St. 21.
V Trstu, sabota 11. novembra 1870.
Tečaj I.
„Edinost* izhaja vsako drugo in _ četrto sabota vsakega meseca ^tj in velja za vse leto gl. 2 kr. 40- iji^ » „ , poln leta , 1 s » , . žtrt .	„ 70.
Za oznanita, k,akor tudi za „poslanice* se plačuje zanavadne istopne vrs e:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 , „ „ „ 2 krat 6 . . . . 3 krat
Za veče črke po prostoru.
Glasilo slovenskega
Posamezne številke se dntmaje po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošte, pod obokom tik Kalistrova hiše, na Bel vedere pri g. Bertnlinu, V okolici: Na Občini v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Bar-koli pri r. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Sancin M. Magdaleni zg. J. Ježu Naročnina naj si' pošilja k sv. Ivana št. 424, pisma iti dopisi vrednistvu v Škorkoli »t. 84. Udje pol. dr. „Kdi-nost* kteri meseri no redno plarnjejo, dobivajo list brezplačno nudom.
političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti je moč"
NOVINARSKA BRZDA.
Dan danes ima težavo novinar, obilo gradiva ima nakopičenega, da bi ga podal svojim bralcem, ki bi iz njega pravo duševno hrano zajemali, to da brani mu nestrpljiva brzda, ki mu jemlje razen misli vse duševno orodje. Huda je notranja borba, ki jo ima urednik slovenskih časnikov, spominja se svoje dolžnosti, da on je v prvi vrsti narodni publicist in da ima nalogo, po svojem časniku ljudstvu golo resnico in visoki vladi ljudsko mnenje izraževati. Kakor bučela, tako on nabira in polaga nabrano gradivo v Časnik, da narod bere in spregleduje v megleno politiko. Težavno je uredniku, da bi v srci nosil sam za sebe politične važne resnice, ker jih nemore narodu podati, prav tako mu je, ko vprežene-mu konju, ki vozi po cesti, polovica njena je gladka, polovica s kamenjem posuta, in kolikokrat ukrene na gladko, uže ga cukne ostra brzda sitnega voznika, kateri ne če prej do cilja priti, ker se mu birokratiČna ura vstavlja in ga napredek vznemirja. Uboga para mora dalje po zavornem potu mučno voziti, dokler ne pride do cilja, to se ve da, v ostri brzdi, kar bi se lahko brez muke doseglo. Naš ubogi listič le vsakih 14 dni enkrat izide in še ta je bil uže dvakrat konfisciran, v drugo ga še naročniki niso mogli v roko dobiti. Vedno bolj se kaže v Avstriji tiskovna svoboda, ki se glasi, da vsak sine svoje misli in nazore v časnikih javno izraziti. Tudi mi smo uže večkrat kako pravično besedo izrekli in v javnost podali občno ljudsko mnenje, pa državni pravdnik zalučal nam je polno pest paragrafov v obraz ter krenil po ustih rekoč: molčite !
To se zna, da na komando se mora molčati, pri vojakih se to pravi: halz Maul, državni pravdnik je vendar bolj vljuden in mi javno priznavamo, da zaradi enakih do-godeb ni naša delalnost zlomljena, ko vojak delali bodemo dalje in dalje, da dosežemo pravo dejansko svobodo, po katerej hrepenimo in za katero se bodemo še dalje borili. Ako pa mi v boju za svobodo omagamo, gotovi smo, da bode naraščaj še krep-keji stal na braniku in se boril z izdatneji-mi sredstvi, da se vtrdi z večjo delalnostjo in duševno močjo. Avstrija broji 18 milijo-
nov Slovanov, katerih časniki so vedno konfiscirani zarad razodevanja bremen, ki narod tlačijo; prizadevajo se, da pridejo ta bremena na ušesa pravičnih, ki imajo krmilo v rokah, ali vse je glas upijočega v puščavi. Nemški časniki pa grde in pišejo ostro zoper vlado in nje organe, zoper Slovane pa se vedejo tako, kakor bi ti bili njih robovi, a ne enakopravni državljani, a vendar je konfiskacija je pri njih bela vrana, in vendar mi več denarja v državno bla-gajnio — iznosimo nego Nemci. Ne smemo dalje, ako hočemo, da nas ne udari mogočna pest po zobeh.
Toraj, Slovenci, molčimo in mej tem delajmo na narodnem polji, vse na blagost narodu z nado da nam boljši časi pridejo,
da nam mileji solnce zašije.
