazličnejših krajih. (Ciril - Metodov večer v »Skalni kleti” ) V soboto 4. julija po kresu se je slavila otvo¬ ritev elegantno urejene gostilne »Skalna klet” pod Starim gradom pri Celju. Delniška družba združenih pivovarn Žalec Laški trg je to prej že popolnoma propalo poslopje dala z velikimi stroški popolnoma preustrojiti. Vse je izvršeno tako lično in okusno, dvorana, veranda, kegljišče, vrt in godbeni paviijonček, da je res veselje stopiti v te prostore. Tu se je torej v soboto po kresu vršila veselica v prid podružnicama sv. Cirila in Metoda. Gospa dr. Dečkova in gospice Sernčevi, Vrečerjeva, Bergmanova in druge so napravile s prodajo šopkov, s šaljivo pošto in z okrepčili lep dobiček za podružnici. Narodna godba je pa prvikrat svirala na vrtu ob čegar skale so odmevali do pozne ure zvoki slovanskih skladb. Seveda ni bilo brez petja in — plesa! Ta zabavni večer se je torej v vsakem oziru obnesel sijajno in bode »Skalna klet” gotovo še večkrat občinstvu nudila podoben užitek. (Izlet »Delavskega podpornega društva”) v Šmartno v Rožni dolini se je obnesel kar naj boljše. Cela veselica je imela tako prisrčen domač značaj, da se je gotovo vsak udeleženec vračal z največjim zadovoljstvom z izleta. Ker nam danes primanjkuje prostora za daljše poročilo, ga priobčimo prihodnjič. (Veliki koncert »Celjskega pevskega dru¬ štva”) vzbuja toliko zanimanje, da se je popol¬ noma opravičeno nadejati velikanske udeležbe. Komaj so bili lepaki nalepljeni, se je že začelo popraševati po sedežih Zato opozarjamo posebno vnanje občinstvo, da si pismeno zagotovi pro¬ store. Tozadevna naročila sprejema Hribarjeva trgovina v Celju. Spored koncerta podaja slav¬ nemu občinstvu nekaj popolnoma novega, nekaj takega, kar na Štajarskem še ni bilo slišati. Kdor je slišal peti ljubljansko »Glasbeno Matico”, ta šele ve, kaj je petje Smelo trdimo, da celjski pevski zbor, dasiravno ni tako močan, glede kakovosti nikakor ne zaostaja za zborom »Glas bene Matice”. Užitek, ki ga bo podala ta prire¬ ditev slavnemu občinstvu, bo res nekaj izven- rednega. Ne zamudi torej nihče prilike in zago¬ tovi si prej ko mogoče svoj prostor, da potem ne bo prepozno! — Cene prostorom sc: Sedeži v parterju 1, in 2 vrste 4 K; 3.—7. vrste 3 K; 8.—11. vrste 2 K; 12.—16, vrste K 160. Sedeži na balkonu št. 37—54 3 K, št. 1—36 2 K. — Stojišča v parterju 1 K; dijaki, vojaki od nared¬ nika navzdol in udje »Delavskega podpornega društva” 50 v. — Stojišča na balkonu 60 v. (Pri koncertu dne 12. t. m.) nastopi kot solistka gospica Jarmila Gerbičeva, hči našega slavnoznanega skladatelja. Dovršila je praški konservatorij z vrlim uspehom — a ko¬ maj je stopila v slovansko javnost, že so jo pov¬ sod pozdravili z največjim navdušenjem. 0 vseh njenih nastopih so pisali razni listi jako laskave pohvale. Prihodnjič priobčimo nekaj kritik o njenem petju. (Na dan koncerta) bode velika dvorana »Narodnega doma” tako urejena, da bode v njej lepo primerno hladno, na kar še posebno opozar¬ jamo sl. občinstvo. (Sličica iz celjske sodne dvorane) Pre¬ tekli petek sta stala pred celjskim okrajnim kot kazenskim sodiščem mestni »redar” Pozn č in vratar južnega kolodvora in obenem vnet agent nemštva Pitamic. Predmet obravnave je bilo službeno žaljenje teh dveh očes postave s strani dveh dostojnih Slovencev očeta in sina Tovor¬ nika, članov celjske narodne godbe. Obravnava je jasno dokazala, kdo sta bila prava krivca kaznjivega dogodka, omenjena nemškonavdušena 310 moža pa sta obveljala kot edini merodajni priči, dočim je bilo okolu deset drugih prič nezaslišanih. Pri obravnavi so se pa izvedeli dogodki, ki ka¬ žejo naše nasprotnike, če javne službe oprav¬ ljajo, v jako čudni luči Oba Tovornika sta po¬ vedala, da se je eden izmed omenjenih mož iz¬ razil „V čakalnici (na celjskem kolodvoru) so Slovenci, vrziva jih vun“. Oprt na svojo služ¬ beno moč je potem baje vratar mirno v čakal¬ nici II razreda stoječega Rudolfa Tovornika