Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka v JToliet. Illinois. 7. septenn-ba leta X906 I^etnili XV -=-——---t--zz^^zz^zzz^zzzz^zz^^:-—-;-;-;— GHIGASK! SLEPAR Ubegli bankir Paul O. Stensland je bil prijet tam v Afriki, v mestu Tanger. maroški sultan ga izroči. Pravdnik Olson in časnikar Keeley sta sleparja zasledila. Chicago, 111., 4. sept. — Predsednik Počene Milwaukee Avenue State-ban-ke Paul O. Stensland je bil v nedeljo prijet v mestu Tanger v Maroku, A-frika, in sicer po pomožnem državnem pravdniku Olsonu, ko je hotel tamkaj na pošti sprejeti svoja pisma. Nahaja se v poslopju ameriškega poslaništva v varnem zaporu. Ker se jetnik obotavlja, radovoljno vrniti se v Združ. države in ker med deželama ni izročitvene pogodbe, so zavezne oblasti takoj naprosile sultana maroškega, da sleparja izroči in odpošlje v Chicago. Za prijetje Stenslanda je bila razpisana nagrada $5,000. Čudno, je, da so ženske povzročile propast bančnega predsednika in tudi njegovo prijetje. Neka ženska je državnemu pravdniku pjva natančneje razodela * o potovanju 111 bivališču begunčevem. Kdo je ta ženska, ni znano. Chicago, 111., 5. sept. — Blagajnik Henry W. Heriiig, ki je še vedno v ječi, ker ne more dati poroštva, jč bil veselo presenečen, ko je slišal o prijetju Stenslanda. Rekel je: "Torej bo stari gospod spet priveden v Chicago. Potem se pokaže, da jaz irisem zločinec, da nisem prav nič sokriv slepar-stva. Če Stensland trdi, da sem mu pomagal ciganiti banko, se laže. Vsaka beseda je laž." Maroška vlada za izročitev. Chicago, 111., 6. sept. — Državni department y Washingtonu je včeraj ;. prejel, brzojavko od poslanika Gum-mera, po kateri maroška vlada prav 1 nič ne ugovarja proti izročitvi tamkaj prijetega bivšega bančnega predsednika Pavla O. Stenslanda. Ta je se-daj.'jetnik ameriškega poslaništva. Ve-ščaki so se včeraj izrekli, da se ubegli bankir lahko spravi iz Maroka v Združene države s prevoznim parnikom brez vsake nevarnosti, da nastanejo mednarodne homatije, če se dotični parnik ne ustavi v kakem francoskem, pristanišču. Med Združ. državami namreč in francosko republiko ni nobene pogodbe, ki pripozna ponever-jenje (zasebnih denarjev) kot izročitveni vzrok. Kdo prijel Stenslanda? Pomožni državni pravdnik Harry Olson je včeraj iz Tangera brzojavno naprosil državnega pravdnika Hea-lya, naj njega in časnikarja Jas. Kee-leya, kateremu se je predvsem zahvaliti, da je bil Stensland prijet, imenuje za posebna agenta, da bosta upravičena, prepeljati jetnika v Združ. države.' Dobe 60 do 65 odstotkov. "Receiver" počene Milwaukee Avenue State banke John C. Fetzer še misli, da bodo vložitelji dobili 60 do 65 odstotkov svojih zahtev. Primanjkljaj znaša približno $1,678,000. Pismeni veščak W. A. Drake je včeraj povedal svojo misel, da je večino bankovcev in čekov ponaredil blagajnik Henry W. Hering. Joe Gans zmagal. Goldfield, Nev., 3. sept.—Danes sta se tu "boksala" glasoviti petelin Nelson in črnec Joe Gans. Boj je trajal nad dve uri. Nelson se je posluževal že od začetka jako sirovega načina bojevanja in ko je ob 43 nastopu udaril Gansa s p.estjo v ledje, je priskočil nepristranski sodnik med boksarja in proglasil zmagalcem Gansa. Tako je črnec postal svetovni "champion"' v boksanju. Do 8000 oseb je prisostvovalo barbarski igri. Štrajk končan. San Francisco, 5. sept. — Štrajk vsluibencev pri družbi United Railroads, ki je izza dne 26. avgusta skoro popolnoma ustavljal promet pouličnih železnic, je bil takorekoč končan vsled sklepa na velikem shodu sinoči. Štraj-karji so namreč sklenili, vrniti se na delo ter prepustiti razsodbo o plačah in dolgosti delavne dobe razsodišču. Nesreče na pouličnih železnicah. Chicago, 111., 2. sept. — Preiskava je dognala strašno veliko število človeških žrtev ob nezgodah pouličnih železnic. Poročilo se raztega na nesreče v 50 dneh do 8. avgusta. V tej dobi je bilo po pocestnih železnicah v Chicagi 271 nezgod, 24 oseb usmrče- nih in 285 ranjenih. V isti dobi prejšnjih 50 dnij je znašalo število smrtnih slučajev 21, dočim je bilo ranjenih 107 oseb. Shod francoskih škofov. Pariz, 4. sept. — Danes se je začelo tu zborovanje vseh francoskih nadškofov in škofov ter je vzbudilo veliko zanimanje vsled dejstva, da imajo prelatje odločiti o tem, da li je prelom med cerkvijo in državo nepremo-sten ali je mogoče, najti pot, poslušati postave in čuvati cerkvene koristi. Navzočih je 80 škofov" pod predsedstvom pariškega nadškofa, kardinala Richard. Posvetovanja so strogo tajna. Konferenca bo trajala bržkone štiri dni. Po predzborovanju sq nadškof in škofi poslali papežu dolgo brzojavko, s katero ga obveščajo, da so se zbrali v razpravljanje vsakega sredstva, ki je pripoznano v postavi za primerno organizacijo versko na Fran coskem. Brzojavka zagotavlja nadalje papeža, da hočejo zbrani prelatje odločno in hrabro vztrajati pri svojem delu, vkljtib pretečim pravdam in nevarnostim. Prelatje so izrazili upanje. da bodo vstanu, najti rešitev v-prašanja v zvezi z javnim mirom in ohrano francoske cerkve. Štrajki v Avstriji. Dunaj, 3. sept.—^Resni prepiri med rudniškimi upravami in premogarji so na Češkem povzročili več štrajkov Sedaj že štrajka 4500 premogarjev. V dvajsetih rovih se je ustavilo delo, ker nedostaja delavcev. V več krajih so 'se že pojavili izgredi. Petroseney, Ogrsko, 3. sept.—Ob spopadu med četami in štrajkujočimi premogarji je bilo 175 zadnjih ranjenih. Zjedinjena Hrvatska. Budimpešta, 1. sept. • Največjo pozornost vzbuja sklep mestnega sveta iz Zagreba, glavnega mesta Hrvatske in Slavonije. Mestni svetovalci zahtevajo združitev Bosne, Ercego-novo kraljevine hrvatske pod Habs-nove kraljevine hrvatske pod Habs-buržani. Tozadevna agitacija še vrši v polnem tiru, kar je za Madžare zelo neprijetno. . -g,; jy delavniku, odpravi • ustavnih twiijfilj v prepirih'med delavci in delo,- še in gospodarska poslopja. . Pravda proti upornikom. Kronštadt. 5, sept,—Obravnav:1! kazenske pravde pr^ti dvesto udcležni-kom nedavnih uporov .se je začela v zaklenjeni dvorani. Med obtoženci,je polsto civilistov; tudi bivši dumski poslan«: Qhipko. Ker je pozvanih .nad' i pod;'pričj, utegne pravda dolgo trajati/ 1 .\ Vojaki nemirni. Sevastopol, S- sept.—Admiral Sk'ry-dlov, poveljnik črnomorskega brodov-ja, in tukajšnji vojaški poveljniki so zopet v skrbeh zaradi obnašanja mornarjev iu» armade. Morskih manevrov letos ne bo. Vojne ladje' bodo križ samo' ob brežini okrog trdnjave, trni je v mestu" «0 ustavljene^-da ljudstvo voja^jji^rec voiucijonarnitn mišljenjem. Eksplozija, Fresno, Cal., .j.^sept,—-Vslec šne eksplozije, čije potres se j g premerju desetih milj, ji bil dopoludne v veliki vinski družbe "California Vijie en mož usnirčen.. ik"n in lastnine je bilo ArajiJ Eksploziji je razvaline, dov vina:' gubi mmmK Si 111 iz armade. Petrograd, 3. sept,—Tristo rrvedu-cijbnarjev je. bito danes izgnanih iz Petrograda. med, njimi mnogo časnikarjev. Vlada pričakuje, da bo Vne-jkaterih i^neh lahko, objavila svoj' p<>-.polni načrt za reforme in ilfžavne zboljšave. Petrograd, 4. šept. -•-- Boj mei! prvini ministrom Stolypinom jp dvorno kamarilp (t., j. spletjjarsko nazadnjaško .stranko) glede vprašanja, ali naj fina ' prvi svobodno rpk-o v' • drža viri vladi ali nc» se bo odločil v konfe ^ renči odličrijakov vseli strank v upta- ; ,,' .. ........ ... ,J. . .. . ,1 f- oheija misli, da 1 vi 111 dvornih krogih, m sicer v nede- , ., ,. , t , , na: roka , Ijo, dne 9. septembra Petrovem dvorcu. Nazadnjaki se trudijo, da bi državnozborske volitve zavlekli:". .. "' Diobn: --Lahore, fjidij4"^f. Behar . je . poiriavljtn^ so -razdejana in -.^■Mew Y'wk, 4: sept Italijana, vsega pribfidonegJljJ našli v hosti pri selu . Jar umota Vladni program. Petrograd, S- s,ept. — Nocoj se je razglasila uradna izjava, ki ob-navaja vojna sodišča zi politične zločince in zvišanje kaznij za revolucijo-narno propagando, ter izraža trdni namen, vzdržavati red. Obljublja tudi reiorijijiih »ar.d oilprlivo bfeziis|>i.-:Siir,i omejitiK*',.;!' j.tt-de,razun tega pokrajinsko samoiiprav-. stvo. Zemstvo se imajo uvesti 11a Polj-i skem in v baltiških pokrajinah, in-pobirala se bo dohodarina. Policija in drugi javni uradi se imajo preu-tro-'ji.ti. Zemlja za kmete. Petrograd, 5. sept.—Odbor, ki je bil imenovan v rešitev zemljiškega vprašanja, je sprejel določbe, po katerih se sedanja kronska zemljišča izpre-mene v kmečka posestva. Dotična zemljišča obsegajo- 4 milijone -desja-tin (1 desjatina približno 2Ji akra), ki donašajo letnih dohodkov $3,500,000 Zemlja se bo razprodala v malih kosih na temelju letnega dohodka v zadnjih treh letih iri cena ne sme presegati dvajsetkratne letne zakupnine —Chicago, ill; 3. sept. lavska paruda je zelo zaost; šnjimi. Udeležba je bila pičla.ij; --Davenport, Ia., 3. sept, Prj 12 milj od tu, je Henry Drenter-; lil de v o Grace Reed, ranil ; nika in nato usmrtil samega Jolietske novice. —"Will County Fair" bp dn®J| ,12.., 13. in 14. septembra v 1 rfg 'Tnti-lni:- - .: živino, lepe jpridelke, razrfe dirke ter' druge prireditve v korist in zabavo. Delile se bodo seveda tudi nagrade. — V izkazu darovalcev za pogreb Pavla Sterka, Umrlega dne 27. avg., je zadnjič pomotoma izostalo ime g. Johna Jermana, ki je daroval 50c. Pogreb je oskrbel g. Anton Nemanich, za kar mu gre občna zahvala. —Pisma na pošti imajo: Bole Tone, Križaj Janez, Majhen Imre, Miklavc France, Opeka Janez in Volič Jurij. Listnica uredništva. Potrjujemo, da dopisa iz Pittsbur-ga v-37. štev. 'A. S.', ni poslal oni gospod, ki se je tisti čas mudil v Oe-velalidu in na katerega namigava 'N. D.' /. dne 29. avg. t. 1, Našim rojakom onkraj morja v pouk in preudarek. Slovencem v pogled. Cenjeni Dr. E. C. Colliif? M. I. Jest Frank Mohar Vam hočem odgovoriti na Vaše pismo ter Vam sporočujem, da ne potrebujem nadaljnih zdravil, ker je moj sin popolnoma zdrav. Zahvaljujem se Vam toraj, ker ste ga tako dobro ozdravili že dvakrat; prvič od bozjasti in sedaj zopet popolnoma ker ga ni madeža na njegovi koži. Sedaj Vam ostajam iskreni prijatelj Frank Mohar, Box 85, McKinley, Minn. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko ■ i. ajsetletnico • svojjaplwjv- 1 :< Manhattan, 111. S?M|>Ham > > " danje njegove župnije i'; ""'ii ob tej priliki dar v znesku $1200.00.—Mladi John Grabelj, sin našega vzornega rojaka in blagajnika K. S. K. Jednote, je odpotoval v torek na višje šole v Quincy, 111. Tam bode tudi letos dokončal 1110-droslovne študije jolietski dečko Josip Stukel, bivši gojenec naše farne šole. —V samostanu šolskih sester sv.Fran-čiška se pripravljata na učiteljski poklic jolietski Slovenki gdč. Marija Go-vednik in Ana Čulek. «a dan 240 ton. Omenjam tudi praz-noverce, ki jih večkrat poslušam, kako se norčujejo iz katoJiške vere; pravijo, da katoličan je raaJiko-vatec, ni čuda, če se ljudje izpridijo med tako sodrgo. Če kdo želi notri priti oh> nedeljah v cerkev,, velja 25c za osebo; katoliška pridiga je ob ia uri dopoludne. Dragi čitatelji A. S., naročajte se na katoliški list, ker nam prinaša dobro vsebino vsaki teden in blaži tudi naša srca; kdor ga čita, se lože svojih stra-stij premaga in t trdi vera mu ne bo odpadla. In list je tako poceni, da ga vsakdo lahko naroči. Pozdravljam vse čitatelje tega lista in tudi vrlo gospodinjo M. P. 11a Ruby cesti, a listu A. S. želiui največji uspeli. Z Bogom! J . T." —Poslušajte slovenske gospodinje, da bodete prepričane, da mi prodajamo najbolje sveže in suho meso po veliko nižji ceni kot pa drugi mesarji. Naše cene so: Svinjina (Pork Chops) funt po tac.. Frišna svinjska rebra, 8c. Svinjska, stegma (Perk Loins) funt po rar in ric. Suha rebra, funt po 10c. Sunke od 8.c do ne funt. Najboljše šunke, funt lic do iSc. Stare kokoši, funt po 13c. Mlade kokctšt, funt po 15c. Race, funt po 14c. Mlade pure, funt po 14c. Naše domače klobase so najboljše. Pridite in prepričale se bodete, da naše naeso je najbolje, a cene najnižje. Sedaj' je čas da prihranite denar dokler vam solnce sije. Ako želite vam pripeljemo meso na dom. Stukel Brata, 20.1 StateSt., Joliet, 111. Joliet, III., 4. sept.