----
Popotnik trža&ke okolice.
Pretekel je vseh Svetnikov dan, in ljudstvo je zapustilo zopet grobe za leto in dan. Polovica Trsta je bila na pokopališču, dičila je grobove svojih umrlih z venci in lučicami. četrt ure od tod stoji pokopališče prijetne vasi Sčednje, ko smo inemo korakali, zadoni mila nagrobnica tamošnjega pevskega zbora, ki je prvi v okolici, na gomili nedavno umrlega pevca, tudi svojega župnika se je pevski zbor z milo pesnico spominjal. To je le v Ščednji mogoče, ker se ljudstvo bolj zaveda ter ima najboljši pevski zbor, po drugih krajih ne nahajaš takega, vzlasti v Križu ne, kajti tam na Kon-tovelu in Bazovici bi bilo pristojno, da bi ščedenjski pevci narodnej mlačnosti nagrob-nico peli. Z radostjo narodnjaško srce utripa, ko čujte tako izurjene slavce, da celo lahi radi tija zahajajo, kamor se oni zbirajo. Čudijo se, da prosto kmečki fantje znajo toliko pesem izvrstno popevati, da lahko povsod nastopijo. Da se pa prav Ščednja toliko odlikuje, za to gre hvala marljivemu g. tamošnjemu nadučitelju Oenčurju; ako bi Bonin tam bil, gotovo bi tega ne bilo, pač pa vse nasprotno.
Tudi v rojanskem okraju sem popo-toval, našel sem čudno prikazen in to moram precej povedati: Bonin je v enem dnevu za laški tretji razred agitiral in to do-poludne, ko zve popoludne, da bode imenovan za tretji slovenski razred, obrnol je
kozla in agitiral za slovenski razred. Dobro g. Juri Bonin, to vendar nas veseli, ker sicer bi bili vi marsikaterega na laške li-manice ujeli, zdaj bodo pa slovenske šole dobre. Ali bode gosp. Bonin tudi od c. k. šolskega nadzornika potrjen za slovenski razred, ker ni zmožen, to je prašanje, ki se kmalo reši. Res, da je naredil za slovenščino izpit, ali Bog pomagaj kako! da mu nij pri izpitu učitelj Troha skrivnih zna-menij za hrbtom izpitne komisije dajal, padel bi bil, ker pa sta se v tej skrivnej telegrafiji doma večkrat vadila, zato je šlo. Take učitelje nam magistrat blizu mesta vriva, zmožne pa prestavlja na Kras.
Kojanci, ki imate glave, saj včasi ste se kaj postavili in znali braniti čast kom lina, kde je vaša doslednost?
Da je kdo izmej drugih učiteljev tako prekanjeno okoličane za laski razred na led izvabljal in za nos mestni magistrat vodil, ter ga tako sramotno kompromitiral, ko je nasprotna prošnja vložena bila, gotovo bi ga bili spodili. Ali kaj je nekateremu človeku poštenja mari? ovadbe svojih tovar-šev, zakotna pisarijit in advokatura, žapa-njevanje : vse to gre pred vsemi dolžnosti svojega stanu.
Vedite, gospodine Bonin, da so se tudi vam časi predrugačili, da se je vaše stališče omajalo, ko vam neugoden veter potegne, odnese vas morda v prijazniše podnebje, ker tu vam nij več zrak ugoden.
Koncert v tržaškej čitalnici preteklo saboto je bil še precej obilo obiskan, ali vendar ne tako, kakor bi moral biti. Program se je izvršil točno, posebno po všeči je bilo občinstvu igranje na glasovirji go-slih in fisharinoniki, pesem „Cigani" se je morala ponoviti; po koncertu je bil ples, ki je do ranega jutra trajal. Nadejamo se v zimskem času še mnogo veselic v starej tržaškej čitalnici.
V nedeljo pa je privabila igra nMlinar in njegova hči" v rojansko čitalnico obilo občinstva, dvorane so bile prenapolnjene, gosp. predsednik pozdravi občinstvo s prijaznim govorom ter razloži dramatično delo Raupachovo, ki je še vedno tako priljubno, kakor v nekdanjih časih. Igra je bila dobro igrana, diletantje so svoje naloge dobro izvršili c. Hakl je igrala Miciko nežno, njena sestra je bila prav šaljiva krčmarica, saj pa je tudi dobrega moža imela g. Vadnu je
bil prav „birt," od nog do glave. Mati županja c. II nčkova je pokazala liže mnogokrat svoj talent gospica.....je igrala staro mater dostojno. Kar se gospodov igralcev tiče, pokazali so, da niso stali prvikrat na deskah ki svet pomenjajo, le to je želeti, da nežni spol bolje pazi na milo slovenščino, ki bi se je moral bolj vaditi, ne pa regljati, ko skržak na murvi laščino in vedno laščino. Tega pa so najbolj krivi mladi gospođici, ki se z laščino krasnemu spolu prikujejo,
slovenščina pa jim je staro zelezo.
