GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 12 l september 2023 l {tevilka 3 1 L Uvodnik Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2023, {tevilka 3, letnik 12 ISSN 1848–4360 Reka, september 2023 Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Podpinjol 43, 51000 Rijeka Primorsko-goranska županija zveza@slovenci.hr letno sre~anje. Novo sezono krovna organizacija za~enja okrepljena z novimi, mladimi mo~mi in iskanjem Uredništvo: Jasmina Dla~i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Mesto Reka za: Barbara Riman sredstev v okviru ~ezmejnih in drugih projektov, poglablja stike in se povezuje z razli~nimi organizacijami v Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla~i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške etošnje poletje so zaznamovale katastrofalne naravne razmere v Sloveniji. V solidarnostne akcije za pomo~ se je vklju~ila tudi Zveza slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) in v ta namen odpovedala Sloveniji, tudi na podro~ju gospodarstva, kmetijstva in športa, kar vse spremljamo v prvi rubriki, v kateri je pomembna tudi novica o tretji uspešni poletni šoli za mlade na Platku, omenja pa tudi sodelovanje na Vse- iz vsebine Uvodnik Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem Iz društva Iz pouka DPS Iz svetov Literarni koti~ek 3 5 Slovenski dom KPD Bazovica slovenskem sre~anju v državnem zboru (DZ) in na omizju v okviru prireditve Dobrodošli doma. Rubrika Iz tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 društva prinaša novice o udeležbi likovne skupine na likovnih kolonijah in drugih dogodkih ter zanimivi slovenskidom@bazovica.hr razstavi v KPD Bazovica, vpetosti v kulturno življenje manjšinskih društev na Reki, zaklju~nem ve~eru ob uradne ure: izteku sezone in bogatem programu prireditve za najmlajše, Poletje v Bazovici, z najštevil~nejšo udeležbo torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in doslej. Spremlja tudi dejavnost folklorne skupine (FS) – nastopila je na prireditvi Dobrodošli doma ter festi- ~etrtek: 10.00–12.00 valih Porto Etno na Reki in S pesmijo in plesom po Hercegovem – ter izlete planincev. Udeleženci dopolnil- nega pouka slovenskega jezika in kulture (DPS) na Reki opisujejo izlet v Maribor in okolico, organiziran ob 8 17 19 20 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 koncu šolskega leta, u~iteljica DPS v društvih v Umagu in Lokvah pa izlet v Savinjsko dolino, izpeljan skupaj Veleposlaništvo RS v RH s skupino DPS iz Buzeta. Rubrika Iz svetov predstavlja sestavo slovenskih manjšinskih svetov v Primorsko- Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH goranski županiji (PGŽ) v novem mandatu po letošnjih volitvah, Literarni koti~ek znova izpolnjuje Marija Veleposlanik: Gašper Dovžan tel.: +385 1 63 11 000 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: Foto koti~ek 24 tel.: +385 98 462 666 Šenk, rubrika Si-T pa predstavlja novo vodstvo Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške (RH) in pro- gram etnološke delavnice v Pal~avi šiši. Dragica Jakseti~ se v svoji kolumni ozre na nedavno divjanje narave v Sloveniji in nespametne pozidave v prostoru, rubrika Sre~anja pa predstavlja Danielo Markovi}, predsednico najmlajšega slovenskega kulturnega društva (SKD) na Hrvaškem, SKD Prešeren v Lokvah. Vse, ki pišete pesmi ali prozo, pa znova vabimo, da del svojega ustvarjanja predstavite tudi v Sopotjih – vašega sodelovanja bomo zelo veseli. y Uredništvo Odpovedano sre~anje v Golubinjaku 2023, sredstva namenjena za pomo~ Sloveniji Po najhujši ujmi doslej, ki je prizadela Slovenijo, se je v solidarnostne akcije vklju~ila tudi ZSDH. Pobudo o organizirani pomo~i prizadetim in odpravi posledic velikanske škode v Sloveniji je 10. avgusta dal predsednik KPD Slovenski dom iz Zagreba Darko Šonc. Predlagal je, da se v ta namen odpove letno sre~anje vseh društev na Hrvaškem, napovedano 9. septembra v Gozdnem parku Golubinjak pri Delnicah. Na izredni skupš~ini ZSDH, sklicani v dopisni obliki od 12. do 18. avgusta, so s predlogom enoglasno soglašala vsa društva, sprejet je bil še predlog predsednika KPD Snežnik iz Lovrana Vasje Simoni~a, da bi za pomo~ namenili tudi znesek (10 evrov), ki bi ga udeleženci sicer pla~ali kot kotizacijo za sre~anje. ZSDH bo za sredstva, donirana v solidarnostni akciji za pomo~ Sloveniji pri odpravi posledic poplav, odprla poseben ra~un, podatki pa bodo objavljeni na spletni strani ZSDH in društev. y Povzeto po zapisniku ZSDH foto: rtvslo/Arso/Boris Nose Zahvala Nevenke Hrobat Prejeli smo zahvalo Nevenke Hrobat iz Ro~a: "Iskreno in najlepše se zahvaljujem KPD Bazovica in vsem, ki so mi posredovali informativno pomo~ in izrazili moralno podporo ob smrti pokojnega soproga, dolgoletnega ~lana društva ter veterana in državljana RS Maria Hrobata (1944–2023). Od srca hvala tudi za vso pomo~, ki je je bil v zadnjih letih, v ~asu njegovih velikih zdravstvenih težav in invalidnosti, deležen s strani prostovoljcev KPD Bazovica in drugih rojakov, izkazano s številnimi dopisi in v osebnih pogovorih ali sre~anjih, hvala tudi za prejemanje glasila Sopotja, ki ga je vsa leta redno in z veseljem spremljal. Prosim, ~e zahvalo prenesete tudi osebju Veleposlaništva RS v RH ter na ZPIZ RS za hiter in prijazen odziv glede urejanja statusa in pokojninskih pravic. Vsem želim uspešno delo. S hvaležnimi pozdravi, Nevenka Hrobat." 2 3 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM V prizadevanju za zagotovitev razli~nih oblik sofinanciranja tudi na ~ezmejni in mednarodni ravni so v ZSDH aprila letos razpisali nate~aj za delovno mesto koordiniranja projektov in nova kadrovska mo~ je postala dr. Martina Cvetkovi}. Njena naloga je tako med drugim spremljanje za ZSDH zanimivih razpisov za pridobivanje sredstev iz razli~nih virov ter usklajevanje dejavnosti pri pripravi prijav in upravljanje odobrenih projektov, prevzela pa je tudi urejanje mese~nega biltena ZSDH. Dr. Martina Cvetkovi} je po kon~anem študiju na Fakulteti za pomorstvo Univerze na Reki izobraževanje nadaljevala na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Varstvo okolja ter tako na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani junija 2016 uspešno zagovarjala disertacijo (Razvoj metode obdelave balastnih vod na morskih plovilih s ciljem zaš~ite morskih ekosistemov pred vnosom tujerodnih vrst) in pridobila naziv doktorice znanosti. Odli~ne študijske uspehe je nadgradila z razli~nimi izkušnjami: od pisanja znanstvenih ~lankov, nagrajenih inovacij za raziskovano podro~je in vodenja lastnega podjetja do sodelovanja pri upravljanju razli~nih mednarodnih projektov, od študentskih let pa ima za seboj tudi ve~ let ob~asnega dela v novinarstvu, kar ji bo v pomo~ pri novih delovnih izzivih v Dr. Martina Cvetkovi}, foto: Marjana Mirkovi} SZDH. Dodati velja, da je kot potomka slovenskega rodu ve~ let skupaj s starši aktivno sodelovala v KPD Bazovica in pela v zboru, od leta 1995 pa piše tudi pesmi, vrsto teh je uglasbila in tudi posnela. y Marjana Mirkovi} 18. maj, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, 5. redna seja K omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je tokrat imela na dnevnem redu seznanitev s predlogom sprememb prora~una RS za leto 2023 in problematiko pridobitve slovenskega državljanstva. Glede slednje so so­de­ lujo~i na seji, ki je potekala tudi virtualno, opozorili na nekatera neprimerna merila za pridobivanje državljanstva, med drugim predvsem na zahtevano petletno aktivno sodelovanje v društvih. Da bi veljalo razmisliti o morebitni spremembi dolo~il, je ob tej priložnosti poudarila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) Vesna Humar. Postopek za pridobitev državljanstva sicer vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) RS, klju~no pri tem pa je mnenje, ki ga za prosilce poda USZS. Z zelo zanimivim prispevkom in celovitim pogledom na to problematiko je del gradiva za sejo prispevala odvetnica in sodna tolma~ka iz Argentine Mariana Pozni~, sodelujo~i pa so prejeli na vpogled tudi pregled postopka za pridobitev državljanstva v nekaterih drugih državah (Avstrija, Hrvaška, Irska, Italija in Madžarska). nasploh v prihodnje namenili ve~ pozornosti. Seje se je udeležila tudi predsednica ZSDH Barbara Riman in med drugim poudarila pomen državljanstva RS tudi za rojake na Hrvaškem, opozorila na razloge, ki marsikomu ne omogo~ajo izpolnitve ome­njenega spornega dolo~ila o petletnem sodelovanju v društvu, in tudi ona izrazila mnenje, da bi veljalo vrniti možnost pridobitve državljanstva do ~etrtega kolena. Kot pozitiven primer pa je pohvalila Upravno enoto Ilirska Bistrica za odprt in prijazen ter strokovno podkovan odziv tamkajšnjih zaposlenih, ki pogosto urejajo zadeve številnih rojakov z Reke in širšega obmo~ja. Ve~: www.dz-rs.si y Marjana Mirkovi} Državna sekretarka na MNZ Tina Heferle je med drugim predstavila statistiko zadnjih let in povedala, da od leta 2018 do leta 2022 naraš~a število prošenj in oseb, sprejetih v državljanstvo RS iz nacionalnih razlogov, medtem ko se število zavrnjenih vlog giblje med 50 in 80 na leto. Leta 2018 so tako prejeli 192 prošenj, lani pa 332 – v zadnjih petih letih je bilo skupno prejetih 1266 prošenj in od tega neugodno rešenih 305. Omenila je tudi potrebo po boljšem informiranju o postopku za pridobitev državljanstva RS, Vesna Humar pa je soglašala in ob tem menila, da bi veljalo dosedanje gradivo posodobiti in digitalizirati ter najti na~in za širši dostop in pripraviti preglednejša navodila. