MED TEORIJO IN PRAKSO Slepi in slabovidni otroci v vrtcu Manca Černi, mag. prof. ink. ped., vzgojiteljica v razvojnem oddelku Vrtca Litija V članku bi vam rada predstavila življenje slepih in slabovidnih otrok. Predstavila vam bom, kako navezati stike v komunikaciji in jim kar se da pomagati že v samem začetku. Za slepe in slabovidne otroke je socialno učenje zelo pomembno. Starši in vzgojitelji v vrtcih z usmerjenimi aktivnostmi omogočajo otrokom lažje premagovanje ovir pri vključevanju v okolje. Slepi že od rojstva naprej nimajo vizualnih predstav o svetu. Pri prepoznavanju sveta jim je v veliko pomoč, da ga lahko otipajo in da jim pri tem pomagajo ostali s pripovedovanjem o njem. Oslepeli imajo ohranjene vizualne slike, ki jih negujejo in dopolnjujejo z drugimi informacijami. Uvod O slabovidnosti pa govorimo takrat, kadar imajo Ljudje smo si med seboj različni, drugače gledamo otroci na boljšem očesu od 5–30 % preostalega vida, na svet, vendar lahko vsaj gledamo in ga vidimo v pri čemer razpon od 5–9,9 % označujemo kot težjo vsej svoji lepoti. Živijo pa tudi ljudje, ki teh lepot ne slabovidnost. morejo videti, jih pa lahko tipajo, čutijo, vonjajo in okušajo. Takšni ljudje so slepi, vendar večkrat smo Tako opredeljujejo slepoto in slabovidnost medicin- slepi prav mi, ki ne vidimo naše narave in Zemlje. ske definicije. Vzgojitelji se morajo seznaniti s sta- Pogosto določenih stvari ne želimo videti, čeprav njem vida otroka, saj le-ta služi za pripravo individu- so tik pred našimi očmi. Ne zavedamo pa se, da lju- aliziranega programa (Murn 2002). dje, ki so dejansko slepi, to želijo videti, a iz različnih razlogov ne morejo. Leto 2003 je bilo razglašeno za Pogosto smo vzgojitelji tisti, ki »plujemo« v temi. Evropsko leto invalidov in o tej temi ima vsak svoje Ne vemo, kam bi se obrnili, oz. smo učenci staršev mnenje. Nekateri ljudje komaj ločijo oviranost zaradi slepih ali slabovidnih otrok. Tudi izvidi zdravnika ne motnje v duševnem razvoju od tiste, ki je posledica povedo dosti o tem, koliko in kako posamezni otrok zmanjšanih telesnih zmožnosti, in v prvem prime- v resnici vidi ter kako uporablja svoj vid in na kašen ru priporočajo zavod, v drugem pa integracijo. Ne- način mu prilagodimo dejavnosti. Predvsem zara- kateri si brez težav predstavljajo, da bi se poročili z di tega obstaja poleg medicinske tudi pedagoška moškim, ki je slep, ne pa tudi, da bi se poročili z žen- opredelitev, ki predvideva raven uporabnosti ostan- sko na vozičku. Prav vsi hvalimo pogum družin, ki se kov vida in pedagoško pomoč (prav tam). borijo (druge izbire nimajo), v vsakdanjem življenju pa poskrbimo, da so na varni razdalji. Drugačne lju- Motnjo vida tako delimo na: di si predstavljamo in si predstave predstavljamo na • slabovidnost, podlagi novic v časopisih, televizijskih reportažah in • težjo slabovidnost, pogovornih oddajah. Tako si vsak ustvari stališče o • slepoto z ostankom vida, tem, kaj bi bilo zanj v življenju še sprejemljivo in česa • slepoto z minimalnim ostankom vida in nikakor ne bi mogel prenesti. Vendar pa vse te pred- • popolno slepoto ali slepoto z zaznavo svetlobe. stave pomagajo ustvarjati določeno razdaljo med nami. V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali posa- mezne motnje vida. Kaj sploh je slepota ali slabovidnost? V vrtcu se bomo velikokrat srečali s slabovidnim Slabovidnost otrokom in takrat nas lahko zgrabi panika, saj se Otrok ima 10–30 % preostalega vida. Ob zagotavljanju nam začne pojavljati kup vprašanj, kako predstaviti ustreznih pogojev otrok sprejema informacije po vidni otroka skupini, kakšen način dela uporabiti ter pred- poti. Uporablja korekcijska sredstva (očala, leče, optič- vsem kako poskrbeti, da se bo otrok v skupini po- ne pripomočke). Zagotoviti mu je potrebno ustrezen čutil varnega in sprejetega, hkrati pa se osredotočiti prostor z ustrezno osvetlitvijo delovne površine. tudi na delo s tiflopedagogom. Težja slabovidnost O slepoti govorimo, kadar je otrok brez ostankov Otrok ima 5–9,9 % preostalega vida. Pretežni del vida ali z minimalnim ostankom vida (4,9 % ali manj učenja poteka po vidni poti, in sicer po slabovidni na boljšem očesu). Otrok je slep tudi takrat, kadar metodi. Ta zahteva prilagojene metode dela, upo- ima na boljšem očesu zoženo vidno okolje okrog fi- rabo optičnih pripomočkov, besedil v povečanem ksacijske točke. tisku in prilagojenih didaktičnih sredstev. 