-—; ---
Dopisi.
Ruski pod Livnim 11. oktobra.
Od kar sem zadnjič pisal, pomaknili smo se dalje proti jugu, glavni stan De-spotoviča je poleg romantičnega jezera v Ruski na ruskem blatu. Bili smo v veliki zadregi, primanjkovalo nam je streljiva, zdaj imamo vsega, dobili smo še dva topova, ni skoraj tedna, da ne bi se vsak drugi dan zgrabili, naj bolj krvavo bitko smo imeli na ruskem polji uro hoda od našega sela, napadli so nas od dveh krajev nenadoma, od Livna je bilo kakih 2000 redifov, od juga pa nam je oddeljek konjikov v zvezi z Bašihožuki uzel važne pozicije na se precej dobri cesti, ki drži na avstrinsko mejo. Polkovnik Despotovič nas je razdelil v tri oddeljke, dva sta se precej v bojno linijo pomaknila, tretji je bil v reservi.
Uže je solnce visoko bilo, ko smo čuli od južne strani krik, Alah il Alah, ali mislim, da ga ni bilo doma, kajti naša reser-va je južnemu oddelku prišla na pomoč, razbili smo turško kolono in sicer tako, da noben jezdec ni živenja odnesel, pritisnili so jih naši na cesti ob strmine spredaj in zadaj ustaši, pred njimi je režal propad, v kateri jih je mnogo popadalo s konji vred. Uzeli smo Turkom več vozov, mnogo konj in pušk, da smo oborožili mnogo ustašev, kateri so še stare puške imeli. Naša direkcija je na Mostar, in morda kmalo pride čas, ko si s Peko Pavle vičem roko na mostarski kasabi podamo.
Pismo je teško v Dalmacijo spraviti, ker je daleko in nevarno. Jutri bodemo dalje rekognoscirali ter, ako bog da, tudi malo po Turcih segli. Kamor pridemo, do-bomo strašno po barbarsko umorjenih Kristijanov, v enej kmečkej koči sta bila deček in deklica ravno razdvojena, drugemu starcu je ležala velika klada čez vrat, kedor vidi taka hudodelstva, priseza maščevanje.
M. Gorenjski.
Iz 1v:axkc okolice 24. oktobra.
Magistrat se je vendar v velikej milosti ozrl na okolico, ter šole tako uredel, kakor je želja mestnih očetov in kakor bi moralo biti, po načrtu okoličanov. V Roja-nu so pustili tretji laški razred in naredili poleg laškega paralelen slovenski razred, da bode Bonin še dalje imel pravico laščino po sili in zvitosti v glavo okoliškim
otrokom siliti. Rojanci, pozor! pazite zdaj, ko imate tretji slovenski razred, da ga vaši otroci obiskujejo in ne dajte se zapeljati, ako bode morda Jurij Bonin po vasi hodil zapisavat vaše otroke za šolo, ne dajte se čisto nič zapeljavati sladkim besedam, pri-poročbi za laški razred, kajti vi ne poznate koristi učenja v domačem materinskem jeziku. ker slovenski otrok laže zapazi vsako stvar v slovenščini, nego v laščini. Poglejte lahe, oni ne silijo svojim otrokom drugega učnega jezika od laškega, zato ker v svojem materinskem laškem jeziku najbolj umejo.
Kakov je Boninov III. laški razred, imamo dovolj dokazov, kajti pošiljal je svoje izurjene (?) šolarje celo v gimnazijo, pa prinašali so domu zrele trojke v obilne) meri, da so se roditelji čudili, ko so jim sinovi take kozle domii nosili. Kakor slišimo, je že davno vlada zaukazala, Bonina premestiti, ali on je še zdaj na starem mestu, kljubu vaem ukazom in pritožbam. Bolj odločno postopanje deželnega šolskega sveta koristilo bi mnogo šolstvu, zlasti v okolici, kjer je še toliko prestvariti.