—Spoštovani gospod urednik "A. S." Na željo več sočlanov našega že dobro znanega društva sv. Cirila m Metoda štev. 8, K. S. K. jednote v jolietu želim naznaniti Vam in vsem članom slavne Jednote, da smo pred nekaj časom dobili novotižkana pravila,, našega društva. - , •• f A mnogim se je čudno zdelo kako je to, da ta priivila še niso bila razdeljena med člane razen med en par istffli le 11a ogled. Kaj je temu vzrok? Kot sem slišal ter se sem. tttdi sam prepričal, da je vzrok temu bilo to ker ta naša pravila niso bila prav natisnjena. Skoro vsi člani našega društva vemo, da ta naša nova pravila niso bila tiskana tam kjer bi morala biti nego tiskala jih je "Nova Domovina" v Cfe-velandu. Pravila je prinesel na sejo eden izmed odbora in prec smo videli da je to delo prav pomanjkljivo. Na prvi strani je bilo tiskano poleg druge* reči tudi ime lastnika "Nove Domovine" J. j. Grdima in še cf-lo s prav "bold beaded črkami." Ko smo gledali črke je jih pač vsak smo našli, da je več točk bilo izpre-menjenih ali tudi izpuščenih. Čitajoči nadalje smo našli, da je bilo strašno dosti pomot v slovenščini, a v angleščini pa skoro niti eden stavek ni bil pravilno izpeljan. Ko smo gledali črke je jihpač vsak lahko videl ker so tako velike, da bi jih lahko slepec bral, ki bi lahko s prsti n.itipat MonJa je pa gospod pri "N. D." mislil, da smo res sami slepci pri sv. Cirila in Metoda društvu v Jolietu. Toraj knjige niso še bile razdeljene ampak na društveni seji se je sklenilo da ima "N.. D." poslati rokopis pravil nazaj, da društvo pregleda če je res po istem stavljeno. Odgovor je prišel iz urada "N. D.", da je rokopis izgubr ljen. Potem smo m seji sklenili, da naše društvo ne plača knjig dokler se nam res ne dokaže, da smo bili vsi slepi ko smo pisatelju narekovali in zlagali točke za pravila ter bili gluhi ko je brat pisatelj prečital kar je zapisal. Rokopis pisatelja pravil je bil prav lepo pisan, ia dovolj pametno in gra-matično sestavljen. Dovolj nespametno je našega društva odbor naredil, ker ni dal pravil tiskati "Am. Slovencu", ki je glasilo Jednote, a tudi vemo, da "A. S." dela dobro, ker nam je že prej naredil pravila v zadovoljnost vseh članov našega društva. A tudi se vsak lahko prepriča, da je res ker če gre človek v urad "A. S." ter upraša za uzorec pravilnih knjig za društvo pa mu pokažejo na stotine pravil raznih društev naše Jednote in še društvom drugih Jednot dela pravila. Povem tudi kako je do tega prišlo, da se naša pravila niso dala tiskati v tiskarni "A. S." Na seji smo sklenili, da se dajo tiskati "Am. Slovencu", a rečeno je bilo da se lahko tudi upraša "N. D." za ccno> in da tisti, ki bode najbolje in najceneje napravil, pa da naj dobi to delo v roke. Ker pa smo vsi vedeli, da "Am. Slovence" dela dobro to stvar smo sklenili, da če glib bode "N. D." obljubila narediti pravila za par dolarjev ceneje, da se vseeno naj da delo "Ani. Slovencu" ker lahko bolj napravi, ketr dela to stvar že delj časa. Odbor pa, ki je to stvar v rokah imel je delal samo nekako brez dovoljenja. Šel je v urad "A. S." ter dobil ceno za narediti pravila. Ko se je pa v našem mestu mudil g. J. Grdina je pa slučajno prišel v dotiko z enem izmed odbornikov, ki je to reč imel v rokah, ter sta ona dva sama to reč po svoje naredila. Cena je bila mislim pri "N. D." malo nižja nego pri "A- S." to se ie pa mislim tako zgodilo. Naš odbornik je gvišno povedal j. Grdinu ceno, <: jo jc dobil v tiskarni "A. S." Potem e pa Grdina moral malo ceneje na-»raviti, ker drugače ne bi dobil dela. Rockdale, P. O. Joliet, 2. sept,—G. urednik glasila naše Jednote! Prosim, da mi daste malo prostora v listu kot članu Jednote. Ne vrzite mojtega dopisa v koš, ampak prečkajte ga predno mislite obsoditi. Mislil sem, da bode kedo drugi izrazil svojo misel že v zadnjem listu, pa ker ni bilo nič o tem kar jaz mislim, se sem namenil pisati par vrstic, to pa le kot član Jednote in v korist meni in Jednoti oziroma vsem članom iste. Najprvo čestitam g. dopisniku ali resnicoljubu za njegovo vrlo dopisnico iz Pittsburgh v predzadnjem "A. S.", ker to je sveta dolžnost vseh katoličanov, da posvare oziroma potluče svoje rojake kaj je prav in kaj ne. Zatorej oni g. dopisnik je vse hvale vreden, da je spisal lep dopis,-ki je prinesel na dan resnico, ki je bila, bolj skrita poprej. Da je'to bilo vse gola resnica, kar je pisal, temu ne ugovarja nihče, še oni list ne. Le to pravi v odgovor, da je v list prišlo po pomoti kar pa ni mogoče, ker je gotovo koš pripravljen za stvari, ki v list ne spadajo. Oni list se je ha svarilo rojaka prec probudil in spet dobil "katoliško" ime to .je le na svojem papirju, saj drugače ni—katoliški kot vsi veste. Ali je bilo prav, ko je oni list pisal, da Jednota mora propasti? To je pisal pa le zato, ker ni mogel dobiti glasila na zadnjej konvenciji. Potem pa zopet letos spomladi je budaril na shod, da se ustanovi nova Jednota. Ali je še več Jednot treba? No, rojaki, sedaj vidite kak list hoče biti glasilo naše Jednote. Pravi tudi, da če postane glasilo, da bode deloval še naprej po svoji zmožnosti in po svojih načrtih, to je, da naša Jednota res propade kot je se pisalo in prorokovalo v tem listu pred malo menj kot dvema Metoma. Dobro, da vendar pove kaj že sedaj misli. Naši sob rat je in Jednota pa gotovo ta izraz razumejo, brez da jim ga kedo izpelja. Toraj člani Jednote, premislite dobro, kaj bodete delali, če mislite koristiti Jednoti in sebi, potem odločite kar je prav. Da bi pa glasilo naše katoliške Jednote postal list, ki se sramuje med svet pokazati da je katoliški, brez da ga kedo na to zrnisli, no potem bi to bilo nečast Jednoti in nam članom iste. Naj rajši oni list bode še nadalje glasilo "Pav-lihe" in "Črnih bukev", kot pravi- da bode, ne pa glasilo naše Katoliške Jednote. Oni listič pravi, da je res katoliški. A, le poglej še sedaj se je to zmislil, ko so mu to drugi povedali, da ni res kar pravi. Čitajte le eno polo tega lista in prec bodete videli, da ne eden stavek "i v katoliškem duhu pisan. To je najbolj špasno, ko sedaj pred konvencijo pravi, da naša Jednota lepo napreduje, a tega se pa ne spomni, da je po zadnji konvenciji rekel, da naša Jednota ni nič vredna in da uradniki iste niso sposobni za urade. Kakor veste, to je odvrnilo dosti novih udov vstran od naše Jednote. Do sedaj je bil "lecI našo stvarjo mir in onim listom, *ato je pa Jednota tudi lepo napredovala. A sedaj si pa ta cunja misli saj je vse pozabljeno, kar je bilo. Ali to ni res! Dobro se še spominjamo tega vsi člani. Toraj pozor! Varuj se mačke, ki te od spredaj liže od zadaj pa praska! Toraj rojaki člani Jednote in delegati, delajte v prid Jednote i« sebi ter se držite starega slov. pregovora, da stara reč i star denar naj ti bode vselej mar, ker če ena reč že čemu dolgo služi, bode vedno bolj čim-delj ustraja. Stvar, ki ti pa že več časa nagaja, ti bode pa še bolj, če se ne braniš in je ne odstraniš. Jaz bi polagal na srce vsem ker vsak ve in presodi, kaj je prav. Tu tudi omenim, da tisti, ki so kopah jamo pod našo Jednoto, naj drže za zobmi .jezik in ne rečejo besede, ker je bob v steno. Upam, da bode ta moj dopis prebral vsak' član Jednote in preniis''1' če je res kar povem. Če ni, pa se dam prav rad podučiti. Na ta dopis pričakujem odgovora če potreba v glasi'11 a ne drugje, ker drugi list se nima pravice mešati v zadeve Jednote, ker 'e "A. S." je pravo glasilo K. S. K. Jednote in upam, da ostane dokler "se b'?" de svetil znnk m.še Jednote na prsih vse zevednih ;-:iv.r:skih Slovencev. Pozdrav! Opazovalec. Iff^Mlf "?rf Ak0 ^lite doWe ' I wWKffTflBMFl ^MliWmEiw^idl domače cvrte mastj* I^SJHgEg^mj ^MHSnffl^a^aHi oglasite se pri nas. pgggP^Jzalogi imamo do«19 .iMmTO^^KtŽ^^™^^^''^^^^^^ delane klobase iu >tfMflMgSjg prekajene klobase. Meso lil klobase poSH}«"1® trgovcem In drugim na " ■■ mkraje. Oglasite se pis««*" JON-TES & OO. 801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215. Joliet, II). nizke ceae. JOLIET CITIZENS BREWING CO Collins Street, Joliet, Illinois. v sodčkih in steklenicah. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St, Joliet //) iJfik. Velika prodaja domačih krva*"5 ' AT^fi 'n Preka5enih klobas. j-CtrT nM/f- Pošiljamo iste slovenskim trgovc«1" Vi na vse kraje. Pišite po cenik. •^jVjL S3, \A/x^Ceiia SOca/SA I "Trpela sem na odrgnjenem členku. Rabila sem j razna dzravila pa ni bilo pomoči dokler nisem za- I • čela rabiti Severovega Olja sv. Gotharda, ki mi je ra- no v kratkem času zacelilo in ozdravilo členk popol- j I noma." I j; ! Mary Chramosta, Iron River, Wis. Razburjenje. Suhptni ljudje. Zabasanost. Doytip. Možje in žene, ki so iz- potrebujejo kako dobro Veliko mož in žen trpi Ljudje, ki_ znajo pripo-_,Ksii toniko, da se malo opo- potrebe na tej nerod- vedovati razne šaljive gubih zmernost se prav morejo in odebe]ijo ^ Primeri Se tudi pripovedke in basni, ka- hitro razdražijo in po- Suhotni ljudje navadno da včasi morajo šolski tere P°vzročijo družbi tem morajo trpeti ner- "V na neprebavnosti, otroci trpeti na tem ne- £dik° smeha in dajejo . , ce pa začnejo rabiti. redu, in ko se ta uko- KrateK cas. iakiljudji V0Zn0St1' renini ga ni prav lahko 50 Pr*v veselo sprejeti M tfGVSPOV odstraniti. v vsako druzbo" °nl imajo čiste in jasne Severov ideje v glavi- če pa » . 6ClUU.WJLil v. , . taki ljudi zgubijo svoj MerVOtOn ~ Zivlienskl humor ter postanejo grencec balzam je lek, ki odstrani vse dobite zdrav okus, se zdravi vse nerede; daje Severov Prašek zoper , . , odebele, utrdijo in njih slabim moč in starim glavobol in nevralgijo. nerede in druge napake mo£ Sfi žudežno povrne podaljša življenje. ki čisti možgane in zdra. živcev. Cena $1.00. Cena 50c in $1.00. Cena 75c. n glavobol. Cena 25c. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj. —Ali nameravaš postati državljan in uživati vse pravice, ki jih nudi svojcem Stric Sam? Potem se požuri. brate! Kajti v zadnjem kongresu je bil predlagan in sprejet nov zakon o državljanski pravici, ki dobi veljavo dne 27. septembra t. 1. Kdor si do takrat ne oskrbi državljanskih papirjev, bo imel potem zanje mnogo več sitnosti in tudi več stroškov. Kako postaneš ameriški državljan po dnevu 27, septembra, ti pokažemo s primernim vzgledom prihodnjič. Za danes označimo na kratko samo nekaj pogojev novega zakona v sledečem; Zadnjih papirjev ne bo mogoče dobiti prej kakor čez dve leti izza dne 27. septembra t. 1. . Prošnjo za državljanske papirje bo moral prosilec podpisali lastnoročno no. Povedati bo moral dan in kraj svojega dohoda in ime parnika, na katerem je prišel. Oženjen.ec bo moral naznaniti ime svoje žene ter iim-na. dan in kraj' rojstva svojih otrok ter njih sedanje bivališče, izpričati bo jno-ral, da je živel pet let pošteno v tej deželi in zvesto načelom ustave Združ. držav. Kadar bo vložil prošnjo, bo moral plačati svoji dve priči, kakor je navada pri sodišču. Ko bo prošnja vložena, bo ime prosilčevo nabito v uradu devetdeset dni j. Potem bo. sodišče določilo poseben dan, ko bo prosilec zaslišan. Nobeni prošnji se ne bo ugodilo, če prosilec ne bo znal govoriti angleški. Trideset dnij pred volitvami ne bodo izdani nobeni papirji. Se enkrat torej, brate, požuri se: Do dne 27. t. 111. še lahko dobiš druge papirje, če imaš pravico do njih—če ne boš moral čakati še celi dve leti, da jih dobiš. Ali razumeš? Seveda. —Krasno vreme smo imeli letos na Delavski dan. Po cestah se je kar trlo občinstva, ki je gledalo dopoludansko parado. Ta pa ni bila tako velika, kakor so jo časopisi napovedovali. —Rarnival po cestah okoli pošte se je začel tudi v ponedeljek in se bo zaključil v soboto zvečer. Župan Barr je preskrbel vse potrebno, da se vrši v mejah dostojne razposajenosti. —Novi plavž št. 4 v jeklarni Illinois Steel-kompanije že "rona". Slovesno* zakurjen je bil v soboto popoludne ob 5. uri 30 minut. Z novim plavžem,, ki je eden največjih in najpopolnejših v deželi, se je rečena jeklarna zelo povzdignila in bo še bolj proslula. Do' 200 mož dobi delo in zaslužek ob novem plavžu. Kompanija je doslej potrošila $1,000,000 za zboljšiivo svoje jeklarne, a uradni krogi zatrjujejo, da stroškov za razne poprave še ni konec. Omenjamo še o tej priliki, da sta bila plavža št. 1 111 2 zgrajena 1. 1872., a jst. 3 je bi! dodan 1. 1889. —Šest salunarjev jc bilo včeraj klicanih na odgovor, ker so kršili nedeljsko postavo o krčmarstvu, oziroma imeli salun odprt čez uro. —Judovski krošnjarji so trmasti, da jim ni para, in si domišljajo, da jih živ krst ne more prisiliti, da bi morali inieti licence ali krošnjarske liste, kot jih predpisuje mestna naredba. Ampak sedaj bodo videli vraga—kar po vrsti bodo morali v luknjo, kakor čujemo izza kulis mestnega pečatnika, g. Matt Nemanicha. Pravici pot! —Prejeli smo sledeči dopis: "Dragi A. S., sporočiti hočem nekoliko iz kaznilnice. Hvalo izrekam, da me obiskuješ vsako soboto. Zahvaljujem se tudi tistim, ki so me obiskali pred tremi tedni in so s tem pokazali svojo ljubezen do zapuščenih. Sedaj nekaj novic izza našega ozidja. Pred mesecem je neki črnec smrtno nevarno zabodel nožem belega.moža: ali je umrl ali okreval, ne vetn. Tudi v kamaiolomu Si 'včasih, posežejo v lase. Mlin za drobljenje kamenja je dodelan in zdrobi BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke cene. —104. Jefferson St., blizu mosta..... M. F. LOUGHRAN, Lougbruii Bid g. JOLIET, ILL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-jiije denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. R- C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. N»i» posebnost: JUDGE, NEW CENTURY. 