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je sprejela sklep, da priporo~a Vladi RS prou~itev ustreznosti starostne omejitve (zdaj je omejitev 36 let) za priglasitev državljanstva RS, zaradi kompleksne problematike pa bodo temu podro~ju 4 Vesna Humar, foto: www.dz-rs.si 19. maj, Slovenski dom KPD Bazovica/ZOOM Redna skupš~ina ZSDH S kupš~ina je potekala na sedežu ZSDH, kjer so se je poleg vodstva, predsedujo~e Barbare Riman in namestnice Jasmine Dla~i}, udeležili delegati devetih društev (Sandra Grudeni} in Vitomir Vitaz iz KPD Bazovica; Darko Šonc, Silvester Kmeti~, Agata Klinar Medakovi} in Marjan Dirnbek iz KPD Slovenski dom iz Zagreba; Danica Avbelj in Klaudija Ana Velimirovi} iz SKD Istra iz Pulja; Boris Grželj in Denija Pavleti} iz SKD Lipa iz Buzeta; Darja Jusup iz SKD Lipa iz Zadra; Miriam Pran iz SKD Oljka iz Pore~a; Daniela Markovi} iz SKD Prešeren iz Lokev; Cveto Šušmelj, Irena Novak in Vera Hrga iz SKD Triglav iz Splita ter Boris Hrvatin in Vasja Simoni~ iz SKPD Snežnik iz Lovrana). Virtualno so se vklju~ili delegati iz Društva Slovencev v Labinu (Silva Šutar Vuji~i}), KD Slovenski dom Karlovec (Marina Dela~-Tepši} in Tihana Tepši}), SKD Ajda iz Umaga (Danica Bojkovi} in Vesna Šereš), SKD Lipa iz Dubrovnika (Tanja Baleti}), SKD Nagelj iz Varaždina (Martina Lesjak) in SKD Stanko Vraz (Polonca in Vladimir Margeta). Na seji so sprejeli poro~ilo Nadzornega odbora o materialno-finan~nem poslovanju in vsebinsko poro~ilo o delu ZSDH v letu 2022 ter finan~ni in delovni na~rt za letos. Ta dokumenta sta bila predstavljena in sprejeta že na skupš~ini, ki je v dopisni obliki potekala od 30. decembra lani do 19. januarja letos. Barbara Riman je na kratko predstavila najpomembnejše lanske dosežke ZSDH in društev ter med drugim poudarila, da je bil na predlog USZS letos oblikovan Sklad za podporo u~enja slovenskega jezika in kulture po modelu C na Hrvaškem, na podoben na~in, razmišljajo na USZS, pa da bi morda v prihodnje potekalo tudi financiranje DPS. ZSDH je ob koncu leta 2022 prejela izredna finan~na sredstva za nakup u~nega materiala oziroma u~benikov in delovnih zvezkov za vse oblike u~enja slovenskega jezika in kulture na Hrvaškem za šolsko leto 2023/24. Ob tem je predsednik KPD Slovenski dom iz Zagreba Darko Šonc povedal, da so aktivno sodelovali pri uvedbi slovenskega jezika in kulture po modelu C na gimnaziji Lucijana Vranjanina v Zagrebu. Med predstavljenimi lokacijami za letno sre~anje društev so se delegati med Platkom, Šijanskim gozdom pri Pulju in Golubinjakom znova odlo~ili za slednjega. Glede na velikansko škodo, ki so jo v Sloveniji poleti povzro~ila neurja in poplave, pa je pri~akovati, da se bodo društva letos odrekla druženju in sredstva namenila kot pomo~ za odpravo teh posledic. Na pobudo Darka Šonca je namre~ v ~asu od 12. do 18. avgusta sklicana izredna seja za razpravo o omenjenem predlogu. y Povzeto po zapisniku ZSDH 15. junij, Mestni muzej, Zagreb Dan državnosti RS, sprejem V Saša Kernjak Zubovi}, Barbara Riman in Jasmina Dla~i}, foto: Martina Cvetkovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Kadrovska okrepitev: ZSDH zaposlila koordinatorico projektov Priložnost za nove stike, Facebook stran veleposlaništva Mestnem muzeju v Zagrebu je Ve­ leposlaništvo RS v RH v sodelovanju s tamkajšnjim KPD Slovenski dom in SLO CRO Poslovnim klubom organiziralo sprejem v po~astitev dneva državnosti, ki ga RS praznuje 25. junija. Na slovesnosti je glasbeni del programa izpolnil sekstet slovenskega Policijskega orkestra, druženje pa je bilo znova priložnost za navezavo razli~nih stikov. Dogodka so se ude­ležili tudi predsednici ZSDH in KPD Bazovica Barbara Riman in Jasmina Dla~i} ter tudi nekateri drugi vodilni ~lani slovenskih društev na Hrvaškem. Ve~: Facebook stran veleposlaništva RS v RH. 5 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 45. sre~anje slovenskih športnikov iz sosednjih držav Z veza Športnih društev (ZŠD) Ravne na Koroškem in Ob~ina Ravne na Koroškem sta po prvem sre~anju leta 1977 že ~etrti~ gostili slovenske športnike iz sosednjih držav na dogodku, ki poteka pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) – Združenja športnih zvez (ZŠZ). Razli~na tekmovanja so potekala na ve~ prizoriš~ih, skupno pa je sodelovalo približno 230 mladih. Sre~anja so se udeležili predstavniki številnih športnih organizacij, ~lani komisije za zamejski šport pri OKS ZŠZ ter predstavniki slovenske zveze športnikov iz Avstrije, Zveze slovenskih športnih društev iz Italije, Zveze športnih društev na Madžarskem in v imenu ZSDH tudi skupina mladih iz SKD Gorski kotar ter doma~a ekipa, ZŠD Ravne na Koroškem. Navzo~e je s svojim obiskom posebej razveselil in po~astil tudi Miroslav Cerar, eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh ~asov. njak Zubovi}, ~lan pa je med drugimi tudi vodja sektorja za Slovence v sosednjih državah na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) Rudi Merljak. V okviru dogodka se je prav tako sešla komisija za zamejski šport, v novi sestavi v imenu ZSDH sodeluje tajnica Saša Ker- Ve~: Facebook stran ZSDH, https://www. olympic.si/oks-zsz y Marjana Mirkovi} 29. junij, DZ RS, Ljubljana Dobrodošli doma 2023 (29. junij–2. julij) gospodarska poslovna diaspora – del slovenskega gospodarske­ga prostora). V dru­ gem delu so sre~anje sooblikovali in o tematiki razpravljali udelež­enci, s pri­spev­ kom z naslovom Mesto in vloga ZSDH pri ohranjanju gospodarskih vezi Slovencev na obeh straneh meje je sodelovala tudi dr. Martina Cvetkovi}. Navzo~e nagovoril tudi Matej Ar~on, foto: www.dz-rs.si P rireditev Dobrodošli doma je za~elo XIX. Vseslovensko sre~anje v DZ RS, ki je letos potekalo z naslovom Slovenec Slovencu – naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Zbrane so uvodoma pozdravili podpredsednik DZ Danijel Krivec, minister, pristojen za odnose s slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovence po svetu, Matej Ar~on in predsednica Komisije DZ RS za isto podro~je Suzana Lep Šimenko. Osrednja pozornost sre~anja je bila namenjena pomenu gospodarskega in znanstvenega povezovanja med RS in slovensko skupnostjo po svetu, kot klju~nega dejavnika za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. Uvodoma so spregovorili znanstvenica in profesorica Marija Strojnik (Utrinki o znanosti in gospodarstvu s treh svetov), predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser (Gospodarsko sodelovanje z RS in obmejnimi regijami, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost) in projektni vodja Slovenske poslovne globalne povezave Štefan Bogdan Barenboim Šalej (Slovenec Slovencu partner: 6 Dober odziv v imenu ZSDH, foto: www.zsdravne.si Obiskovalci so si v prostorih DZ lahko ogledali tudi razstavo ob 70-letnici delovanja Združenja Slovenska izseljenska matica, dogodek pa je spremljal tudi izbran kulturni program. Ve~: www.dz-rs.si y Marjana Mirkovi} V okviru programa tudi zanimiva razstava, foto: www.dz-rs.si Katoliški inštitut, Ljubljana Slovenska narodna identiteta v pedagoškem procesu, okrogla miza 30. junija je Slovenska konferenca organizacije Svetovni slovenski kongres (SSK) kot spremljevalni program dogodka Dobrodošli doma priredila strokovni posvet, namenjen obdobju po osamosvojitvi, z naslovom Slovenska narodna identiteta. V tem okviru so potekale tudi tri okrogle mize: Slovenski jezik kot temelj slovenske identitete, Vpliv medijskega in kulturnega ustvarjanja na oblikovanje narodne identitete ter Slovenska narodna identiteta v pedagoškem procesu. Na slednji je v imenu Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), Enota Reka sodelovala tudi njena vodja dr. Barbara Riman in ob tej priložnosti predstavila izkušnje, ki jih ima tudi kot ve~letna predsednica ZSDH: na kratko je predstavila položaj slovenš~ine na Hrvaškem in opozorila na težave pri pou~evanju, poudarila pomen jezika za ohranitev in krepitev identitete, navzo~e sicer predvsem med starejšo generacijo. Izpostavila je tudi entuziazem društev in sodelujo~ega u~iteljskega kadra, vklju~enega tudi v obšolske dejavnosti, prav tako zelo pomembne za krepitev slovenske skupnosti, omenila dobro obiskane poletne programe za najmlajše v društvih na Reki, v Pulju in Lokvah ter števil~en odziv DPS v društvu Gorski kotar. Ozrla se je tudi na nekatere uspešne projekte ZSDH za mlade, kot so na primer literarni nate~aji, spoznavanje slovenske književnosti med najmlajšimi in udeležba v projektu Mreža Alpe Jadran (M. A. J.) v sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) iz Celovca Zanimivo sre~anje je moderiral Matjaž Merljak z Radia Ognjiš~e, sodelovali so še mag. Marija Perne z Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu z avstrijske Koroške, dr. Igor Giacomini z Deželnega šolskega urada Furlanije - Julijske krajine iz Italije in dr. Silvo Šinkovec z Inštituta Franca Pedi~ka in Društva katoliških pedagogov Slovenije. Celoten posnetek s poznejšim pogovorom z ob~instvom je na vpogled na spletni strani https://www.youtube.com/watch?v=enOwnQaV5zE. y Marjana Mirkovi} 3.