Narodna šola se zanemarja posebno v tržaški okolici, ker pomanjkujc štirirazred-nih šol; magistrat skrbi mnogo za mestne šole, za okoliške pa le toliko, da se mu ne mora očitati, da ničesa ne dela. Magistrat ima trden namen polaščiti okolico, to nam kažejo najbolj šole, kakor tudi vsi sklepi mestnega sveta, ki vse pravične in potrebne prošnje okoličanov odbija in se drži le gesla „moč ide pred pravicoZato pa ima magistrat tudi v svoji službi rad take kreature, ki ga podpirajo z denuncijacijami in katere umejo dobro špilcelsko službo opravljati, ter učitelje in druge magistratu opo-zicijonalne osobe tožiti in črniti. 0e tudi je Jurij Bonin pri magistratu najbolj priljubljen, vendar se nadejamo, da tudi njemu uže na steno rojanske šole roka piše nmene tekel.^
Z, Vrdele 24. oktobra, „blovenski, narod" in „Soča" opominjata zarad novih volitev v mestni in deželni zbor tržaške Slovence, in posebno nas okoličane, ker dobro vesta, da je naša okolica zelo pomenljiva in velevažna tudi mestnim Slovencem, ki se morejo z nami popolnem združiti, ker skupno smo močna stranka.
Naše politično društvo „Edinost" že dolgo dela na to, da bode čast in zmaga tržaških Slovencev na volilnem polji. Ker pa ne moremo upati, da bi slovenska stranka z lastnimi kandidati zoper „Progresso* v mestu zmagala, zato je odbor „Edinosti" stopil v dogovore s patriotičnim društvom, da bi ono v III. razredu 2, in IV. razredu 4 slovenske kandidate postavilo. Naša dolž nost je tedaj pomagati, da vsi slovenski volilci omenjenih razredov volijo po listnici patriotičnega društva.
V okolici imamo tudi 2 okraja prazna, v II. okraju, žalibog, je velika agitacija za g, Mauronerja! Rocolci — Kadin-čani in Lonjerci ! ako vi glasujete zanj, ni-
ste vredni, da imate volilno pravico, da z njo svoje in narodne koristi zapravljate. Odbor „ Edinosti" Vam postavi vrlega kandidata, ki ga vt*i dobro poznate, g. Nadli-ška, Vaša deputacija ga je prosila, naj sprejme volitev v vašem okraji. Volite tedaj tega vrlega moža i ne poslušajte zapeljivcev, ki vam druzega silijo.
V našem okraji nemamo nasprotne agitacije in lahko zmagamo, ker vrli naši možaki dobro vedo, kaj je njim in vsej okolici v Čast in blagost.
Ivanski rodoljubi.
V Gradci 24. oktobra.
Med graškimi visokošolci so veliko razburjenost prouzročili peštanski dijaci. Njihova nesramna zahteva, naj i cislajtanski komilitoni nabirajo darove in demonstrujejo za Turčijo proti Rusiji in tedaj proti vsej Evropi, ker je vsa Evropa za zboljšanje stanja turških kristijanov, razkačila je slušatelje obeh višjih šol brez razlike na-radnosti. Nemci ne morejo pozabiti mad-jarskih krivičnosti proti ogerskim Sasom, in mi Slovani — mi imamo še drugačen ručun z Madjari! Najbrže se njihova zahteva v koš vrže, kakor so na Dunaji naredili; ako pa pride do zborovanja, kar mi Slovani želimo, posveti Madjarom vse drugače, nego bi oni radi turškemu konzulu. Mladina nema navade skrivati svojih misli za težko umljivimi besedami. Mladina je navdušena za svobodo, pa za tako ne, kakor si jo Madjari mislijo. Peštanski nesramneži na vsakej fakulteti še po enega somišljenika ne dobodo.	C.
m , , tAAjftMfc A. -	*
-----------
Politični pregled.
Državni zbor se je odprl 19. pr. m. finančni minister mu je predložil proračun za leto 1877, iz katerega vidimo, da bode 27 milijonov primanjkave. To je jako žalostno, kam pridemo, če leto za letom delamo dolgove!
Predloži se zboru tudi nova postava o davkih, po katerej bi bil dohodek do 600 gld. davkov prost, na veče dohodke pa bi se nalagalo toliko, da se pokrijejo vsakoletni državni troški.