10 coo tov. K cento*. j03 Cass St., nadstr........JOLIET. Vprašajte svojega mesarja za Airjm Wo Klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. Exchange St. JOLIET, ILL. ANA VOGRIN, 603 Bluff St.. Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. S F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : -.Telefon 1343. 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. r na posojilo. Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe BROB. DR. IVEC slovenski zdravnik. 7" N. Chicago St Joliet, 111. Odprto podnevi in ponoči. N. W. Phone 1012. Chicago 2202. BOLNI ROJAKI, stanujoči izven Jo- lieta kjerkoli v Združ. državah, obrnite se zaupno do mene ter pišite mi o svoji bolezni, nakar vam pošljem najboljših zdravil in navod, kako jih rabiti, da okrevate v najkrajšem času, ako le mogoče. Pismu je dodati znamka 2C - •"■ ' —'"I- Izdelovalci najboljšega piva I IZ STARE DOMOVINE. J KRANJSKO. j Duhovniške izpremembe v ljub-__ ski škofiji. Premeščeni so Kg. j*aplani: v Kranj Valentin Sitar iz '■'»arja pri Ljubljani, Janko Petne iz »Zagorja k Sv. Petru v Ljubljan j, g Zagorje Matevž Sušelj iz Vipave; v ij^'Pavo Franc Gaberšek iz Št. Ruper-ta; v Št. Rupert Ivan Strajhar iz Metlike; v Metliko Peter Natlačen iz poplic; Štefan Terškan iz Št. Petra Pri Novem Mestu v Prečino; Josip 1-avtar iz Vrhnike v Št. Peter pri No-Ve»i Mestu; Franc Zega iz Preserja £ Crmošnjice; Ivan Dežman od Sv. t roj ice pri Mokronogu v Preserje; Josip Mensinger iz Prečine kot ekspo-na Razdrto; Ivan Baloh iz Meng-Sa v Dobrepolje; Anton Merkun iz jWdrtega v Mengeš; Anton Golf iz SPobrepolja kot župni upravitelj v Struge; Alojzij Vole iz Trnovega v Šmarje pri Ljubljani; Janez Cudpr-"lan iz Velike Doline v Trnovo pri II. ®'strici; Alojzij Kralj iz Sodražice v S Vel iko Dolino. Č. g. Anton Dem-!*ar, novomašnik, je postal prvi mestni |*»plan in katehet v Kočevju. Č. g. ' Fran Ferjančič, kaplan pri sv. Jakobu ■}*■' imenovan za podvodjo v semeni-sču, k st. Jakobu pa je premeščen S- Vojteh Hybasek iz Kranja. —Umrla je v Novem mestu gospa i M. Hladnikova, mati glasbenika go-sPoda Ig. Hladnika. —Ribnica, 6. avg. Župan Kljun v Ribnici je umrl za mrtvoudom. —Toča. Dne 4. avg. popoludne uničila je grozna toča na Kumu in Klju-Cevici vse. Celo krompir je za letos "ničen, ker se nc bo več obrastcl. Revščina velika, ker je tudi lansko 'eto toča vzela vse. . —V kočevskem premogokopu je u-34 let starega rudarja Antona JUrše. —Za kruhom. 7. avg. se je odpeljalo * južnega kolodvora v Ameriko 5° Kranjcev in štirje Hrvati, nazaj je Prišlo .>5 Hrvatov in Slovencev. —Utonil je pri Trnovem vpokojeni finančni stražnik Ivan Prime. —Ustrelil se je 7. avg. popoludne v 'Narodni tiskarni" v Ljubljani v de-pljuča mašinist Lunder. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. —V gostilni jc umrl. V gostilni Jo-Bitenca v Brodu pri Št. Vidu je 7-adela kap 15 let starega Jožefa Gra-"eka. da je bil takoj mrtev. — Iz Borovnice. Umrl jc 7. avgusta v ljubljanski bolnici po zelo mučni poleztii g. Jakob Dcbevec, gostilničar 1,1 posestnik na Pokojišču. — Drobne novice iz litijske okolice. Strela je užgala 21. jul. med hudim "alivom Smrekarjev hlev blizo Kres- —Božjast je vrgla 23 letnega sina Posestnika Lahovca v vsled deževja rasli potoček v občini Vače. Fant se v potoku zadušil.—Nova šola na Vačah je dodelana.—Nogo si je zlomila "žena posestnika Podkrajška pod Goro.—Umrl je Jožef Janež, prev-*'tkar. star 78 let. Zahribom pri Va-cah,—Vročina je bila v začetku avgusta meseca prav neznosna. Toplomer. Je kazal v senci zjutraj o pol 5. uri 16 st°pinj. Opoldne v senci od 25—28 stopmj—Novo mašo jc daroval č. g.f r- Zorko dne 13. julija v svoji rojstni ^asi pri vaški podružni cerkvi svete i^arjete brez posebne slovesnosti.— ^adja bo malo, v nekaterih krajih pa lič. -^Novo kapelico je postavil graščak Rudež v svojih prostranih pose-®tv»h. kjer ima mnogo delavcev. To _aPelico sv. Antona puščavnika je 7. USTANOVLJENO LETA 1893. ^m sakse* V GLAVNA PISARNA: * J 109 GREENWICH STREET, NEW YORK J Sedaj pošljem * 100 kron za ' $20,50 * TELEFON 379S CORTTLANDT. Podružnica 1 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. Vsakdo na) pazi na hlino številko IOQ1 ZASTOPNIK 6 VSEH PAROBRODNIH DRUŽB, A* A* Pflšilja denarje t ster? —-— domovino najceneje in najhi-toeje. Paroferednfi listke prodaja virnih eenah. po iz- yc A l/ CI OVFNFC naiboli« storl» mko ol)me ,la me, ker New York Y 0rVIX J^mu^v je .ajpri^aeje meeto Ka naoljene« in delnjem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številk« 3715 Cortlandt. Kadar do-spete v Nevr York na kak kolodvor, pokličit* me in se slovenski pogovorite. JI velespoStovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. Sprejemam hranilne Milice ia jik takoj izptmčajem. V xvexi aen a c. kr. poitno hranilnico aa Dunaja. Preobrat v zdravmštvtu Berite, strmite! M ../A X ŽARKI 8 pomočjo teh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima toliko zaupanja v svoje zdravila kot naš profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! Ako stanujete daleč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kakožna je Vaša bolezen, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganjn, utripanju srca kake druge bolezni, kožnih bolezni, oči, u-Sesa, v nosu, v grlu ali nrsiJi * IM»a»l® laRie t boli v žel»dcu i Trni te 11 na krvavenju (henioroidah)? Trpite na nerroznosti t Ste li navdufcljiri (navduha) t Čutite bolečine v trebuhu ali čre vik t Se morda onesveSčate, ali da padate v omotir«? Hodite 1» redno na q»tr«bo ! Čutit* bolečine T Zdravila Vam nemuaoma z onratno post« pošljemo, češe nahajate v kterej koli utzavi Zjedinjenih dr-žav, Meksiki ali Kanadi. Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko skjio verujete, ker one Vam bodo prejšnje zdravje povrnile, ker so tndi pri dragih bolnikih j »omagale. Ni nikakošna prevara ali goljufija ali sle v bližini aJi daleč od New Yorka, se Vas zdravi, ne da bi zamudili svoje delo. Ako ote bolni in Yas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Universal Medical Institute. Uradne ure so; vsak dan od 10 do 12, iu od 2-6 p. p. V nedeljah pa od 10 do 1 ure popoldan. To je naslov: ^.UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^ 3« West 29th St., (poleg Broadway) NEW YORK, N. Y. f Vsak bolnik bodisi od blizu ali «d daleč, »k« 3» obrne na nov, velik, UNIVERSAL, MEDICAL INSTITUTE v JTew Ywrfcu, zadobi znova svoje zdravje. Vsak dan dospe več sto zahval! Gospod profesor5 Tem potem se Vam javno zahvaljujem gospod profesor, strokovnjak Universal Medical Institute v New Yorku, ker ste trte osdeMvili, prsne boiezni, kronične bolezni v dušniku, zapiranja, splošne oslabelosti, kašlja. notenja po noči, pomanjkanje teka- ter me je zdravilo ti zdravnikov, kteri so vsi rekli, tla se moram operaciji podvreči. Ali ozdravela aem tekoiu enega, meseca, ter se še enkrat gospod profesor za. «otlravljenje zahvaljujem iu Vas toplo priporočani vsem slovenskim ženam, ktere so bolne, da se obrnejo na Vaš Institut, kjer se jih bode njih bolezni rešilo. Prostovoljno Vam tndi prilagam svojo slike s pristavkom, da jo ponatisnete v listih ali novinah. Toliko resnici na ljubo. Marcdaj na 400,000 domačih katoličanov posluša besedo božjo Južna Amerika je izkazovala začetkom našega stoletja na 4 milijone katoličanov. V Združenih d ržavrui je hi 1 I, 1800 samo en škof 7. 20 duhovniki in ,30,000 katoličani, a sed".i je tei; čez t_» milijonov s 24 škofi in '0000 duhovniki. V Kanadi je narastio število vernikov poslednjih >to let* <>3,000 na 2 milijona, v Angliji •iti« je pa njih število pode.-eterilo. In v. Nemčiji? Pred sto leti je štela koma.! <5 milijonov katolikov in danes jih ?:skazuje statistika polnih 20 milijonov V Holandiji ni sme! zače.tkoni prošlega stoletja katoliški duhovnik drugje citati sv. maše kakor skrivaj in veriii-kov;:jf bilo naštetih konlaj 30,000. ki •niso imeli niti svojega škofa in oskrboval j ill je apostolski legat "ali poslanec. Dane.- ti ii vajo tam katoličani popolno svobodo, in naštetih jih je poldrugi milijon s 5 škofi in 2800 duhovniki, Tudi v svobodni, protestant->ki. Švici je narastlo katoliško prebivalstvo s •J.opti 11a 1.233.000. ''Vpsž : Pij I X. je ustanovil v dobi sv( jtfg:i p.-ipeštva 130 novih škofij, 2p vlka^jiitov in 13 apostolskih prefekttir. rajni sv. oje 1 .eo XIII. pa je pripojil I: tem« 2 patriarh.ita, 31 nadškoiij, tat .škofijo, 61 vikarjatov in 24 apostol-sk:h prefektuv, Takošen je pravi položaj katoliške Cerkve, k.: j > njeni sovražniki še ne-' - -tfstatio oztfcicajo za umirajočo, Da, »•ma nepi-rstrtno raste in širi nice svojega brtij:ga Ustanovitelja, pomneč Strašne nesreče so se drviie druga za drugo v zadnjih mesecih. Grozni rudniški nesreči v Courriersu na Fran coskem, ki je povzročila veliko uporno stavko, je sledil osup razširjajoči izbruh ognjenika Vezuva pri Neapo-ljtt, ki je iznova prestrašil vso Italijo. Kmalu potem je prišla grozovitna vest o strašnem potresu, ki je v zvezi s požarom razdejal dve tretjini mesta Sail Francisco in opustoširmnoge druge kraje v lepi Californiji in zahteval obilno človeških žrtev. Pa že zopet se je pripetil strašen potres v lju-dovladi Chile (Južna Amerika), ki je opustošil Valparaiso in več drugih mest ter ugasil življenja luč mnogoštevilnim ljudem. Neštetih manjših nezgod tu niti ne omenjamo. Nesreča ni nova prikazen 11a zemlji, marveč je nesreča skoraj tako stara kakor človeški rod- Zadeva pa tako palačo bogatincev, grad knežji, kakor kočo beračevo. Ni ga dneva brez nesreče, ni je hiše, družine brez nezgode, ni ga človeka brez trpljenja. Naša doba, ki v nji krivi proroki obljubljajo svetu srečo 11a zemlji in mu hočejo izgovoriti večno srečo v posmrtnem življenju, šteje več nesreč, nego katera prejšnja, tako da riaprav-ljajo skoro samo še ogromne nesreče vtisek na naše nezgod navajene živce. Ampak zakaj, odkod nesreča na svetu? Nesreča in trpljenje spadajo v sedanji uredbi sveta med naravne stvari. A ni jih Stvarnik postavil v svet, nego so posledica greha, ki je človeštvu vzel tisto rajsko stanje ne-" ttmrjočnosti ter prinesel na svet smrt in vse gorje. Izvirni greh je pravil' vse nesreče. Ker pa imajo vsi ljudje ta greh in njegove posledice na sebi, je istotako bedasto, proti posamezni nesreči mrmrati' in se zato z. Bogom pričkati, kalfor bi se kdo hote.l upreti zoper Boga, ker pušča ljudent smrt. Kajti smrti ni hotel Bog, nego hotel so jo ljudje sami, ki so kršili njegovo zapoved. Tako Bog tudi nesrečo samo dopušča, ker neprestano ne ovira po čudežih teka stvarij. Ako bi hotel Bog pretečo nesrečo na zemlji vsakikrat preprečiti po čudežu, bi to božjo nc-sko.