–9. julij, Platak Poletna šola slovenskega jezika Z SDH je že 3. leto zapored uspešno organizirala Poletno šolo (PŠ) slovenskega jezika za osnovnošolce, potomce slovenskih korenin na Hrvaškem. Gre za edino poletno šolo slovenš~ine na Hrvaškem in odziv je bil tudi letos dober, na željo otrok in staršev pa je bil program tokrat podaljšan na teden dni. PŠ je potekala na Platku nad Reko, prijave so zbirala slovenska društva na Hrvaškem, udeležilo pa se je je petnajst osno­v­nošolcev iz razli~nih krajev: Pulja, Buzeta Lokev, Zagreba ter Reke in okolice. Otroci so bili nameš~eni v Malem domu Platak, v neokrnjeni naravi, in bili brez sodobne tehnologije. Vsak dan so imeli dve uri slovenš~ine, pou~evala jih je u~iteljica slovenskega jezika in kulture Špela Brumec, ki sicer u~i slovenš~ino na desetih osnovnih šolah v Varaždinski županiji in je bila z njimi 24 ur na dan, kar je letošnja novost. Slovenš~ina je bila tako stalno navzo~a in vklju~ena v vse dejavnosti, od športnih dejavnosti in poho­da na vrh Radeševo do sodelovanja na IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 16.–17. junij, Ravne na Koroškem Identiteta zanimiva tema, foto: www. slokongres.com ustvarjalnih delavnicah in tematskih ve~erih. Na programu so imeli tudi enodnevni izlet v Fužine in plavanje v bazenu v Delnicah, pri medsebojnem druženju pa so nastala tudi številna nova prijateljstva. Dogodki, kot je PŠ, so vsekakor tudi možnost za pridobitev novih mladih ~lanov, to pa je tudi ena izmed prednostnih nalog krovne organizacije. Za finan~no podporo pri izvedbi tega projekta je ZSDH zato zelo hvaležna USZS in hrvaškemu ministrstvu za znanost in izobraževanje. y Povzeto po poro~ilu ZSDH Tudi letos z lepimi spomini s Platka, arhiv ZSDH 7 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 15.–19. maj, Puntamika/Knežja pala~a, Zadar Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Likovna kolonija Jože Arzenšek 2023 Gali~a O dbor DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podprl spremembo Zakona o kmetijstvu, s katero se ure- ja pravna podlaga za financiranje izvajanja letnih programov aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Poletna dejavnost likovne skupine KPD Bazovica Likovna skupina KPD Bazovica, ki jo vodi Tihana Karlovi}, je bila dejavna tudi v poletnem ~asu. Njene ~lanice (Suzana Lunder, Željka Podobnik in Štefi Sila Zih) so sodelovale na 10. likovni koloniji v Brunarici Trš}e v organizaciji SKD Gorski kotar pod mentorstvom Silvane Lautar (18.–20. junija, ve~: www.kjuc.si), Željka Podobnik na 16. likovni koloniji narodnih manjšin pri županijski podružnici Madžarske demokrati~ne skupnosti na Reki (20.–22. junija), Vojka Smajla, Suzana Lunder in Štefi Sila Zih pa so se vklju~ile v delavnico lesoreza (28. julija), ki je v okviru letošnje Goranske kiparske delavnice (GKD) potekala v Lokvah – na prireditvi, na kateri sicer likovna skupina KPD Bazovica sodeluje že štiri leta. y Marjana Mirkovi} Slovencev v zamejstvu, ki se nanašajo na kmetijstvo. V tem okviru bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano financiralo strokovna svetovanja in usposabljanja, posvete, ekskurzije, ~ezmejna sre~anja kmetov in druge aktivnosti, na tem podro~ju povezane s sodelovanjem s Slovenijo. Seje sta se udeležila tudi projektna koordinatorica ZSDH dr. Martina Cvetkovi} in predsednik Kmetijske izobraževalne skupnosti (KIS) Gorski kotar Zoran Ožbolt. Predstavnica ZSDH je med drugim spomnila na zgodovinsko, kulturno in zemljepisno povezanost obmejnih obmo~ij med državama ter poudarila 23. maj, Slovenski dom KPD Bazovica velik pomen podpore RS tudi na tem podro~ju. Omenila je tudi Vladimir Prov~i, razstava izgradnjo Vzor~ne turisti~no-izobraževalne kmetije (VTIK) v Prezidu, pomemben dosežek, ki nastaja v sodelovanju USZS in pristojnega slovenskega ministrstva s KIS in SKD Gorski kotar, društvom, ki je dejavno tudi v okviru ZSDH. Izrazila je upanje, da bo VTIK postal pomemben partner v ~ezmejnih in mednaroprepri~anje, da bodo predlagane zakonske spremembe pozitivno vplivale na sektor kmetijstva in prispevale k trajnostnemu razvoju nasploh. Ve~: www.dz-rs.si Uspešno nadaljevanje kolonije, arhiv SKD Lipa, Zadar V organizaciji SKD Lipa iz Zadra, ki ga vsa leta zelo prizadevno vodi Darja Jusup, je letos uspešno potekala 16. likovna kolonija, ki je eden izmed najpomembnejših projektov tega društva. Umetniška vodja je Marija Ivoš, sre~anje pa so poimenovali po enem od ustanoviteljev, dolgoletnem dejavnem ~lanu in ljubiteljskem slikarju, spomladi preminulem rojaku Jožetu Arzenšku. Predsednik pristojne komisije Državnega sveta Branko Tomaži~, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacz, Zoran Ožbolt, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) Slovenije Roman Žvegli~, predsednik Kme~ke zveze, ki deluje v tržaški, goriški in videmski pokrajini, Franc Fabec, dr. Martina Cvetkovi} in direktor Razvojne agencije Slovenska krajina na Madžarskem Tamas Kovacs. Foto: Facebook stran KGZ Letos se je zbralo štirinajst udeležencev, ~lanov razli~nih likovnih skupin iz raznih krajev, od bližnjega mesteca Sv. Filip i Jakov, Vira, Reke in Zadra pa vse do Slovenije – Mosta na So~i, Maribora, Novega mesta in Cerknice ter tudi Tuzle iz BiH. Nameš~eni v lepem okolju predela Puntamika so teden dni ustvarjali svoja dela in v skladu z naslovom letošnje kolonije, Sanjamo z barvami, na svoja platna prenašali svoje barvite poglede na zadrske vedute in osebna doživetja. Ob koncu druženja, 19. maja, so tudi tokrat priredili razstavo in jo za teden dni postavili na ogled v razstavni dvorani Knežje pala~e ter jo posvetili Jožetu Arzenšku, ki je pomembno obeležil dejavnost društva na tem podro~ju. Likovne kolonije v Zadru so se tudi letos udeležile ~lanice likovne skupine KPD Bazovica z Reke, tokrat Mirjana Katalini}, Željka Podobnik in Štefi Sila Zih. y Marjana Mirkovi} K PD Bazovica ima že vrsto let navezane dobre stike tudi z manjšinskimi organizacijami na Reki ter v svojih prostorih pogosto gosti razstave in literarne ve~ere s predstavitvijo razli~nih kultur. Udeleženci kolonije v Trš}u na razstavi v kjižnici v Starem trgu pri Ložu, foto: www. kjuc.si/Branko Lautar V okviru tega sodelovanja je bila odprta tudi likovna razstava, katere avtor je Vladimir Prov~i, dolgoletni predsednik društva KD Rušnjak, ki združuje Rusine in Ukrajince v PGŽ. Dogodek je bil organiziran v sklopu Tedna kulture Rusinov in Ukrajincev PGŽ, na ogled pa so bile slike z motivi cvetja, krajine in narave nasploh. Vladimir Prov~i, dejaven tudi na literarnem podro~ju, je ob tej priložnosti predstavil tudi del tega svojega ustvarjanja. dnih projektih ZSDH na omenjenih podro~jih v prihodnje, in 8 IZ DRU[TVA 5. julij, DZ RS, Ljubljana Vladimir Prov~i, arhiv KPD Bazovica y Sandra Grudeni} 3. junij, Exportdrvo, Reka Porto Etno, festival svetovne glasbe in kulinarike V sakoletna ve~dnevna ve~kulturna prireditev, ki je v zadnjih letih po­ ve~ala obseg sodelujo~ih in prerasla v festival svetovne glasbe in kulinarike, Porto Etno, je v program tudi tokrat vklju­~ila manjšinske organizacije in razli~ne posameznike z vseh koncev sveta, ki živijo na Reki ali PGŽ. Nekoliko okrnjeno in v okviru zgolj folklornih nastopov in gastronomije so tako sodelovali županijska podružnica kulturnega društva (KD) Rušnjak, ki povezuje Rusine in Ukrajince, zatem reško Društvo narodov BiH, Italijanska skupnost Reke in Opatije, Hrvaško-turško društvo z Reke, reški pododbor srbskega KD Prosvjeta, make­donsko KD Ilinden, reška podružnica ^eške besede, Demokrati~na skupnost Madža- rov PGŽ, Bošnjaška narodna skupnost, reško društvo mladih Romov Romska prihodnost, Albanska skupnost PGŽ ter predstavnice iz Trinidada in Tobaga iz Malega Lošinja ter Madaga- Prireditev zanimiva predvsem za manjšinske organizacije, foto: Marjana Mirkovi} 9 IZ DRU[TVA skarja in Kanade z Reke. Svojo stojnico