Ministerstvo je bilo interpelirano, kake politike se drži o turškem vprašanji; odgovor je silno zdražil veČino poslancev tako, da v istej seji nij bila mogoča več dalja obravnava. Ministerstvo je bilo primorano poslance tolažiti. O tem vprašanji je bil tudi uže razgovor; centralisti so bili zelo hudi na Rusija i prizadevali se dokazati, da Avstrija nema v orientu nič iskati, da bode krepkejša, ako ostane takošnja, kar-koršnja je ; ti ljudje v obraz bijo naravnim zakonom i zgodovini. Federalisti so jih dobro potolkli.
Madjarski študentje v Peštu so izgubili glavo, če so jo kedaj imeli; sklenili so napraviti turškemu poslancu bakljado, ker Turki eo tisti narod, ki nosi kulturo na
zapad. Svet se je res — vsaj na Madjar-skem — na robe obrnol. Dunajski študentje, ktere so raadjarski povabili, naj se tudi za Turke izreko, dali so jim tak odgovor, kakor pristuje bedakom, moskovski pa so jim celo telegrafično naznanili, da so ostudneži.
Serbi so bili zadnje dni pr. meseca v boji nesrečni; Turci so jim vzeli Djunis in Aleksinec; ruska vlada pa je ustavila dalje bojevanje, ker je turškej poslala ultimatum, naj sprejme premirje do novega leta, ako ne, napove jej vojno; Turci so se morali udati.
Vesti iz črne gore donašajo slavne zmage. Derviš paša je bil pri Medunu strašno tepen, trdnjava Medun se je Crnogorcem na milost i nemilost podala ; Muktar pašo so imeli zajetega i streljali na njegovo vojsko, Podgorico so bombardirali, ko je nastopilo premirje i Turke popolne pogube obvarovalo.
Vstaški vodja Despotovič je vzel Turkom več mest ter jih večkrat dobro otepel.
Kumunci i Orski se pripravljajo na vso moč na vojno. Grki so svojega domu prišedšega kralja z veliko slavnostjo sprejeli, z vsklici: Boj na Turka ! — Boj bode i boj mora biti!
Proti konci pr. m. so turške vojaške drhali na več krajih na Dalmatinsko pri-hrule, veliko živine uplenile, eno hišo zažgale, dva moža nevarno in eno ženo lahko ranile. — Taka je turška kultura, katero madjarski surovoglavci tako povzdigujejo !
--MtOOBOteB*--
Poročilo
političnega društva „Edinostu obravnav v XIL občnem zboru dne 1. novembra v Rojanu.
Predseduje g. podpredsednik Nadlišek, zapisuje tajnik Dolinar, vlado zastopa višji komisar g. Vidic.
G. podpredsednik odpre zborovanje ter pozdravi občinstvo, ki se je obilo vdele-žilo in razloži namen denašnjega zbora.
Trobec povzame besedo, priporoča, ker so volitve pred durmi, da se imajo Slovenci iz Trsta in okolice zediniti v močno stranko, dogovorili smo se z mestnim političnim društvom in sklenili kompromis, da v njih razrede nekatere naše poslance spravimo in sicer v III. razred 2 in v IV. 4 poslance. Agitirajte pri vseh svojih znancih in delaj te na to, da vsak volilec voli one kandidate, katere mu bode politično društvo priporočilo in predlagalo. Za I. okraj se je poslanec odpovedal; g. Trobec bere dotično pismo, potem se oglasi g. Jež in predlaga gospoda Sancina Ivana starašino v Skednji, pa ker je bil ta okraj samo po g. Ježu zastopan, ostal je in suspenso, dakler se skliče v Skednji volilni shod, kar je g. Trobec predlagal in je bil predlog soglasno sprejet.
Za drugi okraj govori Juri Gerdol ter poživlja kmete k živahnosti in graja mlač-nost, ki vlada prav v II. okraju. G. Trobec predlaga za II. okraj g. Nadliška, deželnega poslanca iz III. okraja, ker ga ljudstvo dobro pozna in on vživa splošno zaupanje
tam, in to toliko bolj, ker se hoče vsiliti nek nepoznan Leopold Mavroner, ki je vže baje pri Garibaldu služil, pa nevedne kmete nagovarja in agitira zase. Bil je tudi eden takih nevednežev k občnemu zboru poslan z imenom Vremec, ki je g. Nadlišku opozicijo hote) delati, toda je sramotno propadel, ker ni niti enega glasu dobil njegov nasvet.