čno modrost in, veličanstvo istotako, osmešilo, kakor smešijo očeta njegoy-i malopridni dečki, če vedno samo preti s kaznijo, a je nikdar ne izvede. Ker j« ; nesreča posledek in kazen izvirnega greha, ki ga nosijo vsi ljudje na sebi, zato tudi nesreča zadeva vesoljno človeštvo, dobre kakor zle, visoke kakor nizke, bogate kakor uboge, kakor sije tudi solnce nad dobre in zlobne. Da zadeva nekatere ljudi bolj, druge manj, je deloma zopet samo naravna posledica vsled greha z božjim prokletstvom obložene brezsrčne celote velikega svetovnega stroja, ki liki železniški vlak neusmiljeno vsacega razdrobi, ki zaide v njegovo kolesje. Nesreča toraj ni od Roga, a ima človeštvo voditi k Bogtt. Vsaka nesreča je, četudi bolesten, pa vendar koristen opomin, da na zemlji ni popolne in trajne sreče ter da je po sreči hre-pteneči človek določen za višjo srečo. Ako ne bi bilo nobene nesreče, bi ljudje samo prekmalu pozabili Boga. Ali ne vidimo, da postajajo tudi brezbožniki krotkejši in mirnejši, kadar drvi nesreča čez nje ali kako deželo? Saj ttue baš take katastrofe, kakor ognjeniški izbruhi in potresi, da so še naravne moči, ki jih človek ne more nikdar ukrotiti, ki bodo vedno Spet motile zemsko srečo človeško in človeštvo krepko stresale iz sociali-ških sanj o rajtt na zemlji. Ako tudi pri nas pritomasti strašna nesreča, česar nas Bog občuvaj, doži-vimo kakor v Italiji ob izbruhu Vezuva in potresu, da se bodo cerkve zopet bolj polnile. Kajti nesreča se pojavlja v dobah, ko se ljudje vedno bolj otu-jujejo od Boga in vere. Obenem resen opomin božji, da je še strašnejša nesreča, ki ž njo vse nesreče na zemlji niti primerjati niso, in to je nesrečni padec v večni ogenj peklenski. Da nas reši te nesreče, ki je edina prava nesreča, je prišel Siri božji 11a zemljo in ustanovil zavarovalno in rešujo družbo pred večno nesrečo, katoliško cerkev. Blagor jim. ki se' puste po časni nesreči -variti pred padcem v večno nesrečo. škeni je dejal tarbski škof, da je prišlo tako daleč vsled čisto izrednihrazmer. Mnogo katoličanov se je držalo trdovratno monarhične ideje vkljub modrim nasvetom papeža Leona XIII., ki je republiko priznal in svetoval katoličanom, naj priznajo tudi oni to vladno obliko, ki jo hoče imeti francosko ljudstvo. A premnogi se tega niso držali in s tem so odbili ljudstvo, ki je sicer dobro, a katoliških voditeljev se boji, ker misli, da bi takoj nastala monarhija, in zato rajši voli z blokom najhujše sovražnike katolicizma kakor pa s svojimi škofi, katere sicer ljubi, a v politiki jim ne zaupa, Ob t. uri se je škof Schoepfer, naj-prijazneje poslovil, odpeljal se je v Tarbes, kjer ima ta teden s, svojimi duhovniki duhovne vaje. Ob pol peti uri je naš škof vodil procesijo z Najsvetejšim. Ta prizor se s človeškim peresom ne da popisati. Sem naj bi prišli klevetniki katoliške vere! Veliko število bolnikov in tisoči ljudstva—vse poje in glasno moli. Zvečer ob pol 9. uri je bila procesija z gorečimi svečami; zvonik in cela fasada cerkve električno razsvetljena našemu škofu na ljubo. Pogled na to razsvetljavo ,s tisoč električnih žarnic v vseh mogočih barvah in na tisoče ljudstva (bilo je francoskih romarjev 4 do 5 tisoč) je tako impozan-ten, tako pretresujoč da človek strmi in—molči pa gleda, kaj naredi vera in zaupanje na Brezmadežno. (Konec prih.) Panamski prekop upajo dokončati zadnji čas v osmih letih. Potrebujejo 20.—25,000 delavcev, ki jih iščejo na severnem Španskem, na Kanarskih otokih in na Kubi. Dohaja tudi veliko zamorcev in mulatov iz Costa Rice in Zahodnje Indije. Za dela od aprila 1906 do aprila [907 je določil kongres 26,380,000 'dolarjev. Navihana sleparka je bila vsekakor gospa Helena Hamilton v New Yor-ku; njena sleparstva se bodo v kratkem obravnavala pred sodnijo. Gospa Hamilton, izredno lepa dama, je dajala v časopise naznanila, da se hoče možiti. Na ta način je ogoljufala stotine moških za lepa, draga darila in tudi za večje svote denarja. Sokriv je tudi njen mož, ki je igral ob času sprejemov raznih "snubačev"—portirja Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $t.oo do >5.00. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Reka Nil je edina velika reka, ki nima v svojem toku od 2400 km. niti enega pritoka. Kitajskega jezika, oziroma temu sorodnih narečij, se poslužuje skoraj tretjina Vsega prebivalstva naše zemlje. Novo parobrodno zvezo ustanove med Odeso in New Yorkom. Prva ladja odpluje oktobra. Vozilo se bo 22 dni. Mlade vdove. Po zadnjem štetju je v Indiji 250,000 deklic vpisanih za poročene, namreč deklic v starosti 5 let ali še manj. Od 5. do 10. jih je dva milijona, od 10. do 18. leta pa 7 milijo nov deklic, katere so že sklenile zakon. Tam namreč stariši določajo navadno že v nežni mladosti hčerkam može Radi tega pa se dogaja, da vdovi obilo deklet, še predno vedo, kaj je zakon Ali imajo pa tudi čudne postave, kajti tako deklica, kateri je umrl "mož", se ne more več poročiti. Angleške postave seveda dopuščajo zakon, ali indijski običaji se temu upirajo. In tako je v Indiji 42 milijonov vdovic pod 15. letom, in med temi jih 20 milijonov ni izpolnilo niti še 7. leta svoje starosti. Rusko državno žezlo je iz masivnega zlata in, dolgo 90 centimetrov. Med drugimi njegovimi okraski ima 260 rubinov' in 15 smaragdov. Zv'ezo slovanskih'katoliških dijaških društev so osnovali akademiki pri zadnjem zborovanju delegatov na 'Vele hradu dne 1. avg. Trgovca z dekleti, Jurija Weninger- ja z Dunaja, ki je kot jezuit preoblečen žvabljal dekMsta' j-1 javne hiše na iztok, so v Budimpešti vjeli. Žirafa je edina žival, ki ne more plavati, čemur je v prvi vrsti kriv njetl predolgi vrat. Vsaka druga živa! se more, ako je prišla v globoko vodo, vsaj vzdržati na površju. Guatemala, republika v Sred. Ameriki, ima od vseh civiliziranih dežel največe število slučajev smrti, namreč 41 na 1000 ljudi. V Novi Zelandiji odpade 11a 1000 ljudi le enajst smrtnih slučajev. 53. nemški katoliški shod se je vršil od 19. do 23. avgusta v Essenu. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo čez 40,000 mož. Tudi nekatoličani so brezplačno ponudili prenočišča zborovav-cem. Življenje Pija X. Pod tem naslovom izide skoro v New Yorkti knjiga, ki jo je napisal msgr. Schmutz-Dimier.škof v Massachusetsu. Trdijo, da je pri tem delu sodeloval tudi papež sam. Dimier je odpotoval te dni iz Rima v New York, kjer pojde delo v tisk. Izšlo, bo ilustrovano. Koliko besed rabi človek? Na to v- prašanje odgovarja neki učen jezikoslovec, da človek v navadnem občevanju rabi po 1500 besed. Bolj izobraženi ljudje rabijo do 4000, učenjaki pa celo do 8000 besed. Iz tega se že lahko vidi, koliko trpi marsikatera glava učenjaka. "Ruski car sem, najbogatejši mož na svetu, ki sem prišel v Avstrijo, da dvignem svoje zaklade" je zaklical na dunajskem VVaehringu neki zblazneli mož, ki je skočil na neki motorni voz in razbil šipe. Blaznega,nepravega ruskega carja so oddali v blaznico. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr, R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. • TV V vseh lekarnah, 25 ^l^in 50 centov, ali pa pri r izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., a 15 Pearl St., New York. TEZAK BROS. pogrebmka Vsakovrstni vozovi in pogrebne kočije vedno na razpolago. J. A. Težak, licenciran balzamar. Chi. Phone 350. N. W. 557. 611 N. Chicago St., Turner Hall Bldg. Joliet, 111. Podnevi in ponoči. -ZANIMIVA DOPISA IZ LURDA. Ljubljanski "Slovenec" je priobčil začetkom prošlega meseca dva vele-zanitniva dopisa iz Lurda 11a Francoskem. ki ju potiatiskujemo v sledečem: Loufdes, 30, julija. Kakor znano, je ljub. škof dr. A. Jeglič še v Lurd s prvenci-dijaki zavoda sv. Stanislava v spremstvu dveh duhovnikov. Hitim Vam sporočiti nekaj zanimivosti iz tega našega potovanja. Došli smo sinoči v nedeljo. Ko s.uio opravili svojo pobožnost pri čudežni jami. je šel prevzvišeni knezoškof obit kat tarbskega škofa d*. Schoepferja, ki stalno biva v Lurdu, ki je v njegovi škofiji. Sprejel je jako prijazno našega škofa. Danes zjutraj je maSeval naš škof v jami Ob 11, dopoldne smo bili povabljeni na "dejeuner" k škofu dr. Schoepfer-ju. Seveda je nanese! pogovor na sedanje politične razmere v Franciji, ki so tako razburile duhove. O sedanjih homatijah na Franco- Proti zatiranju slovaške duhovščine na Ogrskem se je izreklo zborovanje čeških duhovnikov v Budjejevicah in je poslalo oster protestni telegram papeževemu nunciju na Dunaj. Kakor znano, zatirajo na Ogrskem nemažar-ske narodnosti, osobito Slovake, na najpodiejši najintimnejši način. Štrajk sodnikov grozi v Italiji. Te dni bo zborovalo v Rimu do tri tisoč; sodnikov iz cele Italije. Na tem shodu bodo razpravljali posebno o neugodnih službenih in materijalnih razmerah svojega stanu 111 ker so oboje v resnici žalostne—se ne bodemo čudili ako sklenejo sodniki—v Italiji štraj-kati. Ely, Minn., 1. sept. — Danes popoldan je untrl sinček -našega organi-sta g. Mihaelu Klopčič in njegove soproge Amalije. Sinček je bil star 14 dnij. if Umrla je tudi dne t..septembra hči g, Ivana Mrvar, stara Šest mesecev. Letos išče smrt pogostoma svojih žrtev med našo mladino. Z bratskim pozdravom J. Zbašnik. Nobenega napada več. 1126 Desmoines St., Keokuk, la. Sedaj sem star 25 let, trpel sem uže dol_go vsled krčev; moji.starši so potrosili malo premoženje, da bi mi pomagali po zdravnikih, a vse je bilo zaman, dokler nisem začel uživati pastor Koenigovega krepila za živce, potem sem iOTel v prvih 3 mesecih samo se tri raapade, izza 5 mesecev nobenega več; smatram za svojo dolžnost, naznaniti to vsem bolnikom in SeIf ,pnprlav'j«1 sporočiti več; zahvalnih besed za čudoviti učinek krepila za ztvce mi nedostaje. Isadore Haubert Z ASTON 1 polijemo dragoceno knjigo vaa-,,na zahtevo. Revni bol- iz F«t Wa vn» „Sri"r,iv!i"1 Rev- Pastor Koenlg, aS" a 8BdaJ ga prireduje koenig medicine co., Chicago, 111. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1, 6 steklenic za $5. V Jo-Ijetu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti. Ta $30 zlata ura, za f 1.50 »a mesec. da »1 kupite zlato uro wkrov?,,°y Je hlačen in grafiran, ima le JamCena za 20 let—Kolesovle T^ ull*™'7 kamnov. Drži {as do m! J.„t» Taki. ,,,;, „: "*' Kamnov, urzi ca D « kupiti nikjer 7,a manj um. Rfiliko kupiti to «15.00toIf zaiWdnT'iMrJ, 1'* [latu> CenaJlJe SH nrecei ko i mffi "-M P'aJate u& oxpron poni PJbSe v Sef fh"'6 uro'9 dolarjev pihate pa Ako naOj poSHeWM po «1.50 !i« mesec, k.m vHt fc l ,™00 »aroibo, polijemo vam .u,a °a»e atroSko, Za plaCilo JU. Roch St Co., Jewel-1«, Dept. 382. Chicago, lil. M. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. J. 3?. KING Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet. JULIE KALINOWSKA izkušena in izprašana BABIC .A. A* Northwestern Phone 1096. 604 N. Eastern ave. Joliet, 111. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše '•lie D, S." 10c. in''MeerscHanm" 5g Na drobno se prodajajo povsod, , na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah. Stefan Kukar, Northwestern Phone 1479. Pozor Slovani! Pridite na veliko razprodajo raznih oblekza moške, devljev, klobukor srajc ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni. Prodajam tudi šifkarte za vse linfje. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ, 920 N. Chicago St.....JOLIET, ILL. Pozlačena nra za $3.98 še nikoli al MU ponujam. Mi vara pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato aro z dvema pokrovama, z gornjim navijakom in z nafinejsem ko-esom, C. O. D. le za #3.98 in expresne atroSke. Jamčena je SatUKSSJW^ Ztt 20 letl verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala erua ka-isor druge pozlačene ure, ln drži iSas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti Je podobna Cisto zlati uri za »40 in marsikje jih pro-iiitiuHn nn --------------"prldenemo dajajo po tlO. o nam poSljeto $3.98 pnaenemo k uri Se prstan, ali nož zastonj iu poiljomo vse po tw,jh ki ,...„ w« .».i. Hnonrodoblte ' ' ' na- V ■ i . »ii uve, ...in...mj iu pucijeiuu v poŠti ne da bivaš kaj stalo. Eno uro do Zastonj, če jih kupite Sest. Pri naročanini znanite ali vam poslati moiko ali žensko uro. M.Hoc h S C«.. Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111 ohn Stefanic na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žjranja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda "Hill Girt Vineyard" Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slho\ko. Fino muškate! vino po £>0c galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naroČila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— '■ • Crockett, Contra Costa Co.,Cal. tie JiiiLMpl Bail: Razpošilja denar na vse kraje greta. K A P i T A I. $1 0 0,000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik. N« veglu Chicago in Clinton ulic MeeganJ Eder, KOSITRARJA, 0L0VARJA IN POPRAVLJALNA PARNIH CEVI. Delata tudi raznovrstno drugo v to oi-roko spadajočedelo. Nizke cene. 13t S. Bluff St., JOLIET, ILL. N. W. Phone 700. GLUH ZOPET SLIŠ Serabi moj- USesnl balzam, kt trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v uSesih in naglulios. ampak tudi popolno gluhoto ■ "ujlicj atllliu v.. U. rvu iekarnfk, 68« S. Centerave., Chicago, 111. Cenik poSltjamzastonje «e?arnBAe?y's Bar Goods. and Porter. 0 ■ J*. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. O. W. Brown, preds Robt. Pitoher, pod pred«. W. Q. Wiloor, kailr. J Kapital 1100,000,00. BARBER BDILD1NQ, JOLIET, ILL. Prvi slovensko - hrvaški "DOM" V Rockdale, XII. Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobrodošli. Piškur & Pikolj, Chicago Phene4 653. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N, W. Phone 4391 MAUSAR BROS.. 200 Jaokson St.. na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V 7. ve z i je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom n. w. telefon štev. 1287. Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da 'mam lole naprodaj v najugo'dttej.iih krajih v Jolietu in Rockdaiu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefotiieno ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. IC*. ČESNIK, R. D. s. Phone 183 R N. W. C. E. ANTRAM, lastnik. Kam pa danes? V Lockport! Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in 5esar ti še src« poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko K0-stilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave. ANTON DOVJAK 9th St., Lockport, IU. w K8;, i tudi ono Marije Pomagaj št. 79 sta imeli dne 26. avgusta svoje izvan-redno zborovanje, pri katerem se je preskrbel prostor oziroma dvorana, kjer se bode vršilo IX. glavno zborovanje naše slavne K. S. K. Jednote, kakor tudi vse druge potrebne reči glede stanovanja in hrane za gg. delegate. ' Obe zgoraj imenovani društvi sta enoglasno sklenili, da se ima vršiti glavno zborovanje v dvorani g. Fr. Opeke na 10. cesti. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo društveni udje Pričakovali gg. delegate, katere bodo spoznali po znamkah K. S. K. J., nakar jih bodo spremljali do družili rojakov. Kajti vsakemu je znano, da Je težavno ljudi iskati v kraju, v katerem je človek popolnoma nepoznan, 1,1 zaradi tega bosta skrbeli tukajšnji društvi skupno, da bodo vsaki posamezni došli delegat kakor tudi vsi skupaj kar najbolj mogoče prijateljsko postreženi. Ob sklepu mojega dopisa bratsko pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J., gg. delegatom pa kličem: Na veselo svidenje dne 1. oktobra 11a hladni obali Michigau-skega jezera! Tebi, nam vrli list A. S-, pa želimo obilo uspeha. Fr. Barle, I. tajnik. Chicago, 111., 3. sept.—Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. je imelo svojo redno sejo kot po navadi prvo nedeljo v mesecu, t. j. dne 2. t. m. Pri tej seji sta dobila naša že pri prejšnji seji izvoljena delegata, po imenu Avgust Poglajen in Josip Steblaj, navodila od društva, kako naj bi naredili še boljši napredek naši slavni Jednoti. Ker upam jaz in celo društvo, da bosta naša delegata delovala za korist našega društva in za blagor cele Jednote, zato bi prosil vse delegate 11a tem slavnem shodu v Waukeganu, da bi res posvetili zborovanje v prid nam vsem bratom slavne K. S. K. J., zato vam kličem že naprej trikrat: Slava! Obenem naznanjam vsem članom društva sv. Štefana, ki žive zunaj mesta'Chicago, naj blagovolijo pošiljati vsa pisma in denarne prispevke na podpisanega tajnika. Fr. Banich, I. tajnik, 661 W. 32nd st. Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vetlo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni 111 lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ia nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragocena zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času! Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. 2 nadstropje. Pittsburg. Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pisino. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Metal Institute, 703 Petiti Avenue Pittsburg, Po. Waukegan, III, 3. sept.—Blagovolite priobčiti nekoliko vrstic v nam priljubljenem listu A. S. Društvo sv. Jožefa št. 53, kakor —Amerikanski Slovenec je prvi, največji in najcenejši slovenski list v Ameriki ter stane 11a leto samo $1, reci: en dolar. Pozabljiv?" ter se je, zopet vsedel k svojemu delu. Tajinstveni zločinci. Splošno se sodi. da pripadajo vse 9-sebt. ki pridejo pred sodnijo, javno-stl- A tudi tu je precej skrivnosti, zlasti na Angleškem, za katere ne zvedo niti časnikarji. Nedavno tega je bil sojen v Londonu zaradi tatvine neki Alfred Forstner. Tekom razprave se K izkazalo, da to ni njegovo pravo ime. A vseeno je ostalo njegovo pravo mie tajno, ker zavzemajo njegovi sorodniki baje važna mesta v držjivi. Obsojen je bil 11a 6 mesecev, a kdo je on pravzaprav, ne bo nikoli znano v javnosti. Takih slučajev je mnogo mi razpolago. Nekoč je bila sojena neka docela mlada in silno elegantna dama. Da bi je nihče ne spoznal, je nosila preko obraza črn in v ta namen primeren gost pajčolan. Časopisi sojo imenovali: "l^ama s črnim pajčola-nonV. Njeno ime je zapisal njen zagovornik na košček papirja in ga previdno oddal predsedniku. Ta ga je prečita!, dal v koverto in ga vrnil zagovorniku, ki je nato vse skupaj za-žgal. Raztresen profesor. Nedavno umrli profesor zgodovine Mommsen je bil vsled preobilnega dela raztresen, kakor le pravi profesor. Pisma, ki jih je hotel klesti na pošto je čes.tokrat našel drugi dan v svojem nabiralniku za pisma. Enkrat se je dal striči pri brivcu, ko se je o-gledal v ogledalu, je rekel: "Prekratko ste me ostrigli, želim daljše lase" ter se jc zopet vsedel čakaje, da mu brivec itstreže.—.Nekega dne je bil posebno zatopljen v svoje delo. Sluga mu je prinesel prvi del kosila ter ga poklical k mizi. Ko pa je prinesel sluga drugi in tretji del, je Mommsen še vedno pisal. Sluga pa se je naučil pri njen^že filozofije ter je lepo vse po vrsti vse 'sam pojedel. Sčasoma je le začelo profesorju kruliti po želodcu ter se je šel kregat v kuhinjo, kaj je z njegovim kosilom. "Saj ste že obedovali," je odgovoril sluga. Profesor je zamrmral: "Kako morem le biti tako MUHA IN DRUGE ŽUŽELKE ŠIRIJO BOLEZEN. TA PROSTOR JE OPLOČEN ZA OGLAS G. B, ZEMANA, 18th Street, Chicago, III. AMERIKANSKI SLOVENEC, SAMO $1.00 ZA CELO LETO FRANK MEDOSH 9478 Kwltig Ave., vogel »Sth ulloe, cu hlofc od slovenske cerkve sv. Juriji South Chicago, 111. -♦OO♦- HrO«ti lniear ... Izdeluje vsa notarska dela, prodaja »ifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. PoStena postrežba vsakemu. TELEPHONE: loUTH CHICAGO 123. Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. A. Pokusi ga. ygy » Proč z operacijami wjajh in krvavljenjem, ker f^^A Sretogorski čaj z« ledvice zdravi traj-no: Ledvične, želo- dčue, jetrno In vse ml; ^jTWk mehurne bolezni. J® Kretogorskl čaj za WW "^.IpR pljuča *dravi čudo- IP**------fff vito: Plučnice, na duho tervse bolost dihala. Cena na vod. dom 50c in $1. Plača J^g^^m se vnaprej P Use ^'mmHuSSm^ Cent. Laboratory,439 W.18 3t.Chicago Ustanovljena 1871 Of Joliet, Illinois, Kapital in preostanek $300,000.00. Joliet. iuu Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. V STEKLENICAE J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik C. H. TALCOTT, blagainik. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. »*. I _____ —6) @—__j \\K. S. K. 'fly JEDNOTA j j I " ......... —'^jfcislžr^ Co, " • < " "" " < Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1808. predsednik:............John R. Sterbenc, .2208 Calumet ave., Calumet, Mich. ••Podpredsednik:................Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. glavni tajnik:......................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland. Ohio. !~kgajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. duhovni vodja:..............Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukeg;an, 111. 'thovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, III. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. FINANČNI ODBOR: Jos. Sitar, 80s N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moraž, 820 So. Ashland Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, Itl IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. S. K. J. I: Delegatom, kateri se želijo vdeležiti IX. glavnega zborovanja K. S. K. "dnote naznanje: , Glavno zborovanje se bo vršilo v dvorani g. Frank Opeka na 10. cesti v ^aukegan, III. Delegati kakor tudi člani glavnega odbora K. S. K. Jednote "aj se zberejo v omenjenem prostoru dne 1. oktobra t. 1. ob poldeveti uri n odtod bomo skupno korakali v slovensko cerkev k službi božji, »0tem e začne zborovanje. 2 bratskim pozdravom John R. Sterbenz, preds. K. S. K. Jednote. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI: t društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 10206 Anton Erjavec, roj L '868, spr. 31. avg. 1906. Dr. št. 193 članov. društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10207 Janez Tovornik, roj 1877, spr. L 31. avg. 1906. Dr. št. 199 članov. * društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 10208 Peter Veselic, roj 1888, 10209 Janez Prebilič, roj 1888. 10210 Mihael Živkovič, roj 1885, 10211 Matija Brozovič, roj 1883, 10212 Martin Kapš, roj i88r, 10213 Matija Aničič, roj l877, 10214 Jožef Kocjan, roj 1871, 10215 Jakob Kristan, roj 1871, spr. 31. L avg. 1906. Dr. št. 338 članov. društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 10216 Anton Sipoliar, roj 1869, spr. Ij. 3i. avg. 1906. Dr. št. 42 članov, j F društvu Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg. Pa., 10217 Jurij Vidina, roj >. '887, spr. 31. avg. 1906. Dr. št. 55 članov, društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 10218 Franc Pire. roj 1887, 10219 Janez i L Pire, roj 1875, spr. 31. avg. 1906. Dr. št. 31 članov, društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10220 Martin Papež, roj 1888, 10221 Alojzij Hočevar, roj 1885, 10222 Martin Gerkšič, roj 1881, 10223 Franc Gnido-1, vec, roj 1880, spr. 6. sept. 1906- Dr. št. 248 članov. * društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 10224 Franc Zabukov<>c, roj 1888, 10225 Janez Primožič, roj 1S70, spr. 6. sept. 1906. Dr. št. 202 člana. PRESTOPILI ČLANI: 0(1 društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower,,Minn., k društvu sv. Petra 30, Call lumet, Mich., 4630 Jurij Hribljan, 27. avg. 1906. ' T. dr. št. 192 članov, j L II. dr. št. 332 članov, d društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., k društvu sv. Štefana 1, Chicago. Hi., 3911 Anton Fabjan, .3. sept. 1906. , I. dr. št. 200 članov. Ti. dr. št. 136 članov, t SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet. 111., 8063 Jožef Piškur, 1. sept. 1906. j. Dr. št. 96 članov. društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3711 Peter Rom, 25. avg. 1906. 1 Dr. št. 333 članov. 1 J SUSPENDOVANI ČLANI: društva sv. Jožefa 7. Pueblo, Colo., 181 Jurij. Kerin, 674 Anton Ščinko-f, vec, 27. avg, 1906. "i-- : Dr. št. 331 članov. ® društva sv. Petra 30. Calumet, Mich., 7472 Jožef Jerant, 6900 Anton Plavc, q 4148 Jožef Jakovčič, 27. avg. 1906. Dr. št. 33° članov. 11 društva sv. Petra in Pavla 38. Kansas City. Kans., 9222 Janez Oman, 8783 i f). Matija Kobe, 28. avg. 1906. Dr. št. 58 članov. " društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.. 7170 Viljem Ružič, 27. avg. 1906. Q Dr. št. 55 članov. " društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 10076 Anton Ogolin. 28. avg. iyc>6. Dr. št. 55 članov. ODSTOPILI ČLANI: društva sv. Srca Jezusovega 54. Chisholm. Minn., 4562 Janez Lenko, 3. sept. 1906.. Dr. št. 81 članov, društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 6880 Franc Dekleva, 31. avg. q *9o6. Dr. št. 48 članov. ' društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.. 7115 Jožef Sklander, 30. avg. l9o6. Dr. št. 27 članov. 0 IZLOČENI ČLANI: društva sv. Petra 30, Calumet, Mich.. 1627 Jožef Levstik, 6307 Janez ^eselič, 27. avg. 1906. Dr. št. 330 članov. PRISTOPILE ČLANICE: | Vštvu sv. Petra 30, Calumet. Mich.. 2833 Katarina Kocjan, roj 1873, spr. ' iA 3i. avg. 1906. Dr. št. 101 članico. ifNštvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2834 Frančiška Pire, roj 1882, spr. sept. 1906. Dr. št. 60 članic. \ SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE, d tu št v u sv. Petra 30, Calumet. Mich., 1673 Marija Rom, 25. avg. 1906. Dr. št. 100 članic. fj, SUSPENDOVANE ČLANICE. društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.. 467 Ana Ščinkovec. 27. avg. 1906. Dr. št 163 članic. ODSTOPILE ČLANICE: društva Marije Pomagaj 78. Chicago. III., 2633 Marija Maraž, 28. avg. <9o6. Dr. št. 44 članic. ■it)4 IZLOČENE ČLANICE: društva sv. Petra 30, Calumet. Mich., 1154 Margareta Levstik. 27. avg. '9o6. Dr. št. 100 članic. URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA. I ^ Tekom meseca avgusta tudi nismo zaostali v napredku. Število članov j.c'anic je naraslo za 81, tako da nas je v Jednoti dne 1. septembra 1906: ij^ Članov in članic, članov samih 6630, članic pa 1943. Do dne 1. oktobra °e bodemo narasli do zaželjenega števila 10,000, vendar je napredek it • januarja 1906 zelo povoljen, kajti takrat smo šteli 7885 članov in članic, '^istega narastka v osmih mesecih za 688 članov in članic. podrejena društva prosim vljudno, da mi blagovole odposlati znesek ; .^enta za mesec september ne kasneje ko do 20. t. m. Vzrok temu je. A I .'*'Un imeti tretje četrtletno finančno poročilo o stanju Jednote sklenjeno !