so imeli tudi dijaki Prve reške hrvaške gimnazije, ki so s prodajo sokov zbirali donacije za društvo Rijeka 21, namenjeno osebam z Downovim sindromom. KPD Bazovica je na zadnji, tretji dan festivala lepo predstavila FS društva, ki jo vodi Nataša Grlica, z nastopom novega, primorskega plesa in v novih nošah ter ob glasbeni spremljavi v živo. Sicer pa so nekatere ~lanice KPD Bazovica sodelovale tudi v drugih to~kah, kot so denimo nastop ~rnogorske ali italijanske manjšinske organizacije, kar pri~a o dobrih medsebojnih stikih in prepletanju vezi v narodnostno pisani sestavi Reke. y Marjana Mirkovi} 15. junij, Slovenski dom KPD Bazovica Skrivnosti kuharskih pravljic, likovna razstava Liljana ^argonja s kuharico, foto: Marjana Mirkovi} L ikovna skupina KPD Bazovica je postavila zanimivi razstavi svojih ~lanic, svetilke in grafi~ne liste. Razstavljena so bila tudi likovna dela, grafike v tehniki mokulito, ki je alternativna oblika klasi~ne grafi~ne tehnike litografije na les in prihaja iz Japonske. Za matrico so ~lanice uporabile deš~ice iz jesenovega lesa, razstavljene grafike pa so kot ilustracija bogatile priložene recepte v slovenš~ini za razli~ne jedi in skupaj z njimi tvorile kuharico Skrivnosti kuharskih pravljic. Gre za lep in zanimiv umetniški izdelek, drobno knjižico odtisnjenih grafik, skupno le deset izvodov, prelistati pa jo je bilo mogo~e le z obvezno uporabo priloženih rokavic. Pod mentorstvom Tihane Karlovi} so liste ustvarile Slavica Afri}, Lilijana ^argonja, Renata Jerkov, Zdenka Kallan Verbanac, Mirjana Katalini}, Suzana Lunder, Ksenija Mrkela, Marija Rosi~, Vojka Smajla in Lidija Tuškan - Mohar, besedilo receptov pa je pregledala Sandra Grudeni}. y Marjana Mirkovi} Svetilke so bile narejene po navdihu na ustvarjanje znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Ple~nika. Del njegovega izjemnega opusa so ~lanice lahko spoznale na izletu v Ljubljani, v Ple~nikovi hiši in pri ogledu nekaterih njegovih arhitekturnih dosežkov. Na predlog vodje likovne skupine Tihane Karlovi} so namre~ tudi te svetilke, podobno kot v veliki meri Ple~nikova cerkev v ^rni vasi, nastale iz odvrženih oziroma recikliranih materialov. Svetilke so v svoji funkciji tudi delujo~e, avtorice pa so pri njihovi izdelavi pokazale bogato domišljijo in veliko mero iznajdljivosti. Škoda, da razstave ni spremljal katalog, pogled v diskretno osvetljen razstavni prostor je bil prav ~aroben. Svetilke so ustvarile ~lanice Lilijana ^argonja, Renata Jerkov, Zdenke Kallan Verbanac, Mirjana Katalini}, Suzana Lunder, Lidija Tuškan - Mohar in Vojka Smajla. 10 Domiselni izdelki, foto: Marjana Mirkovi} 17. junij, Slovenski dom KPD Bazovica IZ DRU[TVA FS KPD Bazovica v novih nošah, foto: Marjana Mirkovi} Zaklju~ek kulturne sezone K PD Bazovica je tudi to sezono zaklju~ilo s kulturnim programom in dobro obiskanim družabnim ve~erom v vrtu. Predsednica društva Jasmina Dla~i} je pozdravila navzo~e in se jim zahvalila za sodelovanje ter zaželela prijetno druženje. Na odru so se na svojem prvem nastopu uspešno predstavili ~lani najmlajše, harmonikarske skupine KPD Bazovica, ki deluje pod vodstvom maestra Bartola Buljana: bratca Andro in Borna Bankovi}, Gordana Špoljari}, tudi pevka v MePZ društva, ter Ivor Vodopivec in Gordan Dla~i}. Za dobro razpoloženje so znova posebej poskrbeli ~lani glasbene skupine društva Mimo ritma, solistka Zdenka Kallan Verbanac, umetniški vodja skupine Ivan Harej - Harry na kitari, mladi kitarist Luka Verbanac in Teo Brusi} na klaviaturah. V nadaljevanju ve~era je sledil še glasbeni nastop Duška Jeli~i}a Duleta in skupine Bonaca. Dogodek ob zaklju~ku sezone pa je bil tudi priložnost za ogled zanimive razstave likovne skupine, odprte do konca junija. y Marjana Mirkovi} Vodja in ~lani nove glasbene skupine društva, foto: Marjana Mirkovi} 20. junij, Slovenski dom KPD Bazovica Redna letna skupš~ina Dnevni red redne letne skupš~ine KPD Bazovica je vklju~eval predstavitev delovanja skupin društva v minulem letu, pregled finan~nega poro~ila za leto 2022 ter na~rt letošnjih dejavnosti in njihovo finan~no ovrednotenje. Skupš~ino je vodila predsednica Jasmina Dla~i}. dnik Bazovica Info ter v sozaložništvu s svetoma slovenske narodne manjšine Mesta Reka in PGŽ tromese~nik Sopotja. Med pomembnejšimi dogodki do konca leta velja omeniti v novembru na~rtovano prireditev v po~astitev petnajstletnice obnovljenega delovanja folklorne skupine. Na skupš~ini so med drugim predstavili tudi stroške, ki zadevajo vzdrževanje poslopja in vrta Slovenskega doma ter predvidene investicije. Vodje skupin so povzeli pestro in obsežno lansko delovanje, uresni~eno po predvidenih na~rtih, kot so poudarili, na kratko pa predstavili tudi programe za letos: vodja MePZ Zvonimir Stipeti} za zbor, Darko Mohar za planinsko skupino, Nataša Grlica za folklorno skupino, Vitomir Vitaz namesto Milana Grlice za dramsko skupino ter Jasmina Dla~i} namesto odsotnih Tihane Karlovi}, Ivana Hareja - Harryja in Bartola Buljana za likovno in glasbeno skupino ter te~aj harmonike. y Povzeto po zapisniku KPD Bazovica V finan~nem na~rtu tudi vzdrževanje lepega poslopja, foto: Saša Kernjak Zubovi} Navzo~i aktivni ~lani, teh je skupno zabeleženih 147, so sprejeli poro~ilo o finan~nem poslovanju, v nadaljevanju tudi vsebinski in finan~ni na~rt za letos. V društvu poleg omenjenih skupin potekajo tudi drugi programi, omenjeni na skupš~ini: za mlade in najmlajše, knjižnica ter dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture (DPS), društvo pa bo tudi v prihodnje izdajalo mese~ni napove11 IZ DRU[TVA FS KPD Bazovica tudi letos na letnem sre~anju rojakov Zadovoljni z nastopom, arhiv KPD Bazovica F S KPD Bazovice se je tudi letos odzvala vabilu na sodelovanje na tradicionalnem sre~anju, prazniku Slovencev iz domovine, sosednjih držav Slovenije in sveta, tokrat 1. julija v Vipavi. Sre~anje se je sicer z razli~nimi dogodki za~elo v Ljubljani že 29. junija, z Vseslovenskim sre~anjem v DZ, se nadaljevalo z razstavami, koncertom itd. ter se zaklju~ilo 2. julija v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu. Osrednja prireditev je bila 1. julija v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi. Program se je odvijal na razli~nih prizoriš~ih, bile so razstave fotografij in umetniških slik, prav tako so bili izvedeni nastopi solistov, zborov, folklornih skupin. Gosti in udeleženci so si imeli tudi možnost ogledati Vipavsko dolino in samo slikovito mestece, okušati dobrote, predstavljene tudi na stojnicah, in pravzaprav uživati v lepotah tega kraja. Osrednja prireditev se je za~ela ob 18. uri v Lanthierijevem dvorcu in v našem nastopu se nas je zavrtelo šest parov, ki smo se predstavili s primorskim spletom, in to v novih, prelepih nošah, spremljali pa so nas znova odli~ni glasbeniki na harmoniki, klarinetu in bugariji. Ob~instvo nas je nagradilo z mo~nim aplavzom, bili smo res dobra in uigrana folklorna skupina. Na prireditvi so se poleg nas predstavili še ŽePZ SKD Ajda iz Umaga, otroška FS slovenskega društva Triglav iz Banjaluke, MePZ Encijan SKD Istra iz Pulja, violinistka Inés Voglar - Belgique in flavtistka MollyBarth iz ZDA ter Darinka Tejera (vokal, kitara, flavta) in Maia Korošec (bas, kontrabas) ter dijaki RAST 52 (Roja abiturientov slovenskega srednješolskega te~aja) iz Argentine. V družabnem ve~eru ob glasbi in plesu so se na odru zvrstili še Daniela Ho~evar in skupina Tambores iz Venezuele s plesom in bobni, mislim, da jih je bilo kar deset, ki so z nastopom in dobro slovensko glasbo popolnoma za~arali vse navzo~e ... Mi smo se žal morali posloviti, a vendarle smo obnovili stike ter se z rojaki in prijatelji dogovorili za nova druženja. Veselo smo se vrnili na Reko, zadovoljni z nastopom in pripravljeni za dolge poletne po~itnice. Naš nastop je dostopen za ogled na naslovu https://youtu.be/Svig1tEhOUo. y Slavica Vukovi} Ba~i} 3.