spodil vun z besedami (nemškimi) „poberi se, ušivec 0 . Feliks Tovornik je povedal, da ga je policaj Poznič na divanu ležečega, ker je zadre¬ mal, prijel s tako silo, da so se Tovorniku ob ti priliki hlače pretrgale. Tudi je „redar“ Poznič trikrat zaporedoma vprašal Tovornika za ime ter mu je ta dvakrat ime povedal. Ko mu tretjič, ker je opravičeno mislil, da ga nemški „redar“ z gotovim vzrokom že tretjič vprašuje, odrekel odgovor, našel je „redar“ vzrok aretacije. V kratkem se bodo vršile še obravnave zoper dve celjski očesi postave, ravno tu imenovanega Pitamica in „redarja“ Zintauerja zaradi „službe- nih" psovk „Windisches Gesindel" in „Krimina list", katere sta doživela ista Tovornika ob isti priliki. To je nemški red! (Nemške zastave in javna varnost živ¬ ljenja.) V nedeljo, približno opoldne, ko je bilo še precej ljudi na trgu, padla je s Karbeutz-eve hiše zastava z drogom vred na tlak in srečen slučaj je bil, da ni nastala kaka nesreča, kajti nekaj oseb se je komaj za par korakov odmak¬ nilo. Radovedni smo, kaj bi nemčurji počeli, ko bi se kaj takega prigodilo Slovencem. — Ali ni taka malomarnost in neprevidnost kaznjiva? Seveda v Celju imamo dvojno pravo. (Celjski nemčurji — navadni tolovaji.) Naše vedno najbolje uspele veselice so celjskim nemčurjem trn v peti. Vsako sredstvo, tudi naj. podlejše, jim je dobro, da si le malo ukrotijo svojo nebrzdano strast proti vsemu, kar je slo¬ venskega. — Tako so včeraj poslali svoje barabe na Ostrožno, ki so od veselice iz Šmartna mirno domu idoče napadli s sekirami, vilami, nožmi in pri tem ranili več naših, med drugim tudi ženo enega naših godcev s sekiro smrtnonevarno. Dobro vemo, kdo tiči za temi barabami, kdo jih pod¬ kupuje za take tolovajske čine in ne bomo po prej mirovali, dokler ne izročimo vseh zasluženi kazni. Naše ljudstvo pa naj izve njihova imena, da se jih bo varovalo bolj, kakor garjevega psa. Zapomnili si bomo celjske nemčurje, ki živijo le od našega denarja, v zahvalo pa nas in naše žene na cesti s sekirami pobijajo. (Drugačno merilo politične oblasti na¬ sproti Slovencem!) Drugače nego v zadevi voj- niških volitev postopa isto c. kr. namestništvo v Gradcu v zadevi volitev v celjski okolici, kjer so zmagali Slovenci. Dasiravno je tu bil položaj za nemčurje tako slab, da si niso niti upali udeležiti se volitev in so vložili eno samo rekla¬ macijo, vložili so šele po soglasni izvolitvi slo¬ venskih odbornikov Nemci ugovor zoper izvo litev in sicer baje zaradi nepravilnega uvrščenja volilcev v posamezne volilne razrede z ozirom na davčne vsote. Kaj je storilo c. kr. namest¬ ništvo? Tu je pa takoj našlo vzrok kaj ukreniti. Popolnoma brez vzroka je dalo potom davčne oblasti iznova preštudirati uvrstitev volilcev glede davkovega zneska. Uvrstitev je pa bila prvotno seveda pravilna in je namestništvo brez potrebe Nemcem na ljubo ukrenilo ta korak. V Vojniku nasproti naravnost turškim sleparijam ni ganilo mazinca, če se gre za Slovence, po stopa pa na tak način. Zdi se nam, da tudi v Gradcu pašuje Khuen Hedervary. (Delniški pivovarni Žalec-Laški trg). V seji upravnega sveta gornje delniške družbe dne 1. julija v Žalcu se je ustreglo davno spoznani potrebi povečati to narodno podjetje. Povpraše¬ vanje po pivu te družbe je tako veliko, da ima letos dvakrat toliko prometa nego v enaki dobi lansko leto, in da se niti polovici vseh naročil ne more ustreči. Vsled tega se bode podjetje moralo razširiti in se pomnoži ustanovni kapital še enkrat za prvotno visočino. (Vojniške volilne sleparije odobrene.) Za¬ dostno znano je, na kak način so Nemci pri občinskih volitvah v Vojniku osleparili. Slovenci so, kakor znano, vložili zoper volitve ugovor. In kaj je ukrenila politična oblast? C. kr. namest¬ ništvo v Gradcu je sklenilo odbiti ugovor, e da nima nasproti nemški slepariji nič ukreniti. Pravi namreč, da bi bili Nemci tudi tedaj zrna gali, če bi se glasi, katerih veljavnost Slovenci