24 Didakta Slepota z ostankom vida branja in pisanja, učne pripomočke in pomagala za Od 2–4,9 % preostalega vida. Otrok z vidom lahko slepe, prilagojene pripomočke za igro, šport in vsak- prepoznava manjše predmete na 1–2 m (šteje prste). danje življenje za orientacijo in gibanje. Pri dejavnosti uporablja ostali vid, ki ga je potrebno z ustreznimi vajami še dodatno razvijati. Potrebuje Kako v vrtcu ravnati z otrokom, ki je slep ali sla- prilagojene metode dela, optične pripomočke, be- boviden? sedila v povečanem tisku in didaktična sredstva. Slepi in slabovidni učenci se s sprejetjem zakona o Učenje takšnega otroka poteka po kombinirani me- usmerjanju otrok s posebnimi potrebami vključujejo todi delno slepega in delno slabovidnega. v vse oblike izobraževanja in usposabljanja. Vsak otrok in mladostnik ima pravico do enakih možnosti, zato Slepota z minimalnim ostankom vida tudi otroke z motnjami vida danes ni več potrebno iz- Otrok ima do 1,9 % preostalega vida. Vidi sence, obri- ločati iz domačega okolja. Učitelji slepih in slabovidnih se večjih predmetov in močno povečane črke. Dela se morajo usposobiti v tehniki poučevanja, ki temeljijo se po kombinirani metodi delno za slepe in delno za na slušni zaznavi. Govorno-slušna komunikacija med slabovidne. Vid mu služi za orientacijo, samostojno vzgojiteljem in otrokom je najpogostejši način po- gibanje in praktične zaposlitve. Piše in bere v brajevi sredovanja in sprejemanja informacij pri poučevanju pisavi. Potrebuje posebne metode dela in prilagoje- otrok z motnjami vida. Potrebno je, da učenje kom- ne pripomočke. biniramo z drugimi tehnikami in metodami, saj pre- vladujoča uporaba ene same metode lahko povzroča Popolna slepota in slepota z zaznavo svetlobe dolgočasje in monotonost. Pomembno je, da aktivi- Otrok dela po metodi za slepe, uči se po tipnih in ramo vsa otrokova preostala čutila. Temu cilju pa je slušnih zaznavnih potrebah. Uporablja brajev sistem potrebno prilagoditi tudi učne pripomočke in učila. 25 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Vzgojitelji in vzgojiteljice smo si med seboj različni, slabovidnih otrok v socialne skupine in v konkretne prav tako je različen način našega pedagoškega oblike vključevanja pristopiti postopno, sistematič- dela in komunikacije z otroki. Nekateri vzgojitelji se no in s pozitivno naravnanostjo do individualnih po- bodo lahko poučevanja prestrašili, za druge pa bo treb posameznika (Brvar 2009). to predstavljal pedagoški izziv. Pomembno je, da je otrok vključen v skupino ter da vzgojitelj vzpostavi Vpliv okolice na slepega ali slabovidnega otroka enakopraven položaj. Utegne se zgoditi, da bodo Velikokrat se sploh ne zavedamo, kakšno težo nosijo drugi otroci začutili posebno skrb, ki jo vzgojitelj nudi besede, mnenja, komentarji, opazke in pogledi oko- slepemu in slabovidnemu, kot pomanjkanje pozor- lice. Premalokrat pogledamo nazaj in razmišljamo, nosti z njimi. V pogovoru z drugimi otroki je potreb- kakšen vpliv ima okolica na nas, kaj šele na otroka, ki no pojasniti, zakaj potrebuje posameznik nekaj več je drugačen, v tem primeru slep ali slaboviden. Vse pozornosti. Otroku in vzgojitelju bodo v pomoč na- se začne že v krogu družine, kar tako mimogrede, sveti mobilnega specialnega učitelja tiflopedagoga, takrat se tega niti ne zavedamo, saj se večinoma po- ki bo deloval v okviru mobilne specialno pedagoške javi v obliki pomoči in priporočil. Starši začnejo nositi službe. Tiflopedagog je tako v pomoč vzgojitelju, velik občutek krivde, ta pa lahko izhaja iz zlonamer- predvsem pa otroku samemu (Murn 2002). nih pripomb. V družini je zelo pomembno imeti