–21. julij, Slovenski dom KPD Bazovica Poletje v Bazovici, delavnice za najmlajše Z Veselo in razigrano tudi na prireditvi, arhiv KPD Bazovica elo priljubljena prireditev po~itniških dni, Poletje v Bazovici, ki poteka prve tri tedne julija, postaja iz leta v leto vse bolj zanimiva za ~edalje ve~je število otrok. Po besedah tajnice društva Sandre Grudeni}, ki je pomagala zasnovati program, je bil letošnji obisk najve~ji doslej, v treh tednih se je namre~ zvr- stilo skupno ve~ kot petdeset otrok v starosti od 6 do 12 let. Vsaka skupina je na delavnici sodelovala teden dni, od ponedeljka do petka, ko so nastopili na odru in pokazali, kaj so se nau~ili. Letos prvi~ so se dogodka udeležili tudi u~enci slovenskega jezika in kulture, ki ta pouk obiskujejo na reški OŠ Pe}ine in OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih, pri ~emer Sandra Grudeni} izraža zadovoljstvo, da so se tudi otroci, ki so bili prvi~ v stiku s slovenš~ino, lepo nau~ili za nastop na sklepni prireditvi. Letos jih je za no uspešno pripravljala u~iteljica slovenš~ine na matuljski OŠ Lidija Mugoša Ivica, ki je staršem in drugim obiskovalcem predstavila vse enotedenske dejavnosti. V programu delavnic so zno- 12 va sodelovali u~iteljica slovenš~ine na reški gimnaziji na Sušaku Simona Mahovi~, s spoznavanjem slovenske literature najmlajšim, medtem ko sta knjižni~arki Ana in Tamara iz knjižnice Maksa Samsa iz Ilirske Bistrice otrokom predstavili dela Svetlane Makarovi~ in zaigrali igrico Pod medvedovim dežnikom, otroci pa so sodelovali tudi pri kvizu Ujemi svoje znanje ter na ustvarjalnih uricah izdelovali razli~ne izdelke in risali z ogljem. K sodelovanju so v društvu znova povabili tudi Kulturno ustvarjalno društvo Galerija C.C.U. (Creative Creatures United) iz Ljubljane in gledališ~e Bi~ikleta iz Cola, vodja likovne skupine v KPD Bazovica Tihana Karlovi} je vodila likovno delavnico, medtem ko sta profesorja kemije in biologije Leo Šamani} in Roberta Padavi} tudi letos pripravila ve~ zanimivih poskusov s tega podro~ja in najmlajšim približala tudi del živalskega sveta. Pri izvedbi so znova sodelovale tudi vzgojiteljice Dijaškega doma Kvarner, na pomo~ pa so tudi tokrat prisko~ili prostovoljci mladinske skupine društva. IZ DRU[TVA 1. julij, Dobrodošli doma 2023, Vipava Najmlajše zanimive vsebine v društvu ~akajo tudi v drugi polovici leta, z na~rtovano prireditvijo Jesen v Bazovici. y Marjana Mirkovi} 21. avgust, Hercegnovi, ^rna gora S pesmijo in plesom po Hercegnovem, festival folklore N aša FS se je z veseljem odzvala vabilu organizatorjev (Staro mestno jedro Herceg Novi in Turisti~no društvo Zelenika) in v tednu od 19. do 25. avgusta sodelovala na 19. festivalu S pesmijo in plesom po Hercegnovem. Bili smo med šestimi prijavljenimi skupinami, kot je med drugim zapisal organizator, z vsega sveta, ki ohranjajo folkloro, zborovsko petje, pesem, sodobne plese ... Dobrodošli so vsi, ki svojo dejavnost po ohranitvi tradicije prepoznavno namenja­ jo vsem, organizator sre~anja pa je tudi tokrat svojo zasnovo prilagodil nasto­ pajo~im in poskrbel, da je bil oder znova na isti ravni kot izvajalci in obiskovalci, ter tako približal ene drugim. Poleg nas je s Hrvaške nastopila še skupina KUD Kraljica Katarina iz Donjega Lapca, na festivalu pa so sodelovale še skupini (FS Jamu Mare in Ansambel Vermes) iz Romunije ter skupini (Zespol in Orkester Grupa) iz Poljske. Na osrednji prireditvi smo se v slovesni povorki zbrali vsi nastopajo~i, bilo nas je okrog sto. Vse skupine so bile v narodnih nošah, spremljali so nas glasbeniki in nosili smo zastavo države, iz katere prihajamo. Do odra smo se v tej Paradi – kot jo je imenoval organizator, naziv pa je bil vše~ tudi nam – sprehodili po sprehajališ~u ob morju, v zadovoljstvo in veselje do­ma­ ~inov in turistov. izvrstnih glasbenikov na harmoniki, klarinetu in bugariji. Kot je bilo videti, so bili gledalci in drugi nastopajo~i navdušeni nad našim nastopom. Po programu je sledilo skupno druženje, na katerem smo se kar povezali in zavrteli v velikem sklepnem kolu ... nih~e ne ve, kje in kdaj se je kon~alo ... No, naslednjega dne smo bili vsi na zajtrku v hotelu. Program, zelo zanimiv, se je za~el ob pol osmih zve~er in pokazal odli~no pripravljenost vseh skupin, skupaj z ob~instvom smo tudi sami uživali ob ogledu. Predstavili smo se s spletom primorskih in koroških plesov, seveda ob spremljavi naših Potovanje domov je trajalo nekaj ur ve~ zaradi gne~e na mejnem prehodu Karasovi}i. Domov smo se sre~ni in zadovoljni vrnili v poznih ve~ernih urah, znova hvaležni vodji naše skupine Nataši Grlica ter za organizacijo potovanja Milanu Grlici in predsednici KPD Bazovica Jasmini Dla~i}. Slovenske plese ponesli tudi v ^rno goro, arhiv KPD Bazovica Ve~er pred odhodom iz Hercegnovega smo se vsi, folklorne in druge skupine, medsebojno družili, si izmenjali darila ter prejeli priznanja ali nagrado za udeležbo na nastopu. Tako se je uradni del sre~anja zaklju~il z željo, da se vidimo na Reki. Poudariti še velja, da so bili doma~ini na voljo za vsakršne možne informacije in so nam pomagali pri organizaciji ogledov raznih znamenitosti v zalivu Boke Kotorske. Tako smo obiskali znana in stara mesta, kot so Hercegnovi, Kotor, Budva in Cetinje, bili na Lov}enu in si ogledali Njegošev mavzolej ... Enkratno doživetje! y Slavica Vukovi} Ba~i} 13 L eto se je hitro obrnilo in spet so planinci PS KPD Bazovica in njihovi prijatelji krenili proti Dalmaciji. Cilj je bil povzpeti se na ve~ vrhov in tudi obiskati marsikatero zgodovinsko ali naravno lepoto notranje Dalmacije. Nad Omišem, foto: Darko Mohar Dalmacija polna lepih prizorov, arhiv KPD Bazovica Planinski cilji so doseženi v celoti – vzpon na Svetega Juro na Perunu s krasnimi razgledi proti Splitu je potekal v lepem, a vro~em vremenu. So~asno se je skupina B sprehodila ob reki Žrnovnici v istoimenskem mestecu. Na Omiški Dinari je pri planinski ko~i Luda ku}a planince zajela nevihta s sodro, a na Biokovu sta uspela dva vzpona – na najvišji vrh Sveti Jure, drugi najvišji vrh Hrvaške, in prelep razglednik Vošac. Poleg planinskega dela je bilo še veliko tega lepega – obmorski sprehodi pod borovci od Brel do Baške Vode, obisk starega gusarskega mesta Omiš ali moderne turisti~ne Makarske. Velik vtis so naredili predvsem obiski notranje Dalmacije: izvir reke Cetine in ostanki cerkve svetega Spasa iz 9. stoletja, enako tudi mestece Vrlika z znanim vrliškim vodnjakom, ~esmo, tudi rojstni kraj književnika Milana Begovi}a, pisca libreta znane ope- 10.–11. junij: 50. sre~anje zamejskih planincev re Ero s onoga svijeta Jakova Gotovca. Starinska samouprava na prostoru med rekama Cetina in Žrnovnica, Polji~ka Re­ publika, je trajala mnoga leta, do prihoda Napoleonove vojske v te kraje. V naselju Gata so od prikupne vodi~ke Hrvatke ^ovi} veliko izvedeli o zgodovini tega obmo~ja, republike, in si ogledali majhen, a tako lep muzej. Sledila sta sprehod po mestu Imotski na meji z BiH ter ogled bogate zgodovine in marsikatere naravne znamenitosti: izviri reke Vrljike, ponikalnice, ki Imotskemu polju daje življenje, Zelene katedrale in dveh cerkva, posve~enih Materi božji, zelo impresivnih Rde~ega in Modrega jezera, prav poseben vtis pa je naredilo arheološko najdiš~e Crljivica pri Cisti Provo s srednjeveškimi vodnjaki in ve~ kot osemdesetimi bogo­milskimi nagrobniki, srednjeveškimi nagrobnimi spomeniki, imenovanimi ste}ak. Organizirana sta bila tudi izlet na Bra~ ter ogled kamnitega mesteca Pu~iš}a in mirnega naselja Povlja, ob vrnitvi domov pa je sledil še obisk Sinja, Matere božje Sinjske in sinjskih alkarjev! Veliko zgodovine, veliko lepote, veliko spominov. Druženje in – mogo~e tisto najpomembnejše – spoznavanje veliko novih, dobrih ljudi. Pri organizaciji tega potovanja so pomagali predsednica Turisti~nega društva (TD) Vrlika Dijana Maras, direktorica TD Omiš Petra Bartulovi} in predsednik PD Imber iz Omiša Zvonimir Kujundži}. Posebej prisr~na je bila ~lanica tega društva Jasminka Lu~i}, ki je dežurala na trdnjavi Fortica nad Omišem. Iz Žrnovnice je z veliko nasveti pomagal Ivica Loli} - Kaja. Ladjar Josip Pino Jakir je odli~no opravil prevoz z ladjo, Lelas Antonio pa je organiziral prevoz na posebej impresivno Biokovo. Posebna zahvala velja Goranu Šoši}u, doma~inu iz Brel, ki je pomagal pri iskanju namestitve. V vsaki taki zgodbi je spoznavanje novih ljudi najbolj dragoceno. Po vsakem takem izletu vodja PS re~e: "Treba se bo še vrniti v te kraje, saj smo se jih komaj dotaknili!" Potem življenje prinese nove na~rte, nove prelepe kraje, nove avanture. No, v Biokovo se bo res treba še ve~krat vrniti! y Darko Mohar 14 IZ DRU[TVA IZ DRU[TVA IZ PLANINSKE SKUPINE 22.