Advokatje, notarji in zakotni pisarji. _ % Kp se je zadnji teden prvokrat obravnavalo v poslanski zbornici o adVokatskem in notarskem redu ter o zakotniji pisarjih, poslali so tudi slovenski poslanci svojega govornika posh Hladnik.a v razpravo, ki je izvajal: Mali posestniki imajo velikokrat opraviti z zemIjeknjižnim uradom, zato je razumljiva njihiova želja, naj bi bilo to poslovanje čim ceneje. Vsled tega, se je iz srede malih posestnikov ponovno vzdignil klic: Notarijat naj se podržavi. Tudi Hrvažko-slovenski klub je začetkom tega zasedanja stavil predlog, naj se podržavi notarijat, ker je ta naprava v tej obliki nezmiselna. Notarji so na eni strani državni uradniki, na drugi strani so pa obrtniki, ki delajo na to, da privabijo čim vee ljudstva v svoje pisarne. Vladna predloga se pa ne ozira na to zahtevo, da bi se notarijat podržavil. Notarijat naj ostane, kakor je bil, predrugači se le nekoliko poslovanje, nredba itd. Delovanje se celo razširi. Namerava se bolj pogosto nego dosed'aj, zapušeinske obravnave prepušf'ati notarjem. Ho-  ce se bolj strogo nastopatl proti zakotncmu pisaštvu. To bode le več ljudi privedlo v pisarne notarjev. Priproslii kmetovalci se ne ukvarjajo radi s pisarjenjem. Kadar imajo kako prošnjo ali sklepajo kako pogodbo, prihajajo k občinskemu tajnikti, domacemu učitelju ali pa duhovnik.u, da jim sestavi vlogo. Od kmetovalcev se pač ne sme zahtevati, da bi morali zaradi vsake vloge, zaradi A^sake malenkostne pogodbe hiteti pet ali celo več ur na sedež c. kr. notarja, Tudi za kmeta velja pregovor: ,,Cas je denar", in to posebno v sedanjih', za kmetovalca tako težkih easih. Ako pa postane vladna predloga o zakotnem pisaštvu zakon, potem bode skoraj onemogočeno, pomar gati Ijudem o izdelovanju proSenj in pogodb, kajti v načrtu. stoji: ,,Kdor spisuje neopravifieno in na način obrta vloge ali pa listine za sodnije in upravne oblasti, naj se kaznuje z zaporom od treh d'ni do treli mesecev. Z zaporom se pa še lahko sklene kazen v denarju do 1000 K." Reklo se pa bode, da bodo samo tisti kaznovani, ki bi po načinu obrta spisovali vloge in listine. V zakopu ni prav nie doloceno, kaj je ,,obrtno" izdelovanje vlog. Prepušeeno je to popolnoma razsodbi sodnikov, Ako bi bili sodniki res vedno tako nepristranski! Zalibog smo vefekrat primorani dvomiti nad to nepristranostjo. Ako je n. pr. kdo veliko sto vlog spisal za ljudi, četudi ni dobil za to nobene koristi, bode sodnik laliko razsodil, da je njegovo delovanje podobno obrti, in kaznovan bode z zaporom in Še pla•čati bode moral povrhu. Ali vzemimo slucaj: Pri hranilnici dobiva poslovodja neko nagrado in naroceno mu je, da mora tudi zemlji&ko-knjižne vloge izdelovati. Lahko se mu bode oSitalo, da izdeliije pogodbe proti plačilu in kaznovan bode, Vlada kaže veliko skrb za advokate in notarje. Vse te predloge so narejene z ozirtom na to, da bi se jim izboljšalo njihovo, že tako ugodno stanje. Ali bi ne bilo treba skrbeti tudi za občinske tajnik.e, ki so tudi državljani! Ravno obcinski tajniki si izboljšajo svoje pičle dohodke s tem, da izdelujejo za stranke razne proišnje in pogodbe, za kar dobivajo na.vadno malo darilo. In če vzamerao zakotne pisače same, ni zadeva tako strašria, kakor jo slika vladna predloga, v kateri je receno, da pospešujejo zakbtni pisa^i propad svojih varovancev. Meni ni znano, da bi vsl zakotnih pisačev propadla posestva, pač pa so znane mnoge pritožbe kmetovalcev zoper velike r ne advokatov in notarjev, ,,Ker bi nasvetovani zakon o zakotneni pisa&tvu ie pomnožil stroške kmetovalcem in ker ne upošteva vladna predloga naše zaliteve, da bi se notarijat podržavil, zato izjavljam, da bodemo poslanci iz HrvaŠko-slovenskega kluba glasovali proti predlogom, ki so sedaj pri prvem Čitanju. Tak.o je torej stališče naših poslancev! Upamo, da Ie v popolnem soglasju z mnenjem. slovenskega ljudstva. Zanimivo je bilo, ko je prišel predlog o zakotnih pisarjih v pravni odsek\ Nihče ni hotel postati ponocevalec za ta vladni predlog, ki vsled tega niti v odseku ne more priti v pretres.