izpodbijajo, razveljavili. Misli menda, da bi Nemci s pomočjo vlade že bili lahko — iznašli kako drugo sleparstvo, če bi se to ne bilo posrečilo. S tem odlokom je torej naša politična oblast pripoznala, da nima nič zoper to, ako se tudi drugod glasovi na enak način fabricirajo, kot so se v Vojniku O tem treba razmišljevati! (Narodno gibanje v Konjicah.) -Preteklo nedeljo je novo bralno društvo v Konjicah prvi¬ krat nastopilo. Ob natlačeno polnih prostorih „Narodnega doma" in dvorišča se je vršila lepa ustanovna slavnost. Društveni pevski zbor je pel v splošno zadovoljnost in svirala je šmarska godba. Dr. Vekoslav Kukovec iz Celja je imel slavnostni govor o političnih pravicah in seda njem narodnem položaju štajarskih Slovencev. Nad eno uro trajajoči govor je občinstvo poslu¬ šalo do konca z vzgledno pozornostjo ter mu sledilo z glasnim pritrjevanjem. Gdč. Sattlerjeva je govorniku izročila v imenu konjiških Slovenk krasen šopek. Zelo veselo je, da se narodna za¬ vest v Konjicah in okolici tako lepo utrjuje, ka kor smo videli ob priliki te prireditve bralnega društva. V Konjicah biva lepo število odličnih, vseskozi narodnih rodbin. Naj bi složno in še ži- lavejše nego dozdaj nastopali zoper drzno nem- čurstvo — in ob naravnem razvoju razmer bi Slovenci v Konjicah igrali popolnoma drugo ulogo nego doslej. To upamo in pričakujemo. Brez dela in žrtev — pa ni zmage! Naprej, ko njiški Slovenci! (Pri Sv. Jederti nad Laškim) se bo prire- j dila v nedeljo dne 12. julija t. 1. popoldne vese- i lica z gledališkimi predstavami in petjem So- ) sedni gostje dobro došli! (Nemškutarstvo na Vidmu) Naše gasilno društvo ima še vedno nemško komando, ako- ravno so se že pred letom nekateri trudili slo vensko vpeljati. Žalibog je nekaj gospodov na Vidmu, ki se hvalijo, da so bili veliko po svetu, na Dunaju itd. (kot vojaki) in trdijo, da je „ nemška Špraha ta prva". Narodni gasilci, zdra¬ mite se in zahtevajte, da bode slovensko povelj- i ništvo vpeljano, zahtevajte, da društvo izstopi iz nemške zaveze in pristopi k zavezi slovenskih požarnih hramb. Bodite narodnjaki in rešite na- , rodno čast slovenskega Vidma; a nikdar ne j nemškutarite. (Imenovanja in premeščanja) Gosp. Luka i Brolih, suplent na mariborski gimnaziji, je ime¬ novan pravim učiteljem na hrvatski gimnaziji v Pazinu; g. Martin Majcen, suplent v Ljubljani, pravim učiteljem na gimnaziji v Novem mestu. Davčni kontrolor g, Simon Wutt v Mariboru je imenovan glavnim davčnim kontrolorjem. Davčni pristav g. Ig. Ozvatič je premeščen iz Gornjega grada v Brežice. (Sv. Lenart v Slov. goricah.) V sredo se je poročila navdušena narodnjakinja gospa | G. Grušovnik z g. A. Zabukošekom, učiteljem pri s : Sv. Marjeti ob Pesnici. Lenarški Slovenci iz srca častitamo! Vsled vsestranskega prigovarjanja je gospa Grušovnik odstopila 25% od svojega pri „foršuskasi“ naloženega denarja ter tako daro¬ vala isti 10.000 K. Lenarški nemčur, klobuk dol pred tvojo dobrotnico! (Koliko je strank na Štajarskem?) V kratkih presledkih Čitamo po izvestnih slovenskih časo¬ pisih poročila o shodih, o volitvah in sličnih stvareh. Gotovo je vsako narodno gibanje za nas slovenske Štajarce največjega pomena in go¬ tovo nas vsak shodič, vsak migljaj narodne za vednosti razveseli v dno duše, ali žalibog se o teh velevažnih dogodkih poroča v takem zmislu, da nas v resnici obhajajo misli, katere, ako bi' se uresničile, bi ne bile ravno najkoristnejše slovenskemu narodnemu napredku spodnještajar- skih Slovencev. Čitali smo n. pr. to-le novico: „ Katoliško-narodna zmaga. V občini Vičanci pri Veliki nedelji je pri občinskih volitvah zmagala katoliško -narodna stranka. B Štajerčevi" pristaši so pogoreli." Kaj naj si človek misli, ko čita to novico. Mogoče je dvoje. Prvič, da ste na Šta¬ jarskem dve narodni stranki, katerih prva se imenuje ka toli ško - n a rodna, druga pa Štajercijanci". Ker mora predznak katoliško odgovarjati kakemu predznaku nasprotne stranke, bi