–28. maj: Dalmacija, dolga in lepa pot S re~anje zamejskih planincev je letos prevzela Planinska družina Bene~ije. Dogodek poteka že 50 let in je zelo pomemben za Slovence, ki živijo zunaj meja Slovenije. Delegacija PS KPD Bazovica je na pot krenila dan pred sre~anjem. Po namestitvi v Kobaridu so se napotili proti Drežnici, kjer so doma~inoma, vodjema Igralske skupine Drežnica Rini Berginc in Miranu Skubinu, izro~ili priznanja ob dvajsetletnici delovanja PS in 75-letnici KPD Bazovica. Poleg tega sta prejela tudi izvod knjige Dotaknuti nebo – K zvezdam Darka Moharja. Obenem so spregovorili še o prihodnjem sodelovanju, sledilo naj bi jeseni, z gostovanjem njihove gledališke skupine na Reki s komedijo Pridi gola na ve~erjo. V nedeljo se je delegacija napotila v Bene~ijo na Sveti Lenart. Na sre~anju so bila navzo~a zamejska društva iz Koroške, Bene~ije, Gorice, Trsta in Reke ter tudi eno od ustanoviteljev sre~anja, PD Jesenice. Navzo~a so bila tudi slovenska društva iz obmejnih krajev: Kobarida, Tolmina, Ajdovš~ine in še nekatera druga. Planinsko zvezo Slovenije (PZS) so zastopali podpredsednik PZS Roman Ponebšek, nekdanji podpredsednik in sedanji vodja projektne pisarne Miro Eržen ter predsednik Meddruštvenega odbora (MDO) PD Poso~ja Dušan Plesni~ar in predsednica MDO PD Primorske Marija Kuhar. V nagovoru na uradnem delu sre~anja je vodja PS KPD Bazovica pozdravil vse navzo~e in izro~il priznanje o sodelovanju predsednici PD Bene~ija Luisi Battistig, skupaj s knjigo Dota­ knuti nebo – K zvezdam. Pogovori so stekli v smeri redne vklju~itve PS KPD Bazovica v to prireditev in še, da bi se s~asoma vklju~ila tudi v organizacijo sre~anja (pri sedanjem tempu je to enkrat na šest let). S podpredsednikom PZS so bili pogovori namenjeni razstavi 70 let Slovenske planinske poti, ki bo te dni za~ela gostovati po Sloveniji. PS predlaga, da bi razstavo dopolnili z dvema panojema Hrvaške planinske zveze (Hrvatski planinarski savez – HPS) o Hrvaški planinski obhodnici (Hrvatska planinarska obilaznica – HPO) in jo v sodelovanju s PD Opatija jeseni odprli na Poklonu na U~ki! Kljub dežju in ploham je druženje minilo v dobrem razpoloženju, pohoda sta bila dobro organizirana. Tudi odziv je bil velik, kot zahvala zelo prizadevnim ~lanom Planinske družine Bene~ije. y Zapisal: Darko Mohar 8. julij: Pot prijateljstva Snežnik – Snježnik znova odprta D S sre~anja v Bene~iji, foto: Lidija TuškanMohar Odhod s Snežnika v zgodnjih jutranjih urah, foto: Anže Štajnrajh olgo je samevala planinska Pot prijateljstva Snežnik – Snježnik, sve~ano odprta leta 1975 z zadnjo markacijo na Snježniku, kot obet prijateljstva med planinci Hrvaškega primorja, Istre in Primorske v takrat skupni državi. Po seznamih ustanoviteljev jo je prehodilo ve~ kot dva tiso~ planincev, v glavnem še pred osamosvojitvijo, meja med novima državama jo je prekinila in pohod v enem trenutku ni bil ve~ mogo~. Kdor ~aka, do~aka, pravi star pregovor. Hrvaška je vstopila v EU, letos še v šengen. Meje, ki ni skazila odnosov med sosedi, kar naenkrat spet ni ve~. Svoboden pretok ljudi in idej je spet vzpostavljen. ^lani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in HPD Platak z Reke, ki so zasnovali prvo15 IZ DRU[TVA Pot so sve~ano odprli pri Malem domu na Platku, kamor je po približno dvanajstih urah hoje prispelo okrog štirideset planincev iz obeh držav, ki so zgodaj zjutraj krenili s Snežnika in jo tako prvi prehodili. Logistiko so pripravili ~lani bistriške Reševalne skupine Gorske reševalne službe (GRS) in HPD Platak. Pohodnikom sta ~estitala predsedujo~a HPD Platak in PD Snežnik Zoran Bistri~i} in Ana Marija Tomši~, pridružil se jima je Milan Grlica iz PS KPD Bazovica. Navzo~e sta nagovorila tudi predsednika planinskih zvez Slovenije in Hrvaške Joža Rovan in Darko Berljak ter zatem še bistriški župan in udeleženec pohoda dr. Gregor Kova~i~, pa županja Ob~ine ^avle Ivana Cvitan Poli}, direktor Goranskega športnega centra Alen Udovi~, tudi v imenu PGŽ, in predsednica MDO PD Primorske Marija Kuhar. To je bila tudi priložnost za zahvalo bivšim predsednikom PD Snežnik: Vojku ^eligoju, Jožetu Maljevcu in Darinki Dekleva, ki je zaslužna tudi za ohranjanje prijateljskih vezi v ~asu, ko je meja ovirala stike med planinci obeh držav. Pot je odprl ~lan HPD Platak Branko Leni}, ki jo je leta 1975 prehodil med prvimi. Žal se dogodka ni mogel udeležiti Vojko ^eligoj, eden izmed ustanoviteljev poti. V svojem opravi~ilu – prebrala ga je Ana Marija Tomši~ – je med drugim zapisal: "Zelo sem vesel, da se ohranja to, kar smo pred ~asom skupaj za~eli, in da ponovno oživljate pot prijateljstva Snežnik – Snježnik. Koliko sre~anj, novih prijateljev in prijetnih ~ustev je ponudila ta pot. Mnogo tega je še ostalo v srcih planincev na obeh straneh." Program na Platku je vodila Anita Bistri~i}, obogatila pa sta ga ~lana glasbene skupine KPD Bazovica Mimo ritma, solistka Zdenka Kallan Verbanac in umetniški vodja Ivan Harej, ob njuni glasbi se je tudi zaplesalo. Kaj ta dogodek pomeni za hrvaško in slovensko planinstvo, bo pokazala prihodnost. Vsekakor trajno ostajata prijateljstvo in ob~utek skupnosti, navzo~a že skoraj petdeset let. In to je najpomembnejše. y Darko Mohar 8.–9. julij: S PD Opatija v Julijskih Alpah ^ lani PS KPD Bazovica dolgo niso bili v Julijskih Alpah. Priložnost sta ponudila sodelovanje s PD Opatija in skupni izlet na Triglavska jezera. Z avtobusom do Stare Fužine na Bohinjskem jezeru, potem pa dolga in strma pešpot ~ez planine Vogar, Pri jezeru, Dedno polje in Ov~arijo. Skoraj osem ur hoje, seveda z ve~ po~itki, in velika sre~a, ko so kon~no pred seboj zagledali Dvojno jezero in ko~o nad njim. Tega dne so za seboj pustili okrog 19 kilometrov in ve~ kot 1.200 metrov nadmorske višine. Naužili so se lepote hribovja okrog Doline sedmerih jezer v zahajajo~em soncu in dobre družbe. Seveda je moral po~itek biti dovolj zgodaj, saj so se naslednji dan obetali obilica naporne hoje, še dodatni višinski metri in seveda ve~ kot tiso~ metrov spusta do doline. Ve~urna hoja nagrajena s ~udovitimi prizori, arhiv KPD Bazovica V nedeljo so se razdelili v dve skupini: ve~ja se je napotila proti Prehodavcem pod Kanjavcem, da bi obšla vsa zgornja jezera in se potem po poti Za Kopico vrnila nazaj na Planino pri jezeru in sestopila v dolino. Njihova pot je bila dolga, morali so pre~iti ve~ snežiš~, so pa lahko uživali v lepotah visokogorskega sveta. Manjša skupina se je povzpela na Štapce, se spustila na planino Ov~arija in pre~ila razgiban svet do planine Viševnik. Ob poti so sre~ali ~lane cerkvenega pevskega zbora iz Celja, ki so jim na Viševniku pripravili posebno doživetje: skupaj z njimi so lahko prisostvovali nedeljski maši na odprtem, v prelepem hramu, ki ga je ustvaril sam Bog. Doživetje druge dimenzije, tiste duhovne, pri gibanju v visokogorskem svetu. V pla­nin­skem zavetiš~u so sre~ali še predsednika ljubljanskega PD Drago Bregar Gabrijela Jelovška, znanca vodje PS KPD Bazovica, s katerim se sre~ujeta na ob~nih zborih PD RTV Ljubljana, s katerim obe društvi sodelujeta. Sledil je vzpon na 1761 metrov visok Pršivec, ki je zaradi osamelosti eden najlepših razglednikov v Julijskih Alpah, s krasnimi razgledi na Bohinjsko jezero in Spodnje Bohinjske gore po eni strani ter proti o~aku Triglavu in okoliških gorah po drugi. Na koncu je sledilo ve~ kot 1100 metrov delno zelo težkega spusta v dolino. Sodelovanje med društvoma bo oktobra nadaljeval izlet na Otliško okno nad Vipavsko dolino, katerega glavni organizator bo PS KPD Bazovica. Seveda je do konca leta v na~rtu še nekaj skupnih akcij. y Darko Mohar 16 Iz doma~ih nalog IZ POUKA DPS tno pot, so se hitro odzvali in jo obnovili: ozna~ili, postavili pe~ate, pripravili nov opis in karton~ek za pe~ate. Tokrat se jim je pridružila tudi PS KPD Bazovica z Reke, sicer ~lanica PD Snežnik. U deleženci DPS so se tudi ob koncu minulega šolskega leta odpravili na izlet v Slovenijo. Skupine iz društev SKD Ajda iz Umaga, SKD Prešeren iz Lokev in SKD Lipa iz Buzeta, ki jih vodita u~iteljici Darja ^ubri} in Eva Ciglar, so obiskale Savinjsko dolino. Udeleženci pouka v SKD Istra v Pulju in KPD Bazovica na Reki pa so se 20. maja pod vodstvom u~iteljice Vide Srdo~ odpravili na Štajersko in obiskali Maribor ter bili na Rogli navdušeni nad Potjo med krošnjami Pohorje. Svoje vtise so strnili v doma~ih nalogah, ki prinašajo tudi druge vsebine, del teh nelektorirane objavljamo v nadaljevanju: Izlet v Slovenijo V soboto smo šli na izlet v Maribor in na Pohorje. Hodili smo dve uri in si s turisti~no vodi~ko ogledali Maribor. Potem smo se ustavili v gostilni na kosilo. Jedli smo juho z gobami in govejo, pe~eno meso, krompir, riž, zelenjavo, solato in sladico. Hrana je bila odli~na. Po kosilu smo šli na Pot med krošnjami na Rogli in se sprehajali po gozdu na višini 20 metrov. Bilo mi je zelo lepo. V nedeljo sem bila doma, skuhala kosilo, po~ivala in zve~er gledala televizijo. y Ines Tarle, udeleženka DPS na Reki od spomladi 2023 Izlet v Slovenijo V soboto sem šel na izlet v Slovenijo s svojo skupino s pouka slovenš~ine. Šli smo na Štajersko in obiskali Maribor. Videli smo grad, baziliko, reko Dravo in glavni mestni trg. Potem smo jedli kosilo v Zre~ah in se odpravili na Roglo oziroma Pot med krošnjami. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. Na Reko smo se vrnili pono~i. y David Glažar Izlet v Maribor Vsako leto mi, ki se u~imo slovenš~ino pri Slovenskem domu Bazovica na Reki, obiš~emo neko mesto v Sloveniji. Tokrat je za obisk izbran Maribor. Sicer sem se skozi Maribor peljala na poti v Avstrijo, nisem pa se v njem nikdar zaustavila. Ko smo malo pome~kani od vožnje izstopili iz avtobusa, nismo vedeli, da stojimo na eni najve~jih in najstarejših vinskih kleti v Evropi. Samo najstarejši del kleti ima površino od 15.000 m² in ve~ kot 2 kilometra dolge podzemne predore. Zelo prijazna vodi~ka nas je potem popeljala na veliki trg Leona Štuklja, nedvomno enega najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih telovadcev in olimpijske legende. Spustili smo se potem po Židovski ulici do Lenta na obrežje reke Drave do najve~je turisti~ne znamenitosti Maribora, najstarejše trte na svetu. Od leta 2004 je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Potomka stare mariborske trte raste tudi v parku slovenskega društva Bazovica. Doživetje renesan~nega ozra~ja Lenta z Vodnim stolpom in pristanom so delno pokvarila gradbena dela na Usnjarski ulici. Stari Maribor pa smo za~utili na Glavnem trgu pod stebrom s podobo Ma- rije. Steber je postavljen kot zahvala za konec kuge u 17. stoletju; tisti, ki je danes na trgu, izhaja iz 18. stoletja in sodi med vrhunska dela slovenskega baroka. Pri najstarejši trti, arhiv KPD Bazovica Standardno dobro kosilo smo imeli v restavraciji med Mariborom i Roglo. Naslednji cilj je bila Pot med krošnjami na Rogli oziroma “narava kot jo vidijo ptice”. Bala sem se, da je to adrenalinska pot, ampak pravzaprav ni. ^etudi je 20 m nad tlemi, je zelo varna. Dolga je 1043 m. Pogled s 37 m visokega stolpa je veli~asten, a spust z zgornje ploš~adi stolpa po 62-meterskem suhem toboganu poskrbi za dvig adrenalina. Hvala slovenskem društvu za izlet, ki kli~e k ponovitvi. Da se vrnemo v Maribor in si ogledamo tisto, kar nismo utegnili: njegove muzeje, knjigarne, razstave in predvsem spet naravo in Pohorje. y Marija Lini}-Bujan 17 IZ POUKA DPS Ob prihodu v Maribor smo se sestali s turisti~no vodi~ko, ki nam je takoj za~ela predstavljati zgodovino Maribora. Lahko re~emo, da je bila to priložnost, da smo se še malo nau~ili jezika, predvsem pa smo se ozirali naokrog, saj je bil za marsikoga to prvi obisk Maribora. Šli smo mimo cerkva in drugih zgodovinskih znamenitosti, a moramo priznati, da si nismo veliko zapomnili – mogo~e zato, ker smo se ves ~as šalili in pogovarjali, kar je bil za nas glavni cilj te ekskurzije. Ko smo prispeli do obrežja reke Drave, smo se ustavili pri Stari trti, kjer smo prisluhnili zgodovini te starodavne trte, a se spomnim le tega, da je stara 450 let. Ko tole pišem, vidim, da mariborska turisti~na organizacija to reklamira kot najve~jo znamenitost Maribora, s ~imer se je težko strinjati glede na ~udovit Glavni trg nedale~ od te lokacije in obrežje Drave, ki ponuja lepe sprehode. Vtis je, kot da smo v nekem starem avstrijskem mestu, kar glede na njegovo zgodovino ni prav ni~ nenavadno. Zdi se, da je premalo vlaganj v vzdrževanje teh stavb, saj je res veliko fasad, ki so videti, kot da so bile nazadnje prenovljene, ko je mestu še vladala nemš~ina. Vogalni del ene najlepših zgradb na trgu, arhiv KPD Bazovica Ker nismo imeli veliko ~asa, smo morali iti naprej. To je pomenilo proti drugemu cilju, to je Rogla in njena Pot med krošnjami. Da pa ne bi šli na ta del poti s prazimn želodcem, smo se ustavili v gostiš~u, kjer imajo zelo dobro doma~o hrano. Tu za nekatere padejo prva piva oziroma v našem primeru druga, tretja, za nekatere tudi ~etrta. Za mizo vsi govorimo v isti glas, tako da se spet po~utimo kot srednješolci, ki so jih spustili z verige. Ekipa je dobra, smejimo se in ~akamo na odhod, da kon~no vidimo tisto pot med krošnjami dreves. Prispemo zadnji trenutek, uro pred zaprtjem, kar je ve~ kot dovolj ~asa za ogled. Uživamo v razgledih, ~eprav je obla~en dan, pred samim vrhom pa nas ~aka presene~enje v obliki tobogana, ki se spuš~a z vrha. Glede na to, da smo otroško razpoloženi, se dvakrat spustimo in vriskamo po toboganu, kolikor nam dopuš­~ajo glasilke. Zdi se nam, da bi lahko bili tukaj ves dan, vendar se moramo vrniti, pred nami je spet dolga vožnja. Ovinki, ki so nas premetavali z ene strani na drugo, mi ne ustrezajo preve~, zato ne morem re~i, da se dobro spomnim, kaj se je dogajalo, saj sem bil od slabosti oblit z znojem. Ko smo prispeli na ravno cesto, ki vodi v smeri Ljubljane, se vrnemo k starim navadam, kar pomeni še en postanek za okrep~ilo in za marsikoga nekaj sladkega do konca poti. Po~utim se, kot da bi se vozili celo ve~nost, zato od Postojne do Reke ~utim upad energije in ~as je za prihod domov. Nadaljevanje vožnje do Pulja si sploh ne morem predstavljati, našim kolegom najbrž ni bilo lahko. ^e se bodo vsi na~rti uresni~ili, bomo imeli tako mo~an vozni red tudi naslednje leto, a z dobro ekipo verjamem, da ne bo težav, tako da se že veselim nove poti. y Dejan Jakši} Mandl Celovec ob Vrbskem jezeru se nahaja v Avstriji in je glavno mesto zvezne dežele Koroške. Vrbsko jezero je najve~je alpsko jezero na Koroškem. V središ~u Celovca je vodnjak s podobo malega ~loveka Mandla, ki drži v roki sod~ek, iz katerega te~e voda. Mandl je lik iz legende o nastanku Vrbskega jezera. Pred nekaj tiso~ leti je na obmo~ju, ki ga danes zaseda Vrbsko jezero, stalo bogato mesto. Trgovina z daljnimi deželami je prebivalcem prinesla bogastvo. Denar in udobno življenje sta jim postala najpomembnejša. Niso ve~ verjeli v boga. Ve~er pred veliko no~jo so praznovali, jedli, pili in plesali. Nih~e ni hodil v cerkev. Mandl jih je nagovarjal, naj gredo, ampak nih~e ni poslušal. Smejali so mu se. Mandl je bil jezen. V dvorano, kjer so se ljudje zabavali, je prinesel sod~ek. Odstranil je zamašek in voda je pritekla. Nih~e ni mogel zapreti sod~ka. Voda je tekla in tekla in kmalu prekrila vse mesto. In tako je nastalo Vrbsko jezero. y Ksenija Rendi} Rozata Rozata ali rožata, kot jo imenujejo v Dubrovniku, je tradicionalni dalmatinski puding s karamelnim prelivom. Pogosto ga je kuhala moja taš~a, ki je rojena na otoku Bra~u. To je preprosta jed. Zanjo je potrebno 6 jajc, 6 žlic sladkorja in pol litra mleka. Najprej treba pripraviti karamel, tako da se ves sladkor postavi v posodo za kuhanje. Sladkor rahlo segrevamo. Ko se stopi in porjavi, vlijemo v to posodo mešanico jajc in mleka. Kuhamo približo pol ure, tako da je posoda potopljena v vrelo vodo. Ta na~in kuhanja se imenuje banja Marija. Ko je rozata kuhana, jo ohladimo in stresemo na krožnik. y Ksenija Rendi} 18 Vabljiva sladica, foto: https://croatia.hr/ IZ SVETOV Izlet v Maribor Volitve 2023: ustanovljeni sveti slovenske narodne manjšine P o majskih volitvah so potekale ustanovne seje svetov slovenske narodne manjšine (SNM) na ravni županij (Mesto Zagreb, Istrska in Primorsko-goranska županija (PGŽ)), mest (Umag, Pulj, Reka, ^abar) in ob~in (Matulji in Cestica). Svet SNM PGŽ je bil ustanovljen 14. ju- še sveti albanske, bošnjaške, italijanske, romske in srbske nanija. Predsednik je znova Vasja Simoni~, rodne manjšine, medtem ko imajo ~rnogorska, ~eška, madžarto je njegov tretji mandat, namestnica je ska, makedonska, ruska, slovaška in ukrajinska narodna Alenka Stani}, svet pa sestavljajo še Lju- manjšina svojega predstavnika/-co. Ve~: www.pgz.hr. dmila Barbali}, Marija Birk, Jasmina Dla~i}, Zarja Dla~i}, Milan Grlica, Ivan Harej, Ana Hromin, Boris Hrvatin, Zdenka Jelov~an, Bojana Kaligari}, Zdenka Kallan - Verbanac, Damijan Malnar, Zoran Ožbolt, Boris Rejec, Barbara Riman, Kristina Riman, Dragica Rizman, Monika Roboti}, Elizabeta Samardži}, Alenka Sim~i}, Miran Vodopivec, Milena Zub~i} in Slavko Žagar. V PGŽ so sicer izvoljeni Boris Rejec, foto: Marjana Mirkovi} Svet SNM Mesta Reka se je na ustanovni seji sešel dan pozneje. Tudi v tem mandatu ga bo – že ~etrti~ zapored – vodil Boris Rejec, namestnica je Zdenka Jelov~an, ~lani pa so ve~inoma ostali iz prejšnje sestave: Marija Birk, Jasmina Dla~i}, Gordan Dla~i}, Zarja Dla~i}, Milan Grlica, Ivan Harej, Ana Hromin, Andrej Hromin, Zdenka Kallan - Verbanac, Barbara Riman, Dragica Rizman, Zvonimir Stipeti} in Miran Vodopivec. Na Reki delujejo še sveti albanske, ~rnogorske, bošnjaške, italijanske, makedonske, romske in srbske narodne manjšine ter predstavnica madžarske narodne manjšine. Ve~: www.rijeka.hr. ^lani županijskega sveta, foto: www.pgz.hr Svet SNM Mesta ^abar je imel ustanovno sejo 19. junija. Tudi prihodnja štiri leta ga bo vodil dosedanji predsednik Slavko Žagar, namestnica je Vera Malnar, ostali ~lani pa so še Damijan Malnar, Tina Malnar, Marija Kosteli}, Damir Mikli~, Zoran Ožbolt, Eni Ožbolt, Vladimir Ožbolt, Karolina Ožbolt Klepac, Simona Ožbolt, Anita Pintar, Kristina Šimi}, Milenka Tonchia in Mirjana Žagar. V ^abru ni drugih manjšinskih svetov ali predstavnikov. Svet SNM Ob~ine Matulji pa je bil ustanovljen 15. junija. Predsednik tudi v tretjem mandatu ostaja Robert Bav~ar, namestnica je Alenka Stani}, v svetu, ki sicer nima polne, 15-~lanske sestave, pa so še Sandra Grudeni}, Apolonija Kinkela, Liljana Ruži}, Alenka Sim~i}, Andrea Šlosar, Vladimir Vrh in Milena Zub~i}. V Matuljih je to edini manjšinski svet, predstavnika pa ima srbska narodna manjšina. Tudi nova vodstva v drugih svetih SNM na Hrvaškem ve~inoma ostajajo v rokah dosedanjih ~lanov: Svet SNM Mesta Zagreb od prve sestave