Kmet Pečar iz Lonjera, jako razumen in vnet Slovenec, izrazuje se jako hvaležno za gosp. Nadliška ter pravi, da je ta čast. gosp. občno znan narodnjak in pošten de-lalec na narodnem polji in da si štejejo volilci v posebno čast, svojega domorodca ko zastopnika imeti. Dolinar razloži vzrok natanjčno, zakaj je pol. dr. „Edinost* g. Nadliška prestavilo, ter povdarja kmetom, da se morajo z nazori društva strinjati, ker najbolj ono je poklicano delati za blagost okolice. G. Godina se izrazi jako zaupno s posebno zahvalo društvu, da stvari tako redno vodi in se neustraši truda.
G. Primožič povdarja, da se na glas enega samega ne sme nihče ozirati, ker se je g. Nadlišek od onega kmeta razžaljenega čutil, ki ga je Mavroner poslal k občnemu zboru.
Več volilcev iz II.- okraja se zahva-Ijuje g. Nadlišku, ko je za njih okraj kandidaturo prevzel in grajajo nesramno postopanje onega zapeljanega, nerazumnega kmeta.
G. Nadlišek se zahvali za skazano mu zaupanje od strani volilcev prejšnjih in sedanjih II. okraja ter razloži svoj program, ki ga vedno izvršuje, to je vse za narod in korist okolice, ki je bil z živio klici pozdravljen
G. Dolinar govori potem o zadevi tretjega okraja, ker so volilci tretjega okraja bolj oživljeni in politično izurjeni in se sme zanašati, da se vedno z naredbarai društva strinjajo in v svoji sredi nemajo pripravnega moža, ki bi kandidaturo prevzel, zato je društvo sklenilo predložili kandidata, ki bode častno zastopal III. okraj v mestnem zboru, on je dober govornik, in je pripravljen podpirati naš program ter ako bi se ne strinjali ž njim volilci, je pripravljen dati svojo demisijo.
{Dalje prihodnjič.)
----OS©.--
Krajna imena v tržaške j okolici.
(Daljo).
10. Vrdela. Pod tem imenom razumevamo okoličani le vas na hribčku pod grižo, od katere je pozneje ves okraj dobil uradno ime : Vrdela — Guardiella, medtem ko imajo domačini za razne kraje tudi razna imena. Lahi razlagajo to ime iz guardia — straža, češ, da je bila nekdaj na Videli mala straža — guardiella. Se neumniša je ta-le razlaga: Na Vrdeli je bila o času vojske straža in z nasprotnega hriba, menda s Kadina, klicali so zaČudjeni ljudje : guar-dela, — glejte jo! — Pustimo pri miru stražo, če je kedaj bila na Vrdeli ali ne, in
poglejmo si besedo samo. Prvič diminutivne oblike ela pri tej besedi italijanščina ne poznsi; drugič : tudi imena guardia, guardare itd. niso izvirno italijanska, temveč iz nemškega: gewahr, geicahren> kakor sploh skoro vsa imena, ki se začenjajo z gu n. pr. guer-ra, vojska iz nemškega gewehr; guancia, lice iz nemškega vvange itd., kar jih ni iz latinskega. Ime Vrdela pa ima prav slovansko koreniko in obliko, kajti v srbskem narečji vrdati pomenja: viseti in na Srbskem, v Truškej gori so vasi: Vrdnik, Vrdnika, vrdniška kula — kraji na višini, na hribu. Vrdela je na visu, na hribu in zato se govori in piše : na Vrdeli, z Vrdele, ne pa: v Vrdeli, iz Vrdele. Stara Vrdela ima toraj staro slovensko ime, iz katerega je pozneje laška kancelija po laškem kopitu skrpala svojo: Guardiella. Da oblika Guardiella mora biti iz novejše dobe, pričajo tudi ne prav stari cerkveni spominki, na katerih beremo: Vardula, Vardulemi*celo nad vratmi nove cerkve, ki je bila sezidana leta 1858, se bere: Vardulensium. Tedaj ne Guardiella, ampak Vrdela je prvotno in pravo.