• oktobra ko se otvori glavno zborovanje, s čimer bo omogočeno vsem ij/0.valcem imeti točne podatke o pravem položaju Jednote prav do datuma i^'tve zborovanja. To mi bo mogoče storiti seveda le tedaj, ako mi vsa gojena društva do navedenega datuma pošljejo znesek septemberskega ,« fco'^enta. Nekatera društva so to že sedaj storila sama ob sebi, ostala pa V j1®1, da store to uslugo z ozirom na gori navedeni vzrok, ne glede na to. svojo redno mesečno sejo po 20. ali ne. ^L °_leg tega prosim tudi vsa društva, da mi izvolijo poslati vse suspendo-izločilne, odstopne, i. dr. liste v kolikor je to potreba, istotako do 20. Itl).trribra, Če je le sploh mogoče. Prepričan sem. da bodo vsa podrejena b0 a ustregla ti želji po svoji najboljši moči za kar jim bodo hvaležni vsi ,°valci IX. konvencije, 'tu . ,na delegatov bodo priobčena v prihodnji številki Jednotinega glasila. naj ona društva, ki imen svojih delegatov še niso poslala, to v krat-: pt0re. da bo imenik že iz početka kolikor mogoče popolen. t, ormular za charter podrejenih društev K. S. K. J. bo dogotovljen v 4 in bo uprav ličen. Vsa ona društva, ki še nimajo charterja in ga jL^biti, naj mi to v kratkem naznanijo ter v pismu navedejo imena naj-m^ tr.e)l svojih članov, ki so ameriški državljani, ženska društva pa imena Tck-1^ tr®'1 članic, kojih soprogi so državljani. Ta imena članov se izpišejo 1 g rter- Pristojbina za charter znaša kot navedeno v pravilih vsoto $5.00. j ratski pozdrav vsem članom in članicam! JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J., Golobitsh Bldg.. Joliet. 111. (Konec.) Poseti katerokoli mlekarijo, pa boš videl, da prostor ni brez žuželk, pa najsi bo še tako čisčen; da so v mleku crknjene ali crkajoče muhe, ravnokar došle z gnojišč, gnijočega dro-bja in celo z odpadkov po alejah in praznih kitah. Mlekar iztreblja muhe, ampak medtem je bilo zlo že storjeno in kal bolezni prenesena. Shrambe' sadja, pekarije, slaščičarne, groce-rije, mesnice so vse navadno odprte muham, ravnokar vzletelim s pocestnih odpadkov ali iz stranišč. In tako širijo bolezen muhe in mušice. Žuželke—mravlje, prešički ali stonoge, stenice in bolhe tudi prenašajo bolezen. Kolero, vročinsko bolezen, jetiko, grižo, šeno, karfunkelj, zastrupljenje krvi, škrlatico, ošpice, davico in koze največkrat prenašajo muhe. V vseh teh slučajih bržkone žuželke prenašajo bolezenske kali na svojih telescih, in šele ko se po piku drgneš in praskaš, dobe te kali vhod skoz odrgnjeno kožo. V mnogih slučajih ; okužbe ali zastrupljenja krvi vsled pika, so bile žuželke zmečkane na opi-ženem mestu in tako so se kali s površja ali iz telesca žuželkinega razširile čez kožo. Kugo v Benetkah so prenašale od hiše do hiše trume muli, ki so nadlegovale mesto. V soseščini starega STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij p« zej0 znižani ceni. /elika zaloga vsakovrstnih barv, oliev n ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah A lexander Harass t\chi k ^tst ^ r Komaj je Aksjonov zaslišal te be- j sede, takoj je vedel, da je ta človek j ubil kupca. Vstal je in odšel. Celo noč ni mogel Aksjonov zaspati. Težko se ga je prijelo in začel je predstavljati kdaj svojo ženo, kakor je bila, ko je , odhajal zadnjič na semenj. Tako jo 1 je videl, kakor živo, videl je njeno | lice in oči, in slišal, kako je govorila in se smejala. Nato si je predstavljal otroke, kakor so bili takrat, majhni, eden v kožušču, drugi v naročju. In spomnil se je kakšen je bil sam takrat vesel, mlad. Spomnil se je kako je sedel v veži popotne gostilne, ko, so ga prijeli, in na kitaro je igral in vesela mu je bila hiša. In spomnil se je sodišča in prostora, kjer so ga bili in naroda, ki je bil okoli in okoli, in verig, kaznjencev in prisilno življenje vseli šestindvajsetih let. in na svojo starost se je spomnil. "In vse zaradi tega zlodeja!" je mislil Aksjonov. Začel se je jeziti 11a Makara Semjonova, zahotelo se mu je, da bi se maščeval nad njim, četudi sam pogine pri tem. Molil je celo noč. a miru ni mogel zadobiti. Čez dan ni šel k Makaru Semjonovu 111 ga ni pogledal. Tako sta prešla dva tedna. Ponoči hi mogel Aksjonov spati, a lotevalo se ga je tako čustvo, da ni vedel, kam bi se del. Nekoč ponoči je šel po sobi in slišal, da se izpod ene gare siplje zemlja. Obstal je in opazoval. Nenadoma skoči izpod gare Makar Semjonov in prestrašen gleda na Aksjonova. Aksjonov je hotel naprej, da ga ne bi videl, a Makar ga prime za roko in razjasni, kako je prekopal zemljo pod stenami in kako odnaša zemljo v go-lenicah ter jo siplje na ulico, ko jih vodijo na delo. Rekel jc: "Molči, starec, tudi tebe rešim! A če poveš, me pretepo, in jaz te ne pozabim.. .ubijem te." Ko je Aksjonov videl svojega sovražnika, je potegnil svojo roko in re-, kel: "Meni se ne velja bežati, i" ubiti me tudi nimaš vzroka, ker si me že davno ubil. Naznanim pa te ali ne, kakor mi Bog navdahne." Ko so drugi dan odpeljali kaznjence 11a delo, so zapazili vojaki, da siplje Makar Semjonov po cesti zemljo, in začeli so preiskovati v trdnjavi in našli so luknjo. Načelnik prišel je v ječo in začel vse izpraševati, kdo je izkopal luknjo. Vsi so zanikali. Oni, ki so vedeli, niso hoteli izdati Makara Semjonova, ker jim je bilo znano, da ga zaraditega pretepo do polmrtvega. Nato se je obrnil načelnik k Aksjo-novu. Vedel je, da je Aksjonov pošten človek in zato jc rekel: "Starec, ti si pošten, povej mi pred Bogom, kdo je to storil.'' Makar Semjonov je stal, kakor da se ni ničesar dogodilo. Gledal je na načelnika in še ozrl se ni na Aksjonova: Aksjonovu so se tresle roke in listne in dolgo ni mogel izpregovoriti niti besedice. Mislil si je: "Če ga za-molčim, zakaj naj mu odpustim, ko pa je mene uničil? Naj poplača za moje muke! A če povem, ga pretepo. Kaj pa, če ga po krivem obsojam? In bo morda potem meni lažje?" Načelnik je še enkrat rekel: "No, starec, povej resnico? Kdo je podkppal steno?" .-.Aksjonov je pogledal na Makara Semjonova in rekel: "Ne nioKcm povedati, vaše blagorodje. Bog mi ne ukazuje, naj povem-I11 ne povem. Storite z menoj kar hočete,—vi imate oblast". Dasiravno se je načelnik mnogo trudil, vendar Aksjonov ni ničesar vec povedal. In tako niso izvedeli, kdo je podkopal. Drugo' noč. ko jc Aksjonov legel na svojo garo in malo zadremal, zaslisi> da je nekdo prišel k njemu in sedel k njegovim nogam. Pogledal je v moto in spoznal Makara. Aksjonov je vprašal: "Kaj hočeš od mene? Kaj delašrtu? Makar ' Semjonov je molčali nov se je vz'dgnil in vpfa'Si'lf: "Kaj hočeš? Pojdi! Drugače pokličem vojaka". • Makar Semjonov se je nagnil bhze k Aksjtinovu in rekel šepetaje: "Ivan Dimitrijevič, odpusti mi!" Aksjonov vpraša: "Zakaj naj ti odpustim?" ' "Jaz sem ubil kupca, jaz sem ti podtaknil nož. Tudi tebe sem hotel tibitt, pa je nekaj zašumelo na dvoru; vtaknil sem nož v tvojo vrečo in zlezel skozi okno." Aksjonov je molčal in ni vedel, kaj naj reče. Makar Semjonov je zdrsnil z gar, padel na zemljo in rekel: "Ivan Dimitrijevič, odpusti mi. zaradi Boga mi odpusti! Naznanil« se sam, dmjsgm ubil kupca, tebe oproste. Domov še- povrneš". Aksjonov pravi: "Ti lahko govoriš, a kako pa laz trpim? Kam naj greni sedaj?—žena jc 'umrla. Otroci so me pozabili. Nikamor nimam iti." Makar Semjonov ni vstiilp tolkel je z glavo ob tla in govoril: - ^ "Ivan Dimitrijevič, odpusti! LazJ.e mi je bilo, ko so me tepli s palicami, kakor sedaj gledati nate...I11 ti si me še usmilil.. .nisi me izda 1. OdPustl mi, zaradi Krista! Odpusti mi, skesanemu sovražniku!" I11 zajokal je- Ko je Aksjonov zaslišal, da Makar Semjenov joče, je tudi sam zaplakal in rekel: "Bog naj ti odpusti! Mogoče, da, sem jaz stokrat hudobnejši od tebe. Iiv nehal je misliti na dom, "nikamor ni hotel iz ječe, mislil je samo na zadnjo uro. Makar Semjonov pa ni poslušal Aksjonova in se je sam naznanil. Ko je_ prišel Aksjonovu odlok, naj se vrne, je bil že mrtev. fteeisTtiu li- varn bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri. ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu, Dober okus. Mo^ni živci. Dobro prebavljauje. Mo6ne mišice. Dobro zdravje. Dolgo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabile, Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! t- Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati spirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Tritierjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.50 ................ 100 kron za $ 40.90 ................. 200 kron za $ 204.00 ................1000 kron za $1020.75 ................5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c- k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali regištrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, iff. (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York 6*9+ tSt.' .Clair ave., Cleveland, Objp. !ft». ura' ZASTONJ ^MtM?^! Krasna urit V zgornjim navijakom irwflfteSBt' '" 'tobriiii aiimriSkim kolesovjem, vaBat%\ pokrov je jam£eii, da ne očrni, ILrSKJSl Ura Jc podobna url vredni UO, HtWy ™ ter drži Aas prav dobro. Damo Jo V® * ViiHr 7ttsto"J č'' razprodate 24 kosov, jUXiyVW, na*e izvrstne zlatnine po 10c vsak Xarnfite 24 kosov zlatuiM kakor . * ^^^ " hitro je mogoče in ko i»vo »rodate innam peljete «s.4fl dobili bodete po poŠti vam poslauo krasno uro zaatoaj NATIONAL JEWELRY COMP'NY Dept. 47, Chicago, 111._ JOHN GRAHEK gostilničar. ločim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vjno, dobro žganje in tržim najboljše smodke. .......TELEFON 3352........... 1012 N. Broadway.....JOLIET, ILL. Ruski pesnik Mendeljejev je izdelal 2:l vlado načrt učnega zavoda za vzgojo srednješolskih učiteljev. Kurz traja 4 lefa. peto leto je priprava za profešuro. Po Mandelje-jevu se mora tak zavod zgraditi v sredi Rusije v samotnem kraju, da se dijaki bavijo le z znanostjo. Sicer je posnel Mendeljejev način življenja po oxfordskem vseučilišču,, kjer prebivajo dijaki večinoma v konviktih. Zavod je projektiran za 500 dijakov in bi stal na leta 700.000 rabljev. Ta načrt pride v kratkem v ministrski svet, kjer se zelo zanimajo zanj. delavska agentom. Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača. _ M. PHILBIN 515 CASS STREET. Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932 N. W. 5 RUŠTVj JOŽU St 53. 8 Oktobj +UKEGL ILL. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sfcoff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Ste. JOLIET. Emil Bachman 580 Sonth Center are., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih 0°' i znakov (badges), regalij, kap, bandef J in zastav. Velika zaloga vseh P0' trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje^ J kaj za društvo. Pišite slovensko, tolog na zahtevanje zastonj. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Phone 825. Prodajam tudi lote. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vs«' lej postregli z najnižjimi tržnimi cC' nami... Mi imamo v zalogi vsakovrs1' nega lesa.. Za 'stavbo hiš in poslopij mehki j in trdi les, late, cederne stebre, deske 1 in šinglne' vsake vrste. —--A Nas prostor je na Desplaines ^ blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglas'*' pri nas in oglej si našo zalogo! M1 bomo zadovoljili in ti prihrinili dena 'il. se je pretepal; odkar se je pa oženil. je opustil pijačo in le včasih izpit kak kozarec vina. .Med letom nekoč je hotel v Nižnij-Novgorod na semenj. Pri .slovesu mu je rekla žena: "Ivan Dimitrijevič, ne hodi danes, imela sem hude sanje." Aksjonov se je zasmejal in rekel: "Ti se proveč bojiš, da bi se ne napil ha semnju." • Žena je rekla: "Sama ne vem, čemu se bojim, a 11 ude sanje sem imela. Videla sem: ti prideš iz mesta, snameš kučmo, in jaz vidim: vso glavo imaš sivo." \ksj0116v se je zasmejal: "Pojdi, pojdi! Glej, če dobro prodani. ti prinesem dragih stvari." In poslovil se je od družine in odšel. Na pol, pota je srečal znanega kupca in prenočevala sta skupaj. Napila -ta se čaja in šla spat v sobi, ki sta mejili druga na drugo. Aksjonov ni imel , navade dolgo spati; zbudil se je sredi noči. Da bi potoval pri hladu, je. vzbudil voznika in velel zapreči. Nato je odšel v spodnjo sobo, poravnal z gostilničarjem račun in se odpeljal. Prevozil je štirideset vrst in se ustavil. da bi nakrmil. Oddahnil se je v veži iu odšel k obedu; ukazal je postavki samovar, vzel kitaro in žačel igrati. Nenadoma je zapeljala na dvo- ; rišee trojka z zvončki in iz voza jc izstopil uradnik z dvema vojakoma, j Pristopil jc k Aksjonovu in vprašal: "Kdo si? Odkod?" ' Aksjonov je odgovarjal resnico in , vprašal: 1 "Bi hoteli piiti z menoj čašico čaja? 1 Uradnik pa mi odjenjal in vpraševal: 1 "Kje je ctooeval prejšnjo noc! Sam i ali s kupcem? Ali je videl zjutraj kupca? čemu je tako zarano odšel?" , Aksjonov se je čudil, čemu ga vse . to vprašuje, no povedal je vse po pra- j , vici in vprašal: I, "Čemu me o tem vprašujete? Jaz nisem ne tat. ne morilec. Grem po , svojih . opravkih in nikdo me nima j pravice vpraševati." I Uradnik je poklical vojaka in rekel: | ••Jaz sem sodnik in te vprašujem, , tcer so našli kupca, s katerim si pre- . nočeva! nocoj, umorjenega. Pokaži , svoj kovčejsf. in vidva ga preiščita!" . Stopili srt v sobo in začeli razvezo- , vati kovčeg in vrečo. Kar potegne sodnik iz vreče nož in zakriči: "Čegav je ta nož?" Aksjonov je pogledal. Iz njegove vreče so potegnili krvav nož in prestraši! se je. "Odkod je na nožu kri?" Aksjonov je hotel odgovoriti, a ni m«*ge1 reči niti besedice.' "Jaz.. .jaz ne vem.. .jaz.. .nož, jaz . . . ni moj." Nato je rekel sodnik: "Zjutraj so našli kupca zabodenega in raziui tebe ni tega nihče drugi 1110-«e! st«»riti. Soba je bila odznotraj zaprt* s v sobi ni bilo ra/ven tebe nikogar. In krvav 11OŽ je bil v tvoji vreči in tudi na Sbraeu še ti pozna. Povej, »tako si ga ubil in za koliko si ga oropal ?" Aksjonov je klical Boga za pričo. : tla on tega ni storil, da ni videl več 1 kupca, potem, ko sta pila čaj, da ima 1 :„aino svojih 8000 rubljev denarja pri sebi, in da nož ni njegov. Njegov glas 1 je drhtel, lice je imel bledo in ves se : je tresel od strahu kakor krivec. 