bil torej tak predznak po stari navadi .na¬ predno", kar pa je glede „Štajerčevih“ pristašev i z ozirom na narodnost i naprednost naravnost laž, ker isti niso narodni niti napredni, temveč pravi nazadnjaški nemčurji. Komu torej veljaj predznak stranke, ki je zmagala v Vičancih? Gotovo narodni stranki, ki naj bi bila „neka- toliška" ? O taki stranki do danes še nismo čuli na Štajarskem, pač pa izprevidimo, da je neka terim ljudem mnogo ležeče na tem, • da bi pripravili spodnještajarske Slovence sčasoma do onih „blagodejnih“ razmer, ki vladajo sedaj na Kranjskem. Napisali smo te vrstice, da ne bi se nam morda kedaj očitalo, da smo bili tako neumni, da nismo videli kaj se godi pred našimi očmi. „Savina“. Kolesarsko društvo za gornjegrajski okraj, je zborovalo v nedeljo, dne 14 junija t. 1. v pro¬ storih Mozerjeve gostilne v Radmirju. Ker je vreme za kolesarje bilo skrajno slabo, okrajne ceste, ki že v obče niso nič kaj prikladne za bicikelj, vsled deževja razorane in blatne, zbralo se je le malo članov „Savine“. Po pravilih ni bilo mogoče ob določeni uri — ob 3. popoldne — zborovati, pač pa je v zmislu pravil se vršil eno uro pozneje občni zbor. Po običajnem pozdravu predsednikovem poročal je tajnik o društvenem delovanju v mi- nolem letu. Društvo je storilo, kar je moglo — ali žal nima sredstev, upeljati kako večjo akcijo v zboljšanje slabih cestnih razmer. Prosili smo okrajni zastop, naj v omenjenem zmislu kaj ukrene, pa zaman. Zdi se nam celo. da ugaja okrajnemu zastopu, oziroma odboru, če so okrajne ceste našega okraja med vsemi štajarskimi za kolesanje najslabše. Skupnih izletov nismo imeli, ker je lansko poletje bilo za kolesarje kaj neugodno. Blagajnik ni bil navzoč, zato ni bilo mo¬ goče poročati o denarnem stanju, pač pa je iz¬ javil predsednik, da ima B Savina" nekaj de8e- takov premoženja. Pri prihodnjem sestanku čla¬ nov — kar bode v kratkem, če bode vreme do¬ puščalo — pride na spored za tokrat zaostalo blagajniško poročilo. Nato smo volili nov odbor. Ker dosedanji zaslužni predsednik, soustanovitelj društva, gosp. Kocbek nikakor ni hotel vsled preobloženja z drugim delom prevzeti načelništva, izbrali smo na prvo mesto g. Terčaka Josipa, nadučitelja v Sv. Frančišku. Namestnik je g. Kocbek Franc, nadučitelj v Gornjem gradu; blagajnik g. Anton Turnšek, trgovec na Rečici; tajnik g. Šijanec Ignacij, učitelj v Gornjem gradu; orodjar g. Deleja Zdravko, obč. tajnik na Rečci; odbornika g. Božič Jakob, trgovec v Gornjem gradu in g. Flu- dernik J., gostilničar na Ljubnem. Vozni odbor . sestoji iz sledečih: Josip Krajnc ml. lesni trgovec v Gornjem gradu, Turnšek Anton in Strmecki Ignacij, učitelj pri Sv. Frančišku. Raztovarjali smo se še o raznoterostih, ki zanimajo kolesarja. Glede cestnih razmer se je sklenilo še enkrat se obrniti na okrajni odbor, naj vendar vpliva na cestarje, posebno na onega, ki oskr¬ buje cesto Gornji grad - Radmirje, (ta proga je najslabejša!) da se urede te žalostne razmere. „Savina“ je voljna na svoje stroške dati osna- žiti cesto in ob strani prirediti primerno progo, ako okrajni odbor noče tega storiti. Vsako leto prihajajo tujci na kolesih v naše kraje in nismo še nobenega slišali, ki bi naše ceste hvalil, pač pa se je vsak škandalizovai. Z malimi stroški bi se pa ceste znatno popravile za kolesarje, ako bi se na strani za iste prire¬ dila in kamenja in trave očistila, deloma nako¬ pala ozka proga. Mozirskemu in rečiškemu cestarju se je pripoznala iz društvene blagajne nagrada po 15 K, ker sta lansko leto večkrat skrbela, da so se kolesarji vsaj nekaj udobneje vozili. Sklenilo se je nadalje, da se letos ob pri¬ liki priredi kak skupen izlet. Ka i pa, ako bi se kje sešli s sosednjimi kolesarji n. pr. v Mozirju, Braslovčah, Letušu, i Šoštanju?! Tajnik. 311 Druge slovenske novice. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je vročila pred kratkim ljubljanska tvrdka bratov Perda¬ nov 1000 K od dobička pri kupčiji z družbenimi užigalicami. Kakor je razvidno, dobiva družba lepe dohodke od svojih užigalic in zato je dolž¬ nost vsakega Slovenca, da po svojih močeh agitira za družbine užigalice. Gotovo je sramota za vsakega zavednega Slovenca, ako bi nosil v žepu užigalice kake nemške čifutske tvrdke in ravno taka sramota za vsako slovensko gostilno ali kavarno, ki bi postavila druge užigalice na svoje mize, kakor užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Občinstvo naj bo v tem oziru brezoziren nadzornik. (Predsedstvo ^Slovenske Matice") se je sestavilo tako-le: Predsednik Franc Levec, na¬ mestnika P. Grasselli in Iv. Sušnik, blagajnik dr. Josip Stare ključarja dr. Josip Lesar in L Požar. Novoizvoljena odbornika M. Pajk in J. Dimnik sta prideljena knjižnemu odseku. (Grozna nesreča) se je zgodila v nedeljo, dne 28. junija v Ljubljani. Amerikanskt zrako- plovec Leon Sttffens se je spustil na dirkališču slovenskega dirkalskega društva z balonom v zrak. Balon se je vzdignil do višine 70 m, Ker je bil najbrž preslabo napolnjen, se ni hotel vzdigniti bolj visoko. Sttffens se je hotel s po močjo padalice v obliki denika spustiti na tla. Ker pa je bila visočina premajhna, se padalica ni odprla in Steffens je treščil na tla. Zlomil si je ?obe nogi in eno roko ter se je tudi drugače jako poškodoval. Prepeljali se ga v deželno bol¬ nišnico. („Vozni red"), veljaven od 1. junija do 1. oktobra t. 1. je založil g. Jernej Bahovec v Ljub¬ ljani. Knjižica je jako pripravna in ima vse že¬ lezniške proge in vozne redove državnih in južne železnice, katere utegne rabiti kdo izmed Slo¬ vencev. Ta »vozni red" je prvi, ki kaže tudi poštne zveze po slovenskih deželah. Knjižico prav toplo priporočamo. Cena ji je 20 vinarjev, po pošti 5 vin. več (Ponesrečil se je) med vožnjo iz Doba v Kranj rajhenburški postajenačelnik g. Podkrajšek. Konji so se splašili in voz se je prevrnil. Gosp. Podkrajšeka, ki ima levo nogo v stegnu in eno rebro zlomljeno in je tudi drugače baje zelo poškodovan, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. (Celovško pokopališče) V Celovcu bije cerkvena oblast velik boj z mestnim svetom v zadevi novega pokopališča. Mestni očetje ne do¬ volijo, da bi se novo pokopališče v Trnji vasi blagoslovilo. Cerkvena oblast je vled tega hotela napraviti posebno katoliško pokopališče v občini Št. Peter, toda šentpeterski občinski odbor je napravo pokopališča vsled pritiska celovškega mestnega sveta prepovedal. Cerkvena oblast se je pritožila na upravno sodišče, ki je razveljavilo sklep šentpeterskega občinskega odbora kot ne- postaven. -Pokopališče se torej lahko napravi. (Slovenski zmagi na Koroškem.) Dne 1. julija t. !. so si priborili koroški Slovenci dve lepi zmagi. Pri občinskih volitvah v Hodišah in Skcfičah je slovenska stranka zmagala prav sijajno. Znano je, da so Nemci razbili ti dve občini in ustanovili še tretjo, Otok, da bi vsaj v eni izmed teh treh občin zmagali. Ali niti to se jim ni posrečilo popolnoma. Kajti tudi v otoški občini so bili izvoljeni štirje odločni Slo¬ venci, ki bodo ostalim nemčurskim občinskim očetom delali dovolj preglavice. Za volitve se je hudo zanimal celovški okrajni glavar Mac Nevin, ki je hotel na vsak način svoje zveste nemčurje spraviti v občinski odbor, ali vsa čast zavednim slovenskim občanom, ki so posvetili odpadnikom domov. (Razpisano) je mesto profesorja za vero nauk na c. kr. višji gimnaziji v Beljaku do 15. julija t. 1. (Nedeljski počitek v Gorici) V mesecu juliju in avgustu ostanejo v Gorici ob nedeljah vse trgovine brez izjeme celi dan zaprte. Briv niče se zapro ob 12. uri. Društveno gibanje. (Bralno društvo v Št. Pavlu) izgubilo je svojega zaslužnega predsednika g. Pevca, kateri si je za njega obstanek in razvoj pridobil mnogo zaslug, bodisi kot prireditelj društvenih veselic, plesnih venčkov, gledališnih predstav, v čemur je pokazal svojo posebno spretno roko, tako da je njegova izguba za bralno društvo precej ob¬ čutna. Toda upati je, da mu taisti tudi na svojem novem mestu v Letušu ne odtegne svoje podpore in naklonjenosti. Za trud pa, ki ga je imel za bralno društvo, bodo njega društveniki gotovo radi ohranili v hvaležnem spominu. (Narodna čitalnica za Nazarje, Rečico in Kokarje) priredi dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Remic poučen shod s sledečim spo¬ redom ; 1, Poučen govor (govori g. naduč. Fr, Pra¬ protnik). 