veli- ko potrpežljivosti, razumevanja in sočutja, da grenke Pri pripravi vsakodnevnih dejavnostih so zelo po- pripombe manj bolijo, da je tišina znosnejša in da so membne usmerjene aktivnosti, predvsem za raz- prošnje staršev uresničene. vijanje posameznih čutil in čutnih zaznav. Tako že v zgodnjem otroštvu tako doma kot v vrtcu otroka Starši in vsi vzgojitelji se premalo zavedamo, kako neprisiljeno uvajamo v orientacijo. Pri orientaciji močno podporo in razumevanje potrebujejo starši, imata poleg sluha pomembno vlogo tudi čutilo za katerim se je rodil »drugačen« otrok. Veliko vlogo tip in voh. Zato je potrebno paziti, da v prostorih, kjer pri tem nosijo tudi sorojenci. Oni lahko sorodnikom se giblje slep otrok, ni nevarnih predmetov ali ovir. zaupajo, se z njim pogovarjajo kot odrasli, širše so- Vaje iz orientacije naj se spontano vpletajo v vsakda- rodstvo pa lahko omogoča načrtovanje prihodnosti nja opravila in igro. Prav tako je zelo pomembno, da npr. poletne počitnice. je postavitev kotičkov konstantna, saj bo samo tako lahko slep ali slaboviden otrok osvojil orientacijo v Zaključek prostoru (Brvar 2009). Marsikateri človek vidi invalidne ljudi (slepe in sla- bovidne otroke) kot vir pomilovanja in usmiljenja. Otroka učimo samostojnosti, zato je potrebno, da Vendar slepi in slabovidni otroci ne potrebujejo vzgojiteljica in starši ne delajo vse namesto njega. usmiljenja; potrebujejo priložnost, da na zdrav način Dovolj je, da smo pri nalogah vztrajni in dosledni. V nadomestijo omejitve, ki jim jih nalagajo posebne tem primeru so majhni koraki nenadomestljivi členi potrebe. Takšen način slepim in slabovidnim otro- končne verige samostojnosti, pa tudi osebnostne in kom daje občutek manjvrednosti, nebogljenosti. socialne rasti. Vsakdanja opravila so za slepega otro- Usmiljenost pa velikokrat nastane kot občutek kriv- ka težka. Sestavljena so iz mnogih zapletenih kre- de. Starši, ki imajo »drugačne« otroke, potrebujejo tenj, ki jih slepi ne more posnemati tako kakor otroci veliko strpnosti, močne volje, predvsem pa priza- z vidom. Vsako kretnjo in opravilo mu bomo morali devnosti, da bo njihov otrok kar se da »normalno« večkrat pokazati, pa tudi popraviti (prav tam). vključen v vrtčevsko skupino, družino in širše okolje. Menim, da bi morale biti osebe s posebnimi potre- Zelo pomembno je socialno učenje otroka. Socialno bami ter njihove družine deležne odprtega spreje- učenje je proces, ki se začne že zelo zgodaj. Najprej ma v okolici, s posebno obravnavo pa bi jim morali v družini, postopoma pa tudi širše (vrtec, šola). Prav omogočiti lepšo in svetlejšo prihodnost. s pomočjo iger in pravil otrok spoznava nekatere elemente socialnega okolja in odnosov v njem: ko- munikacijo, vrednote, medsebojne odnose. V igri z vrstniki, ki vidijo, je lahko razvoj slepega ali slabovi- dnega otroka bolj pristen in uspešen, saj je igra učin- kovito sredstvo razvoja, ki omogoča številne interak- cije z vrstniki. Te pa so temelj uspešnega socialnega Literatura zorenja vsakega otroka. Marsikdaj pa lahko čisto obi- Brvar, R. (2009): Preprosti didaktične igrače za slepe in slabovidne. čajna igra, ki ji slep ali slaboviden otrok ni kos, nanj Roman Brvar. Pridobljeno 8. 10. 2022, iz http://vkljucitev.wordpress. com/preproste-didakticne-igrace-za-slepe-in-slabovidne/. vpliva tudi zaviralno, ga prestraši in čustveno priza- Murn, T. (2002): Kaj piše na tabli? Ne vidim prebrati: priročnik za na- dene. Otrokova samopodoba je vse slabša, kar lahko črtovanje in izvajanje pouka s slepimi ali slabovidnimi učenci. Škofja Loka: Center slepih in slabovidnih. postane velika ovira za nadaljnji osebnostni razvoj in Opara, B. (2005): Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vlo- vključevanje v socialne skupine in širše okolje. Zato ga in naloga šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potre- bami. Ljubljana: CenterKontura. morajo starši in vzgojitelji pri vključevanju slepih in Restoux, P. (2010): Življenje z drugačnim otrokom. Radovljica: Didakta. 26 Didakta