1 Sftdiuiic je poklical vojaka, ga velel zvft&tl m peljati na voz. Ko so ga z zvezanimi nogami zvalili na voz, se Aksjonov prekrižal in zajokal. Vze- : li so mm blago in denar in ga poslali j v bfižmje mesto v zapor. Poizvedovali-' : sp v Vladimiru, kakšen človek da je, Sjni Aksjonov in vsi vladimirski kupci in prebivalci so povedali, da je v mladih letih pil in norel, a da je dober . človtffc. Tedaj ,so ga začeli soditi. •'Xbv.dili s«, «a. da je ubil rjazanskega. kupca in ga okrad«! za 20.000 rubljev. xk'UH se je žalosti^ zaradi moža in ,,'i vedela, kaj naj misli. Otroci so bili At vsi majhni, enega je še dojila. V/.c-la je vse s seboj in se odpravila v mesto. kjer je bil zaprt njen mož. Začetkoma ji niso dovolili vstopa, pa je jpreprosila nadzornike in pripeljali SO jo k možu. Ko ga je ugledala v. obleki knznjencev in v verigah skupaj z razbojniki, se je zgrudila na zetnljo in se dolgo ni mogla zavedati. Razvrstila je otroke krog sebe, sedla k njemu iu mu začela praviti o domačih • razmerah iu nato natanko izpraševati, kaj se 11111 je vse dogodilo. Povedal ji je vse. Nato reče ona: "Kako bo sedaj?" O11 ji odgovori;, "Treba bo prositi carja. Nedolžnega me ne morejo kaznovati." Žena mu odgovori, da je že sama poslala prošnjo za pomiloščenje. na carja, a mi bila uslišana. Aksjonov m odgovoril ničesar in se zamislil. Tedaj* mil reče žena: "Nisem - imela takrat... saj se spo- , ininjaš.. .i:i-;'»-ij tako hudih sanj. da . si popolnoma osivel, lil res si že popolnoma osivel. Bolje bi bilo, da nisi šel takrat." !n začela je gladiti njegove lase in rekla: "Vanja; ljubček moj. povej svoji ženi resnico: Kaj si res ti to storil?" 'Aksjonov reče: "Kaj me tudi ti obsojaš?" Zakril »i je obraz in zajokal. Prišel je vojak in ukazal ženi oditi z otroci. In Aksjonov se je zadnjič poslovil od svoje družine. Po ženinem odhodu je začel Aksjonov premišljevati njene besede. Ko se je spomnil, da ga je žena sumila in vpraševala, če je on ubil kupca, tedaj je rekel sam pri sebi: "Res, razlili Boga ne more nikdo vedeti resnice in samo Njega je treba prositi in od Njega moram pričakovati pomoči." I11 od tega časa ni prosil več Aksjonov za pomiloščenje. nehal je upati in samo molil k Bogu. Aksjonovu so prisodili palice in ga poslali v prisilno delavnico, ln tako so storili. • In tako so storili. Pretepli so ga s palicami in ko so se rane zacelile, so ga pregnali z drugimi prisiljenci v Sibirijo. V Sibiriji je preživel Aksjonov v prisilni delavnici 26 let. l.asjc so mu postali beli kakor sneg. Brada zrastla mu je dolga, ozka in siva. Vsa njegova vesclost se je izgubila. Sključil se je. hodil tiho, govoril malo, smejal se ni nikdar in pogosto molil k Bogu. V ječi, se je naučil Aksjonov delati črevlje in za prisluženi denar jc. kupil evangelij in ga prebiral, ko jc bilo svetlo v ječi; o praznikih pa je hodil v kazniliiično cerkev, prebiral dejanja apostolov in pel na koru, — glas jc imel še vedno lep. — Prcdstojni-štvo je ljubilo Aksjonova. ker jc bil ponižen, jetniki-tovariši pa so ga imenovali "dedka" in "božjega človeka". Ko so v ječi kaj prosili, so tovariši vedno poslali Aksjonova k predstoj-ništvu. in ko so sc prisiljenci sprli med seboj, tedaj so prihajali vedno k Aksjonovu, da bi razsodil. Od doma ni dobil Aksjonov nobenega pisma in ni vedel, če so žena in otroci še živi. Nekoč so pripeljali novih kaznjencev. Zvečer so se vsi stari kaznjenci zbrali okrog novih in jih začeli izpraševati iz katerega mesta ali vasi so in čemu so jih obsodili. Tudi Aksjonov je prisede! k novim in zamišljen poslušal, kaj jc kdo pripovedoval. Eden izmed novih je bil visok, zdrav starec pri šestdesetih letih, s sivo ostriženo brado. Pripovedoval je, zakaj so ga obsodili. Pravil je: "Kar tako, bratci, zaradi ničesar sem prišel sem. Vozniku sem odvezal konja od sani. Razumete, pravili so: "Ukral si." Jaz pa pravim: samo hitrejše sem hotel priti .. .konja sem pustil. Voznik jc moj prijatelj. Kaj je to prav? jih vprašani. "Ne", pravijo, "ukral si." A tega ne vedo, kaj iu kje . sem ukral. Res bile so stvari, zaradi katerih bi me morali že zdavnaj semkaj poslati, a sedaj me niso po zakonu pregnali." "Da. lažeš! Bil si že v Sibiriji, pa nisi bil dolgo tukaj gost." "Qdkje si pa ti?" vpraša eden izmed kaznjencev. "Jaz sem iz Vladimira, tainošnji meščan. Imenujejo me Makara, po očetu pa Semjonoviča." Aksjonov je privzdignil glavo in .v-prašal: "Ali si slišal, Semjonovič. v Vladimiru o družini kupca Aksjonova? Se žive?" '- ' : "Kako da ne bi slišal! Bogati kupci, samo škoda, da je oče v Sibiriji. Menda je tak. kakor smo mi grešniki. Zakaj si pa ti tukaj, dedek?" Aksjonov je nerad govoril o svoji nesreči, vzdihnil je in rekel: "Zaradi svojih grehov -sem že 26 let v prisilili delavnici." Makar Semjanpv vpraša-: "Zaradi kakšnih ""grehov ?" Aksjonov je odgovoril: Bilo jc in sedaj jc tako in ni hotel več povedati tf drugi jetniki so razjasnili . novemu, zakaj jc prišel Aksjonov'- v .Sibirijo. Povedali so mu, kako je nekdo na potu ubil kupca in podtakni! Aksjonovu nož in kako so tega po krivem obsodili. Ko je Makar Semjonov to slišal, je pogledal na Aksjonova, udaril z ro-, kama po kolenih in rekel: > "Res, čudno! Res čudno. Postaral si se že, dedek!" Začeli so ga izpraševati. čemu se čudi in kje da je videl Aksjonova, Makar Semjonov ni odgovoril in samo rekel: "Čudno, otroci, kje je prišlo do svidenja!" Na te besede je prišlo Aksjonoyu na um, morda ve ta človek, kdo je ubil kupca. Zato-vpraša: "Kaj si morda prej slišal o tej stvari. Semjonič, ali si me prej videl?' "Kako da ne bi slišal. Na svetu sc vse zve. Da, davno je že to bilo. In kar sem slišal, sem že pozabil", jc rekel Makar Semjonov. "Ali si morda slišal, kdo je ubil kupca?" je vprašal Aksjonov. _ « Makar Semjonov se je zasmejal in rekel: "Ga je moral že oni ubiti, pri katerem so našli, nož. Kdo naj bi ti tudi podtaknil nož... Ne ubijalec... Ne tat. Sploh kako je mogel priti nož v ivojo vrečo, saj si ga imel pri glavi. Saj bi moral slišati." Radosti življenja j« mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oui, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni. polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-bavljanja, ker n 4 Trinerjevo zdravilno grenko vino PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. 1. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, kčr sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, __________1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jozel" 1'avlic, Box 334 Aspen, Colo. Izdravlfcn od revmatizma v rOkah in mocah in želod-?-n« bolezni. V. S Jovatlovlch, New Albany, ind. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute, 140 West Utti Street, NEW YORK, N. Y. ker 011 je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavl-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, hiške ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranie in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko kakor tudi Vse BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje Doieznij ostane popolnoma tajno, j Da pa vsaKi nolezen natančneje spozna, naj piše po obš/rno knjigo ,,Zdravje" katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I,, katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstoni, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. Za liste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti odprt od 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljih in praznikih od to-ure dopoludne do i popoludne. I Z a kratek č as^. i Tako ali tako. "Suhadolec, ali ste res ob svojo kravo? Mislil sem, da jo živinozdrav-nik Repar zopet ozdravi." "I no saj jo je, a sedaj bom ob njo za zdravniške stroške." Pripomoč. Sodnik: "Zakaj ste tožitclja, ko ste ga imenovali bika in kozla, tudi še za-uhnili?" Kmet: "Ker dobro ne sliši." Žganjarska povest. V Hagiiu na Vestfalskem sta sedela dva pijanca in stavila, kdo bo izpil več žganja, ne da bi bil pri tem pijan. Prvi pregovori pri tem krčmarja, naj niti da v steklenici vode, a drugi stori ■ sto. Nato pijeta oba vztrajno kozarec za kozarcem in se jezita na tihem drug na drugega, ker noče biti nobeden pijan. Končno zamenjata pijači i" spoznata, da pijeta oba-vodo. Navzoči se smejejo, a žganjarja osramočena. odideta. Znak ljubezni. Colninar (prijatelju): "Hura, Pavla me ljubi. Razlagal sem ji novo colno tarifo sinoči ves večer in—poslušala me je." Logika. Letoviščar ( iščoč stanovanja) ^'Ampak Vaši otroci delajo tako strašen šuhder." Vaška krčmarka: "Well, to ste bolj Opazili, ker je ta cesta tako mirna," VSI NARODI V AMERIKI POZNAJO I> HVALIJO I>H. LEOPARDA LAM)ESA kot največjega dobrotnika trpečega človeštva. .Cajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih reši! prerane smrti. Dr. Landes Bellevue, Lebannon in Manhattan na dolikliniki o dispenzarija Mount Slnai Good Samaritan in na univerzi. NI ČLOVEKA kateri bi ze ne bral v časnikih ali slišal pripovedovoti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh. Vse notranje in zurmnje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične bolezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemorhoide, fistel ali ture, bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, ne'vralijo, nevrastenije božjast škrofuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil. ZDRAVNIŠKI SVET IN KNJIGO ZASTONJ vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znamk za poštnino. Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 340 East 22nd Street, živeči. SPECIALIST ZA VSE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Nobeden zdranik v New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenjem teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes, Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo vam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa, kateri je vsega zaupanja vreden, 111 kateri vas ne bode prevari!. Pojdite k njemu osebno ali pišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov: T>r. Leonsivcl Eandes, 140 East 22nd Street, between 3rd and Lexington Ave., New York, U. Y. Uradne ure so ob delavnikih od 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od g dopoludne do 3 popoludne. Odkritje po prstih. 'Dragi prijatelj, kako umazan obraz imaš." "Da, nekdo me je pred dvema tednoma v temi oklofutal, in policija mi jt- velela, naj si ne umijem obraza, dokler ne bo klofutača spoznala po Prstnih znakih." Zavisti vreden trenotek. Lajtnant: "Ah, en poljub sedaj, ko poslavljam." Gospica: "O, ali ne bi počakal sa-mo trenotek, da se moje prijateljice malo približajo?" DR. STRUZINSKY, 809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS. J. W. LOVE MIZAR . Izdelujem vsa v mizarsko stroka spa-aJota, dela kakor: okna, vrata, mize, in drugo pohištvo. . Popravljam tudi pohištvo in drugo '»no pripravo, kupujem in prodajem .„ ,7- pripravo, kupuj staro pohištvo, stanovania N. W. 747. Bell Phone 1512. 3,s N. JOLIET ST N. \V. 180. Joliet. 111. Herbst & Son. i Pojrrebnik iu i _, \ balzamovaleč j MIIMIH—WWMHHIII Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi- BfACjpZ BSafOAS JSUOJJ A Of "TRIG LAV" zdravilno grenko vino in 'Ban Jelačič grendico' katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se triglav ctaical wks. 568 W. 18th St., Chicago 111. Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, soi nth Ave., So. Lorain, Ohio. E.Wunderlich Granite Co, 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov ■■■•■■■■wimm Ch lcago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373' NORTH DESPLAINS STREET. JOLIET, ILL. ''^GOVORIMO PO NEMŠKO.::::: »»^Odprto po dnevi in po noči. Ant. Kirinčič Cor. Columbia Jr).K in Chicago Sts JOLIET, ILL. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva.: Prodaja tudi prekomorske vožne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje. Dokaz. Star priseljenec: "Da boš vedel. Najslabše urejevan slovenski list v A-meriki je 1. I." Greenhorn: "Prosim, dokažite mi." Star priseljenec: "Poglej ta izkaz darovalcev za pogreb rajncega soseda Vsa imena so natanko napisana, le mojega ni, ki sem daroval 5c. Ali ni to škandal?" Greenhorn: "Pa je drugo v listu vse prav?" Star priseljenec: "Vse." Greenhorn: "O! Adijo, pa zdravi ostanite!" Pogoj. Ravnatelj brezdomovnega gledišča (novemu režiserju): "Igramo lahkg, kar hočemo, samo morate vse prirejati tako, da bo moja stara na teden najmanj trikrat nastopila kot kraljica .. tega si ne da vzeti!" Jacob Pleše Naše prodružnice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, IU. Chi. te!. 1872. N. W. Phone 499. aiHnntmiimmmmimui 4, izvrstno pivo. katero lssdolnje „ ftju^niuia Joliet Citizens' iirewory. 1 Jakom ko toplo priporočam. MESNICA. 1911 North Scott Street smiiHiiiiiimuiimiiiftum z JOLIET, ILLINOIS Upravičen ugovor. Brivec (zadolženemu lahkoživcu): "Bril vas ne bom več, nikakor ne... že 90 kron imam dobiti in vedno me tolažite v. bogatinko, ki jo nekoč dobite za ženo." ljihkoživec: "Ampak prosim Vas, če me tace ga pustite... potem pa ne dobim še celo nobene!" Pojasnilo. Gospodična (prijateljici, ob zaročni gostiji): "Ne vem...pri svojih lastnih zarokah nisi tako vesela!" Prijateljica: "To je vendar čisto preprosto! Tisti, ki se z drugo zaroči, la h ko še vedno kdaj postane moj ženin., .ampak moji ženini, ti so se vedno z drugimi oženili!" E.PORTER BREWING COMPANY Soprog v skrbeh. Gospod (zdravniku, ki baš igra skat v svoji stalni gostilni): "Za božjo voljo, gospod doktor, moja žena umira; pojdite vendar koj tja...tu Vas bom zastopal jaz medtem!" Opisal. German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET, ILL. Mož (mladi ženi, ki je po kuharskih bukvah nekaj skuhala, da prav sumljive) diši): "Slišiš, ali ni morda v kuharskih bukvah vsepolno tiskarskih pogt-eškov?" Hiter odgovor. "Atej, novi učitelj me je takoj na-klestil!" "No, fantič moj, gotovo si zaslužil, saj Te ima vendar odgajati!" "Ampak, odgoja se vendar ne začenja odzadej, atej!" EAGLE BREWERY izdelovalci iuležanb p1ve m PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je ■ Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr. zastopnik. Pivovarna na South Bluff St.. JOLIET, ILL. ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in konj'uSnica. Chicago Phone 2273. Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Ntanovanie 913 TV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. . —-—------—— 0- I Matija Pogorele, t Trgovina v: Zlatnino 1 II fe Knjigami. f 11 ~ • ,, Naslov za zlatnino je: i ;; Ivla/tii. Pogorelo ? i, 1114 Hej worth Bhlg., - 'CHICAGO, ILL. | 11 Naslov za knjige in cenik je: X || :L£eit:h. Pogorelo ? ,, Box 226 - WAKEFIELD, MICH. | o brez plačila' zdravniški obisk kakor tudi zA 'avila , Seveda to zadnje bi se ravno tukaj ne storilo lahko se zdravnikom. Le. toliko kakor v tistem kraju, kjer obstoji društvo, bi se volil posebni društveni zdravnik, da bi veljal za celo društvo. Dragi nam bratje naše slavne Jednote, to kar smo napisali nam ni potreba ako bi morda nekaj jih bilo, da bi to nam za zlo vzeli, ampak pre-udarite in premislite, ako bi to ne pomagalo našim revnim društvom ter dalo velik napredek naši Jednoti. Kar pa druzega želimo, dajmo da bi bili vsi združeni in da bi z združenimi močmi podpirali delavske unije, ker ako je kateri brat že bil v delavski uniji, to tudi jaz vem, da je ne bode nikdar opustil. Pohvali se pa posebno s tem, ako pravi, da je on anijski član, ter da kupi in nosi vse kar je narejeno v unijskih delavnicah. Posebno je pa še ponosen lahko, kadar bere list, da ima "union label" na njem in tO kar je naših slovenskih listov, je pa samo lahko ponosen naš slavni "Amerikanski Slovenec", kateri ti prinaša dosti novic iz vseh krajev, posebno pa polajšanje društvenim u-radnikoin, kakor tudi članom, ker le v njem najdeš glasnik naše slavne in najstareje in najmočnejše Jednote. Toraj glejmo vsi slovenski delavci da bodemo imeli tudi za naprej ta list za glasilo naše Jednote in nobenega druzega ne, ker leta ima "union label" ter da bode kar je za našo Jednoto tiskano vse v slovenski unij-ski tiskarni delano. Toraj za danes srčen pozdrav vsem društvom, kakor tudi prosimo, da bi se kateri član Jednote oglasil kaj misli po našem mnenju. Ako bi pa kateremu to ne ugajalo, pa ga prosimo, da naj vseeno za dobro vzame. Pozdravljeni udi Jednote! Več članov K. S. K. J. Listnica upravništva. —G. dopisniku iz Pittsburga, Pa.: Ker je tista stvar bila že v našem listu, je za nas končana. Resnico povedati enkrat je vsakemu dovolj, zlasti ker ste s svojim zadnjim dopisom dosegli svoj namen in ker nočemo do-tičnih že tako dovolj nervoznih gospodov še bolj vznemirjati in žaliti. Oglasite se o čem drugem. Pozdrav! —Na vabilo glavnega tajnika K. S. K. J. se je odzvalo že dokaj dopisnikov z nasveti za delegate, ki se bodo udeležili IX. glavnega zborovanja. Vse te dopise objavlja A. S. kot glasilo Jednotino, a odgovorno ni zanje niti uredništvo niti upravništvo. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE 38 East 7tb Street NEW YORK ooooooooooooooooooooo»«o»oooocxxxxžoooooooc)ooooOp i i Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih nlog je: S 2 milijonov kron, Rezervnega zaklada je 800,000 kron. I MALI OGLASI. I POTREBUJEMO DEKLE ZA LA-hko hišno delo. Mora govoriti nemško. Uprašaj Mrs. Mesirow, Adam's Flat, cor. Centre & Exchange St., Joliet, 111. NA PRODAJ NOV CASH REGI-ster, vreden je $125.00. Proda se prav po ceni. Vprašaj B. Berkowitz, 910 N. Chicago St., Joliet, 111. POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros. +25d V NAJEM SE ODDA PROSTOR 22x40 č. za prodajalnico v novi iz o-peke sezidani hiši z vso moderno pripravo in sicer napeljana mestna voda, elektrika in plin; zraven slovenske cerkve v Waukeganu, IU. Nudi se lepa prilika za slovenskega podjetnika. Natančneje se poizve pri lastniku John Stražišer, 221 So. Ge-nesse St., Waukegan, 111. Bridgeport, O., 1. sept.—Cenjeni mi Am. Slovenec: Upam, da mi dovoliš malo prostora v tvojih predalih, da sporočim rojakom novice iz naše naselbine. Dne 21. avg. je tukaj umrla Roza-lija Sadar, rojena Prijatelj, doma iz Hinj. a primožena v Stransko Vas pri Žužemberku. Pokojnica je bila stara 26 let ter je bila bolna 11a sušici nad jedno leto. Zapušča tukaj žalujočega soproga in 4 leta starega sinka. Naj sveti blagi pokojnici večna luč! To je prva slovenska žena, ki je tukaj umrla, odkar so Slovenci tu naseljeni v 18 letih. Kar se tiče tlela, smo vobče zadovoljni zdaj, ker smo veseli, da je zopet mir. Zdaj spet redno nakladamo "ta črnega" pod zemljo in zasluži se tudi še nekaj, da človek že izhaja, če na "ta okroglega" po pameti pazi. Slovenci tukaj si čedalje bolj stavijo svoja domovanja. Kakor sedaj kaže, bo čez nekaj let nastala velika slovenska naselbina, ako bo tako nadalje rastla, kot posebno letos. Seveda, to je odvisno vse od naših pre-mogokopov, ki nam zdaj obetajo lepo bodočnost, ako bo, to je pa še vprašanje, ker v Ameriki se tako hitro vse spreminja. Zdaj pa še nekaj besedi o zborovanju K. S.K. J. katero s,e čimdalje bolj bliža. Kakor sem čital že v dveh zadnjih štev. Am. Slov. razne nasvete, kako bi se stanje naše slavne Jednote zboljšalo, zato ne bo odveč, ako tudi jaz svoje mnenje izrazim, ker kot enajstletnega uda te vrle Jednote me vsak napredek iz srca veseli. Moj nasvet je ta: Jednota naj bi zanaprej plačevala podporo tudi takim udom, ki se tako poškodujejo, da so neozdravljivi za celo življenje. Do sedaj je Jednota izplačevala podporo za izgubo roke, noge ali oči. Po mojem slabem razsodku bi priporočal, da bi se tudi za notranje poškodbe podpora izplačevala. Vzemimo na primero, da se ttd Jednote notranje tako poškoduje, da je neozdravljiv; podporo dobiva od svojga krajevnega društva jedno leto, po pre&ku tega časa je revež brez vse podpore; ker ni izgubil roke, noge ali oči, mu Jednota nič ne plača; prisiljen je prositi pomoči pri udih Jednote, ali ti mu z malimi doneski pomagajo le enkrat; navsezadnje, ko mu vsa sredstva pote-čejo, je tak nesrečnež primoran zapustiti društvo in Jednoto, ker ne more plačevati svojih doneskov. Ali bi ne bilo več kakor prav, da bi Jednota takemu revežu izplačala vso usmrtnino ali vsaj polovico? Lahko se za take reveže tudi izplačuje tako kot do sedaj za poškodovane, in ostane še vedno lahko v Jednoti. To bi bila pre-koristna naprava pri naši Jednoti, ker potem bi bil ud zavarovan za vse slučaje, in to bi tudi pospešilo napredek Jednote, ker sam sem že čul od rojakov, da bi pristopili h K. S. K. J., ko bi tudi v tem slučaju podporo izplačevala. Zatoraj upam, da tega mojega nasveta slavni delegati, ki se zbero na tako važno delo, na glavno zborovanje K. S. K. J., ne zavržejo, t£fli-več resno na to delujejo, da se uvede to kot članek v prihodnja pravila naše slavne Jednote, ker le potem bo postala naša Jednota prava mati svojim članom, ker jim bo pomagala v vseh nezgodah. Mislim, da ga ni člana v Jednoti, ki bi temu oporekal; kajti če smo si sobratje, moramo skrbeti po bratsko eden za druzega. Mali donesek, ki bi ga plačal vsak član, bi vsak pogrešil; takemu revežu bi bilo pa neprecenljiva pomoč v življenju. V ostalem se strinjam z dopisnikoma v 34. štev. Am. Slov.: naj bi se napravilo, ako mogoče, da bi vsi člani dobivali glasilo Jednote, ker to je važnega pomena, da vsak član natanko zna o stanju Jednote. Ravno tako bi bilo koristno, da bi Jednota tudi skrbela za bolniško podporo kot pravi g. dopisnik iz La Salle, IU. Nadjam se, da se pri letošnjem glavnem zborovanju po naših vrlih za dobro stvar vnetih delegatih napravi vse potrebno, da bode pospeševalo napredek naše prve in največje slovenske organizacije v ponos slov. naroda v Ameriki in v splošno korist njenih udov, Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačttj® hranilnica sama. 4. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vs« nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vse"1 svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripozna^ država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar m*'0' letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po® jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdi" varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači t Prešernovih ulicaH Naš zaupnik v Združenih državah CD A MI/ O A IACCD je že več let naš rojak rlfAllIV OAIVdEK* iog GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6x04 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, 111. Šivam in popravljam in čistim obleke. . ■ Po najnižji ceni. Jfaffb fi^ fiJ^ ^Jh fjh flh fih fth fjh I Will County Fair 1 dne 11-12-13-14 2 SEPTEMBRA x ■ r ....Ingall's 1'arku.«. ^ Lepa živitia, Dirke. Parade z avtomobili. Posebne nagrade. ♦ ----------- 1 gbeat bickett family dvakrat na dan. £ spuščanje balona v zrak vsak dan. t pfeifer's electric show. r najdebeljži presici. j najboljše ovce. * najlepši konji. & **** t Naivečje premije T Pittsburg, Pa., 31 ■ avg. — Tukaj v Pittsburgu in Alleghenyju je precej veliko Slovencev, in kolikor poznam ljudi, je velika večina Belokranjcev; in sicer žive v Alleghenyju vsi tu bivajoči Podzemeljci, v Pittsburgu pa večina Preločanov in veliko Viničakov, ti so raztreseni povsod kakor i Adle-šičani, in ti troji tvorijo večino tukaj bivajočih Slovencev. Metličanov in Crnomaljcev je tukaj malo, a Črno-kranjcev je tu kaka četrtina skupnih Slovencev. Kadar se sestanemo bližnji žlahtni-ki, to nas je veselje gledati, kakor n. pr. zadnjič dne 19. avg., ko smo obhajali žegnanje Marijinega Vnebovzetja. Naj omenim poleg domačega veselja na ta dan božji še cerkveno slavnosl. Precej v jutro ob osmi uri so pritrka-vali ubrani, zvonovi, kakor ste slišali v starem kraju na kakem žegnanju. In cerkev je bila tako lepo okiučana s cvetočimi rožami kakor še nikdar poprej ne. Kolekta je nanesla $250 in nekaj centov, a dne 15. avg. se je na-