2. Prijatelji in sovražniki našega naroda (govori g. Fran Lipold). Ker se bodo predavale v obeh govorih za razvoj narodnega gospodar¬ stva in narodnega napredka jako važne stvari, se pričakuje, da se tega shoda udeležijo vsi udi in prijatelji „Narodne čitalnice". Odbor. Dopisi, Frankolovo. Naše bralno društvo je nekaj časa že hira’o, a zadnjo nedeljo pa je zopet oživelo. Priredila se je prva veselica z gledališko predstavo dveh iger: „Ne vdajmo se!“, „Vede- ževalka" in deklamacije »Večna luč" z živo podobo. Igrali so samo domači fantje in dekleta s hvalevredno dovršenostjo. Občinstvo se je ču¬ dilo, da se more kaj takega pri nas vprizoriti. Med posameznimi točkami je svirala domača godba. S svojim pohodom so nas počastili mili so¬ sedje iz Novecerkve, Črešnjic, Dobrne, Vojnika, > celo iz daljnih Konjic je prišel g. učitelj K. s kvartetom, ki nas je po gledališki predstavi razveseljeval na Bezenšekovem vrtu s krasnim I petjem, Zato prav lepa hvala vsem prijateljskim gostom! Našim fantom in dekletom pa bodi prvi srečni nastop na gledališkem odru v vzpodbudo, da bodo delo nadaljevali z isto gorečnostjo in požrtvovalnostjo, kakor so ga pričeli. Mnogo tež koč je bilo, napraviti smo morali nov oder, a njihova trdna volja je vse premagala! — Vsa čast jim! Iz Sevnice. Na sv. Petra in Pavla dan blago slovila je požarna bramba v Rajhenburgu novo briz galno. Te slavnosti so se udeležile požarne brambe iz Vidma, Krškega in Leskovca. Vrla »kostanjeviška godba" je svirala pri dopoldanskem slovesnem blagoslovljenju. Po prihodu vlaka iz Zagreba za¬ čel je vrtni koncert in priznati moramo, da se je imenovana godba v vsakem oziru prav dobro povzpela, za kar gre čast g. Potrebinu, nekdaj učitelju v Kostanjevici, sedaj v Radečah. Pri koncertu je sodeloval tudi pevski zbor brežiške \ čitalnice pod vodstvom g. Zupana. S popoldanskim vlakom se je pripeljalo mnogo gostov iz Zagreba, Brežic, Vidma, Krškega itd., tudi iz Sevnice in celo iz Celja so nas posetili gostje. Razradoščeni smo bili posebno ob prihodu j naših vrlih bratov Hrvatov, Pri prihodu vlaka, j kjer jih je sprejela godba in vse štiri požarne I brambe, odzdravljali so nam z gromovitim »Ži- ; veli Slovenci"! Zabava je bila povsem imenitna. Godba je ! igrala neumorno najizbornejše komade in vrli brežiški pevci so nas navduševali z najlepšimi I slovenskimi in hrvatskimi narodnimi pesmimi. Pri | odhodu so vrli naši bratje Hrvatje izražali želje, da bi se jim še večkrat nudila priložnost, priti j med nas Slovence se prosto zabavat, kar jim v Zagrebu niti dovoljeno ni. Težka je bila loči¬ tev, a v nadi, da se kmalu zopet snidemo, po- ; slovili smo se eden od drugega po bratovsko. Živeli bratje Hrvatje! Politični pregled. (Korber gre.) Močno se je omajal stolček našega ministrskega predsednika Korberja, tako močno, da je podal ostavko celega ministrstva. Najprej se je govorilo, da gre samo češki mi nister Režek radi obstrukcije Čehov v zbornici, potem se je reklo, da gre tudi minister za de¬ želno brambo, grof Welserheimb, ker je grof Khuen na Ogrskem na željo opozicije umaknil brambene predloge. Končno se je govorilo tudi, da gre finančni minister radi sladkornega za¬ kona in ni dolgo potrajalo in Korber je šel k cesarju in dejal — ne gre več! Cesar sicer de- misije ni sprejel, pač pa je rekel, da si pridrži za nekaj časa odločitev. Najbrž bo ostal Korber na krmilu vlade do jeseni. Ako se cesar odloči za pridržanje Korberja, potem ostane vse pri starem, ako