II. V srednje} okolici.
1. Katinara. Tržaški magistrat piše : Catenara, češ, da se kraj tako zove zarad verige (catena^) ki je pri ondašnjej mitnici ; ali, da je „veriga" dala kraju ime, nikakor ni verjetno. Dr. Kandler, ki je vsa okoliška in še druga slovenska imena razlagoval iz latinščine in laščine, izpeljuje to ime neki iz celtiškega: gat — gozd, kar tudi ne gre. Pokojni baron Zanchi je ime Katinare izpeljeval iz svojega priimka „de Catto," češ, da ko je njegova rodovina iz Lombardije prišla v to deželo, dobila je v last kraj, ki se je po njej imenoval „Cattonara* — Cat-tinara. — Mi pa trdimo, da ime Katinara je slovensko in to dokažemo ne le filolo-gično, temveč tudi historično. Katun pomenja v srbskem: ovčji stan, kraj, kjer po~ leti ovce molzejo, v staroslovenskem pa: vojaški stan ali tabor. U je v ljudskej govorici oslabel v i (kakor tudi a v e: Keti-nara, Cetnara) in celo izpade); ara pa je prava slovenska oblika, prim, koš«/«. Ime Katinara po tem takem pomenja : ovčji stan ali vojaški tabor. Pokojni nesrečni Nadlišek, kakor nam sporoča čestit prijatelj, pripovedoval je o tem tako-le : Tam, kjer je zdaj smodnišnica (polveriera) bil je nekdaj takov grad kakor nad Dolino in pri zidanju smod-nišnice so našli mnogo starega zidov j a, pa tudi kosti človeka s turško sabljo; v tem gradu so se prebivalci branili pred sovražniki, posebno pred Turki in so zažigali krese. Ta pripovedka bi razjasnjevala in potrjevala pomen : vojaški tabor.
(Dalje prihodnjič).
----
Domače stvari.
Konfisciran je bil zadnji nas list zarad uvodnega članka Slovani in vlada v Trstu, ki je bil prav mirno pisan, unajnim naročnikom nismo mogli nobenega iztisa po-
slati, naj nam nadi naročniki tega ne jemljejo za zlo, prihodnjič bomo pisali o pohlevnih predmetih, da list konfiskacije varujemo. Nam Slovanom je osoda nemila, vendar poguma ne smemo izgubiti, ker smo gotovi, da je zlata prihodnost naša, vstrajati moramo srčno in pogumno, pravica je samo
ena in ta gotovo zmore.
* *
*
Gospod Štefan Nadlidek je v posebni seji mestnega svctovalstva prečrtal račun zagrizli laski stranki, hoteli so namreč dati mnogim meščanstvo, da hi ložje zmagali v 4. razredu, ako se ne motim, 100 osobami. G. N«dlišek vidi, da se take krivične nakane gode, vstane in zapusti zbornico, da niso mogli več veljavno sklepati. Živel Nadlišek !
Prečastiti g Anton Hrovatin, častni korar in tukajšnji župnik, praznoval je pretekli mesec svojo zlato petdesetletnico. Mi mu vosimo še mnogo let, ker je častiti starček narodnjak in ga smemo šteti mej one, ki so narodu radodarni in podpirajo vsako dobro stvar.
* ♦
G. P. Kaus ki je za policijskega svetovalca imenovan, bil je v Ljubljani menda prav ljubeznjiv slovenskim listom, mi se temu jako čudimo, ker je slovenščine nezmožen, pač pa govori kranjsko spraho, to smo skusili ko smo imeli ž njim opravila, da taki gospod mora liste cenzuri vati, to se je jako čuditi, potem se ve, da konfiscira
stvari ki so čisto nedolžne.
* •
*
častni meščani. Iz letošnjega imenika volilcev prvega razreda pozvedujemo, da častni meščani tržaški so sledeči gospodje: Baron Aleksander Bach, grof Maksimilijan O' Donncl, vitez Anton Schmerling
in vitez G. Toggenburg, * *
*
meščanstvo v Trstu dober kup.
Zadnje dni pr. m. je bila seja mestnega sveto-valstva, da bi nekaterimi progresove stranke podelili očetje meščanstvo; ko so se zvedele nakane Progresistev, niso hoteli priti k seji, vspeh je bil ta, da progresisti zarad premalega števila, niso mogli sklepati.
Magistratova stranka je baje hotela mnogim svojim privržeuikom podeliti meščanstvo, da bi pri prihodnjih volitvah zmagali, pa kakor se vidi, zmaga bode gotovo patriotične stranke in popolni propad magistratovega sistema, čas bi bil uže, da se stvar preobrne, da pridejo drugi zmožni možje na krmilo, da ne bodejo „alla Her-met et consortesu z denarjem ubogih dav-ko plačevalcev zapravljivo gospodarili ter delali mestni blagajni velikanski deficit,
katerega bode silna muka plačati.