se pa cesar odloči proti Korberju, potem gre s Korberjem tudi njegova politika. Kakor vse sodi, ostane Korber, kakor smo že rekli, kvečjemu še do jeseni. (Na Ogrskem) se vsled nastopa novega mi¬ nistrskega predsednika grofa Hedervaryja, položaj ni mnogo zboljšal. Hedervary se je sicer pobotal s Košutom, ali to ni bilo všeč ostalim poslancem neodvisne stranke, kar je bilo povod, da se je stranka razbila. S Košutom je potegnilo le pet poslancev, drugi pa so se zbrali okrog poslanca Barabasa. Košut se je odpovedal predsedstvu stranke. Vsled raznih pogajanj se je posrečilo mešetarjem, da so zopet napravili nekak red v stranki. Košut je iznova prevzel predsedstvo stranke, vsled česar pa je osem najradikalnejših poslancev naznanilo v ostrem pismu izstop iz stranke. Poslanec Barabas ima 35 somišljenikov, s katerimi ustanovi novo stranko. Ali je onih osem poslancev tudi pristopilo k tej novi stranki, še ni znano. Gotovo pa je, da bo Barabasova frakcija nadaljevala obstrukcijo. Hedervary torej ne bo imel najprijetnejših uric v Budimpešti. — Novemu ministrskemu predsedniku je ponudila liberalna stranka temešvarski mandat, katerega je prej imel grof Fejervary. (Dogodki na Hrvatskem.) Hrvatje so dobili novega bana. V soboto ob 10. uri dopoldne je zaprisegel cesar novoimenovanega bana kraljevin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, grofa Teodora Pejačevica. Novi ban je rojen v Našicah v Sla¬ voniji in je sedaj 52 let star. V hrvatskem saboru je dve leti. Bil je veliki župan oseške županije, kjer se je izkazal najudanejšega hlapca Hederva- rijevega tiranizma in najodkritosrčnejšega prija¬ telja Madžarov. Na svojem posestvu ima uslužbene same Madžare, sploh se sam sebe ne smatra za Hrvata, ampak Slavonca. Vzgojen je madžarski, za ženo ima Madžarko, ki biva večinoma le v Budapešti itd., itd. Nemški Usti sicer trdijo, da je brvatska opozicija zadovoljna z imenovanjem grofa Pejačeviča novim banom, ker bo baje od¬ pravil zistem hitrih sodb in vojaških okupacij. Baje namerava razpustiti sedanji sabor in raz¬ pisati v jeseni nove volitve. Dosedanje sekcijske načelnike baje nadomesti z drugimi, Ne vemo sicer, koliko je na tem resnice, ali vso smer Pejačevičevega banovanja nam jasno pove pismo, s katerim je bil imenovan banom in se glasi: . »Ljubi grof Pejačevič! Na predlog mojega I ogrskega ministrskega predsednika ; Vas imenujem banom Hrvatske, Slavonije in Dalmacije." Kogar predlaga Hedervary, ni boljši ali pa še slabši kakor Hedervary sam. — Iz Zagorja prihajajo še vedno poročila o spopadih I med vojaštvom in kmetskim prebivalstvom, ki : se prav nič ne meni za proglašeno naglo sodbo, : ampak trga dotične plakate s sten. V Kumovcih ; pri Ludbregu so aretirali 80 kmetov, katere je j madžaronski občinski tajnik nalašč zapeljal s kričanjem »Živela Hrvatska". Iz Rakovčine je šio 500 kmetov v Ludbreg na pomoč ondotnim upornikom, Ustavilo jih je vojaštvo. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo 152 aretiranih, med katerimi jih je bilo 18 tabo težko ranjenih, da so jih morali prepeljati v bolnico. V varaždinsko županijo prihaja vedno več vojaških čet. Veliki župan Rubido zahteva, da bi se nagla sodba od¬ pravila, prej je pa komaj čakal, da se proglasi. Možu je začelo prihajati menda vendarle malo preveč vroče. (V Macedoniji) vzlic vsemu „prizadevanju" Turčije, da uvede nameravane reforme, vedno bolj vre. Boji med ustaši in turškimi vojaki se vrše dannadan. Najbolj čudno pri celi stvari pa je, da Turčija zbira vedno več vojaštva ob bol¬ garski meji. Bolgarska se je vsled tega obrnila na velevlasti in protestirala proti zbiranju turške vojske ob bolgarski meji in opozorila vlasti na mogočnost vojske. Vlasti so Bolgarski pritrdile in ji naročile, da naj stori primerne korake v Carigradu, in jo zagotovile, da se ji ni treba bati vojske. Bolgarska je storila svoje korake in turška vlada je odgovorila, da ne ve čisto nič o dogod¬ kih ob bolgarski meji in o pomnoževanju vojske, 312 dasiravno poročajo najnovejše vesti, da so Turki brez najmanjšega vzroka zasedli mejno mesto Sultan-Tepe s štirimi regimenti, 30 kompani- jami in štirimi eskadroni. Prebivalstvo obmejnih krajev se trumoma seli na Bolgarsko. Najbrž ne bo dolgo trajalo, da bo začelo pošteno grmeti tam doli. Bolgarski se s svojo izvrstno organizi- zovano armado ni treba čisto nič bati Turčije. Prijateljski odnošaji, ki vežejo sedaj slovanske balkanska države, so gotovo porok, da bi Bol¬ garska ne ostala sama na bojnem polju. Zadnji čas je že res, da se pomete Turka iz Evrope. (Ruski car,) ki je nameraval letos obiskati italijanskega kralja v Rimu, je na nasvet zdrav nikov preložil svoje potovanje v Rim na prihodnje leto in odpotuje sedaj v zdravilišče Livadijo. (Nemški cesar) je vsled zadnjih državno¬ zborskih volitev nekako potolčen. On, ki je povsod zraven s svojimi govorancami, kedar je treba in kedar ni treba, se je sedaj o zmagah socijalno- demokratične stranke takole izrazil: „Zmaga socijalnih demokratov je pojav, čegar razvoj treba pričakovati. Sedaj se mi še ne zdi umestno, posegati v to gibanje." Ali se ne sliši to nekako tako. kakor ono: „Ne maram grozdja, je pre¬ kislo?" Ali pa je morda končno tudi Viljem izprevidel, da ni ljudstvo zaradi njega, ampak on zaradi ljudstva! (Med Rusijo in Ameriko) so se razmere v zadnjem času jako napele. Amerika je hotela priskočiti na pomoč Židom v Kišenevu, katerim je ljudstvo povodom protižidovskega ustanka naredilo mnogo škode, ali Rusija je odklonila vsako tujo pomoč, češ da sama lahko pomaga. Amerika se hoče sedaj maščevati in sicer v Mandžuriji s tiho pomočjo Angležev in Japoncev. Rusija je bila že zdavno pripravljena na kaj takega in zato ima v zadnjem času sibirska železnica veliko opravka s prevažanjem vojakov NAZNANILO! Podpisana s tem slavnemu p. n. občinstvu in gospodom popotnikom najuljudneje naznanja, da je s 1. junijem t. 1 prevzela znani v ZAGREBU, na vogalu Nikoliceve in Gajeve ulice, ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z najprimernejšim komfortom. Za dosedanjo naklonjenost in obisk v hotelu ,Liebald‘ se lepo zahvaljujem in obenem obljub¬ ljam, v sedanjem hotelu z izvrstno kuhinjo naj¬ boljšim vinom ter bud|eviškim pivom po zmerni ceni in najtočnejši postrežbi cenjenim gostom ustrezati. Z velespoštovanjem udana Doljan (264) 10-4 prej hotel ,Liebald‘. Največ^ *iaj hitrejše « ter najvarnejše vrste s! Velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 97 l e g dlli. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Yizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celja. j. 77777.77V.... ...... ...V. ........ ' Ifrfift*ffi&v t^t'‘t* 1 *) V7Ji JL «3 BmpjiTPP Trgovina z železnino PETEi ERKUR“ -v Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele~ me, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rablje in strojev; vsakovrstnih porev, ključalničarskih izdelkov ter ol ">v za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežb« točna Gene nizke. Najboljše vrste gumi za cepljenj 86 d0b ‘ V trg ° Vini Dra « otin Hribar i a v Celja. e vinskih trt pomaga izborno kot nedo- i sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Traun in Stiger Franc Pečnik. Alojzij Walland Viktor Wogg Milan Hočevar J os. Polanetz Josip Matič Fran Zangger Anton Kolenc Oto Schtvarzl lekarna Ferd. Jakovvitsch Frid. Jakovvitcsh Celje: Ivan Ravnikar , M. Rauscher lekarna , Josip Srimz , Anton Topolak ,, W. Wratschko ,, Anton Ferjen Dobrna: Jos. Sikošek Braslovče: Ant. Plaskan Josip Pauer I. Idvoršek Fran Cukala Hrastnik: Alojzija Bauerheim Laško Andrej Elsbacher Karl Hermann Planina :Lud. Sch sche-ko » F. Wamb rechtsammer Gornjigrad: Jakob Božič - Franc Scharb Poljčane Ferd. Ivanuš n A. P. Krautsdorfer >> Anton Schvvelz * Karol Sima Mozirje: Leopold Vukič ! Pristova Brežice: Marija Suppanz And. Suppanz Fran Matheis Franc Varlec Janez Pinterič Uršič