* *
•
Koliko tržaški magistrat za dac
na mesec denarja potegne; to je: za vino, pivo, žganje in meso. Pretekli mesec je prišlo v mestno denarnico sto tri in sedemdeset tisoč 532 gl. 81 kr. Drugega davka
od zemljišč pa 174,434 gl. vsega skupaj tristo sedem in štirdeset tisoč 966 gl., potem
Lah tako zopravljivo denar trosi.
• •
•
Turške nakane. Helenski kralj je imel namen na Grško skoz Trst popotovati, njegov parnik ga je mcsec dni čakal tukaj, ali kar naglo se je ves načrt preobrnil. Konji in druge reči, katere so se naložile na njegov parnik, izložile so se preteklo saboto zopet na suho, da ide po železnici v Brindiži na laško, kamor se je tudi kralj odpeljal. Predno pa je kr. parnik odplul, prijadrala je ruska vojna ladja „Craysir* v Trst iz Smirne, za katero pluje še 6 vojnih ladij, ker so Turki nameravali vsled sovražnega postopanja grškega kralja na planem morji zasačiti in se maščevati.
« *
*
Javna varnost V Trstu je prav na nizkej stopinji, tatvino za tatvino čitamo v lokalnik listih, tatovi lomijo v hiše, ali rabijo čas, ko so gospodarji z družinami v glediščih ali sicer zunaj doma. Tržaško mestno svetovalstvo izmeče toliko tisoč za nepotrebne stvari, zakaj nebi sezidali veliko posilno delalnico, kamor bi lahko vtaknili 4000 takih malopridnežev, ki zdaj vse od njih mrgoli. Tu naj bi za armado obleko streljivo, orodje in sploh vse izdeljevali, kalima zdaj Giskra vse liferant v lasti ima. Ako pojde še par let tako dalje, treba se bode vsakemu oborožiti z revolverjem, drugače ni varno več na večer okrog hoditi. * *
•
Čudna prikazen. Edina reč, ki nas je pri pregledovanji volilnega imenika nekolike razveselila, bila je ta, da se v njem spet enkrat uradno rabi beseda „territorio" (okolica), ki je bila nekaj let sem pregnana iz uradnih spisov magistratovih. Menda je prišla v imenik le po pomoti in če je res tako, videli jo bomo v „popravljenem" imeniku gotovo spet nadomeščeno z besedo „campagna" (dežela). Na besedi sicer ni veliko ležeče, pa vendar naznanjamo to nenavadno prikazen.
* * •
V morje je skočila neka 17 letna gospodičina preteklo nedeljo, nekteri po-
st reščiki, ki so parnika iz Dalmacije priča-kavali, izlekli so jo iz morja in rešili smrti. Vzrok je bil baje vedna bolehnost.
* *
Darovali so družini pogorelca Nadli-ška g. g. O. J. Štrukelj 5 gl. — Fr. Mar-telanec 5 gl. — Gasperčič Val. 50 kr. — čest. Josip Križman 1 gl. — Kokanja Joz. 10 kr. — Okoličani in Slovenci v Trstu! sezite v žep in darujte vsak po svoji moči majhen darek ubogi družini, kateri je ogenj vse imetje vpepelil, in vrhi tega jej Še vsled spečenine smrt očeta in reditelja vzela, ko-dor v sila da, dvakrat dd.
Poziv.
Volilci III. okraja, to je iz Kolonije, Skorklje in Verdele, ste vljudno vabljeni k privatnemu volilnemu shodu, ki bode v bo8chetu (v bajti) to je v g. Krasnikovi dvorani v nedeljo popoludne ob 4 uri. Pridite, da se pogovorimo zaradi našega novega poslanca v mestni zbor.
Štefan Nadlišek poslanec III. okraja.
Vino na prodaj.
V ulici Acquedotto št. 10 (Consum Magazin) prodaja se vsakovrstno vino na debelo, najmanj po polu vedra, po najnižjej ceni ter se pošilja naročnikom v sodcih na dom. Kdor jemlje za svojo rodovino vino na dom, naj se obrne na omenjeni magazin, gotovo bode zadovoljin s postrežbo in blagom.
99
Prijatelji dobre kaplice, pozor!
JPri razgledu nove luke.
66
Na Greti je prevzel podpisani krčmo pri Križmanu v svojo last, ter si jemlje čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da bode vedno imel izvrstna vina, dobro kuhinjo in točno postrežbo, ter se slavnemu občinstvu gorko priporoča.
F. Tlber.
Lastnik i z d »tel j in odgovorni urednik Ivan Dolinar
Tisk avstrijskega Lloyda.