leta 2003, torej zdaj že šesti mandat. vodi Darko Šonc, namestnik je Silvester Kmeti}; Svetu SNM Istrske županije znova predseduje Marjan Brecelj, namestnica ostaja Marjeta Dimini}; Svet SNM Mesta Umag vodi Eva Vrtovec, namestnica je Zora Grbac; Svetu SNM Mesta Pulj predseduje Maja Tatkovi} Dikli}, namestnica je Marija Langer; Svet SNM Ob~ine Cestica vodi Lucija Vupora, namestnica je Ana Antoli}. Predstavniki/-ce SNM so v aktualnem mandatu naslednji: na županijski ravni je predstavnica SNM v Varaždinski županiji Barbara Antoli} Vupora, namestnica je Ivana Dolenec; predstavnica SNM v Karlovški županiji je Marina Dela~ Tepši}, namestnica je Nevenka Sili}; predstavnica SNM v Zadrski županiji je Rafaela Štulina, namestnica je Darja Jusup; predstavnica SNM v Šibensko-kninski županiji je Karmen Don|ivi}, namestnik je David Remec; predstavnik SNM v Splitsko-dalmatinski županiji je Cveto Šušmelj, namestnica je Vera Hrga; predstavnica SNM v Osiješko-baranjski žu­paniji je Polonca Margeta, namestnica je Zdenka Kuzma. ^lani matuljskega sveta, foto: www. matulji.hr Na mestni ravni pa SNM predstavljajo: v Splitu Nadežda Eterovi} in namestnica Irena Novak, v Samoborju Goran Gorše in Ivanka Filipan, v Zadru pa Darja Jusup in Irena Vlaki}. y Marjana Mirkovi} 19 LITERARNI KOTI^EK Pesem za Cankarjevo nagrado ali šaljiva zgoda v treh dejanjih Še je mrzlo bilo, ko si prišla. Marsikdo misli, da je živeti na kmetiji lahko, Pod streho v gnezdo si se skrila. ampak ni tako! 13. julij Novo vodstvo Sveta za narodne manjšine RH ziku in pisavi narodnih manjšin na Ministrstvu za znanost in izobraževanje) in Vladimir Ham, ki je bil tudi doslej na tem mestu. Za ~lane, ki so ve~inoma iz prejšnjih mandatov, so imenovani Darko Šonc (SNM), Ishak Hodži} (bošnjaška narodna manjšina), Zorica Velinovska (makedonska narodna manjšina), Zvonko Kostelnik (rusinska narodna manjšina), Branka Baksa (slovaška narodna manjšina), Zoran Ferber (judovska narodna manjšina), Marija Meleško (ukrajinska narodna manjšina), Bruno Beljak (avstrijska narodna manjšina) in Danilo Ivezi} (~rnogorska narodna manjšina). Po svoji dolžnosti so ~lani tudi vsi manjšinski poslanci v saboru. Da si si nekaj shranila, si vedela, slišala sem, ko si skrinjo odprla. ^e živiš na kmetiji in imaš živali, V njej te je poletno sonce ~akalo ti je zelo težko iti na po~itnice na Bali. in zimo na po~itek odgnalo. Celo poletje si žuželke lovila, Vsak dan imaš delo, je treba pripraviti hrano, da bi mladi~em življenje podarila. ~e imaš krave, moraš kositi in grabiti travo. Zdaj, ko znova v daljni kraj potuješ, jesenske barve mi daruješ. ^e zjutraj zamujaš nakrmiti kravo, ona tega ne mara, Vidiva se znova spomladi, v sobo k tebi pride in ti z jezikom novo pri~esko pri~ara. Tibor Varga je na vodilnem mestu Sveta za narodne manjšine nasledil dolgoletnega predsednika Aleksandra Tolnauerja po njegovi upokojitvi. Sre~no, lastovka, name ne pozabi. Otrok iz mesta se na kmetiji lahko marsikaj nau~i, y Ivana Hrobat, DPS SKD Lipa, Buzet na primer tudi to, da krava vijoli~aste barve ni. Na kmetiji živijo tudi pes in ma~ka lepa, konj, koze in ta, ki pikne zrno – kokoš slepa. Najlepše je, ~e imaš še trto, klet in sosede, in z njimi zaigraš par briškol in trešete. Spijete kozarec ali morda dva belega vinca rujnega. In tako smo prišli do zadnjega ~ina … ^akaj malo, kje sta prva dva? Pri tretjem se oglasita, zato: ~in, ~in, ~in! y Marinela Rumin in Tomislav Jelenkovi}, DPS SKD Lipa, Buzet 20 Si-T Lastovka Tibor Varga, foto: www.nacionalne-manjine.info V lada RH je po ve~ mesecih naposled imenovala novega predsednika Sveta za narodne manjšine, to je Tibor Varga iz vrst madžarske narodne manjšine, podpredsednika pa bosta iz vrst srbske in nemške narodne manjšine, Milan Vukeli} (vodja Sektorja za izobraževanje v je- Tibor Varga (Batina, 1963) je diplomiral na reški univerzi, fakulteti za hotelirstvo v Opatiji, izkušnje pa nabiral predvsem na podro~ju turizma. Leta 2008 se je kot strokovni svetovalec zaposlil v Strokovni službi Sveta za narodne manjšine, kjer je postal namestnik predstojnika. Od leta 2011 je ~lan Sveta madžarske narodne manjšine Mesta Zagreb, hrvaški parlament pa ga je leta 2020 imenoval v ~lanstvo Komisije za pritožbe na Ministrstvu za notranje zadeve RH. Ve~: www.vlada.hr y Marjana Mirkovi} 12.–19. avgust, Pal~ava šiša, Plešce Etnološko-muzeološka delavnica S lovensko etnološko društvo (SED) in Etnološka zbirka Pal~ava šiša sta v sodelovanju z reškim Pomorskim in zgodovinskim muzejem Hrvaškega primorja ter Pokrajinskim muzejem iz Ko~evja v sklopu nare~nih prireditev in s SKD Gorski kotar ter ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu znova uspešno organizirala letošnjo etnološko-muzeološko delavnico. ke, Damjan Kova~ iz Prezida je postavil likovno razstavo, Marko Cvetko iz Cerknice je vodil delavnico o pripravi smrekovega mazila, družina Kastelic in Pal~avi pa o pripravi drobnega peciva. Tudi zaplesalo se je, Janez Ožura iz Osilnice je v plesni delavnici oživil starodavne plese naših starih staršev. Tudi tokrat se je zvrstila vrsta zanimivih dogodkov: Marko Smole in Dejan Troha sta spregovorila o novih spoznanjih o ustvarjanju Petra Rutarja in opremi tamkajšnjih cerkva, po poti njegovih del organizirala tudi izlet v vzhodni del Gor­ske­ga kotarja, znani raziskovalec in pisatelj o goranski kulturni in drugi zgodovini Slavko Malnar je predstavil svojo zadnjo knjigo Furmani, obiskovalci so si ogledali dokumentarni film avtorja Rasima Karali}a, ki govori o življenju v tem delu Gorskega kotarja in družini Smole kot Varuhih dediš~ine, Margita Cvijetinovi} iz reškega muzeja je predstavila razglednice Gorskega kotarja iz muzejske zbir- y Povzeto po poro~ilu Marka Smoleta Teden pestrih vsebin, odprtih za vse, se je kon~al z romarskim pohodom in mašo na Sveti Gori, popoldanskim vodenim sprehodom okrog vasi Plešce in druženjem na lepo urejenem pleškem trgu pred cerkvijo. Sobotnega programa se je v imenu ZSDH udeležila tudi dr. Martina Cvetkovi}. Vedno zanimiva predavanja, foto: Marko Smole 21 KOTI^EK POGLED Z LITERARNI ONKRAJ SNE@NIKA P ozdravljeni, dragi bralci in bralke! Dragica Jakseti~ Nocoj, po dveh tednih vro~ih dni, izdatno dežuje. Tretji avgust pa je še vedno "živ" v naših mislih in ~asniki še vedno polni fotografij posledic mo~i silnih kubi~nih metrov dero~e vode in plazov, ki so odnesli, zalili ali zasuli številne hiše, predvsem pa polni ukrepov in sklepov vlade ter akcij prostov­oljskega zbiranja pomo~i. Toda ali bo res konec? Lani smo se Slo- Zgodb tistih, ki so doživeli mo~ narave na lastni koži, ne bomo niti tisti, ki smo te zgodbe samo gledali na televiziji, nikoli pozabili. Ni bil film: voda je segala trideset centimetrov pod stropom prostora, v katerem je bila ujeta šestdesetletna ženska. Preživela je tako, da se je šest ur držala cevi centralne kurjave z glavo nad gladino. Žal ni bil protagonist filma niti gasilec, ki je iz zalitega vrtca prenašal otroke, medtem ko mu je reka odnašala dom. Niti družina, ki je predv~erajšnjim na kredit kupila hišo, v~eraj v njej preživela en cel dan, danes pa je ni ve~. more mirovati. Ves ~as mora iskati nove Moj sorodnik živi tako reko~ na bregu reke Sore, ki je v stanovanju uni~ila vse, kar je stalo na tleh ali je bilo pritrjeno na stene do poldrugega metra višine. Ko sem drugi dan po povodnji izvlekla predal v spalnici, sem vanj, v židko blato, vtaknila roko in iz njega, kot v blato zarite ribe, vlekla svitke nogavic. V tuš kabini so našli ribico. Ob prihodu smo za~utili, kako zrak ~udno zaudarja. Kupi odpadkov so rasli, sosedi, kot mravlje v mravljiš~u, so si organizirali skupno kuhanje kave, dostavo burekov za malico. Zdeli so se mi nekam nenormalno "veseli", s~asoma sem razbrala, da so polni adrenalina, še vedno v nekakšnem šoku. skega arhitekta. Le kdo ve, zakaj?! Verjamem, da je zdaj menda vsem popolnoma jasno, za kaj gre in da gre zares. Po prvem navalu pandemije kovida, spomladi leta 2020, smo bili prepri~ani, da ves svet zdaj ve, za kaj gre in da gre zares. In da ne bo nikoli ve~ takšen, kot je bil: da bodo zavladale vrednote solidarnosti in skromnosti, da bomo za~eli spoštovati naravo, da denar ne bo ve~ sveta vladar in da bodo Kitajci dihali ~ist zrak. Ni~ od tega ni res, vse je samo še slabše. prostor povsem pozidali, na drugem pa Leta 2020 je gorela Avstralija, potem so goreli ameriški in že lani tudi kanadski in naši kraški gozdovi, pred dvema letoma so v poplavah umirali Nemci. ^e spomnim le na nekatere velike ujme. Zdaj nam je narava tudi v Slovenijo, po poplavah v letih 2010, 2014 itd., poslala še eno opozorilo in še eno priložnost za u~enje. Težko u~enje za našo vlado, ki se mora odlo~iti, ali bo samo sanirala, pokrpala, zacelila rane, vzpostavila osnovni sistem zaš~it ali bo ukrepala drasti~no, se lotila sistemati~nih, dragih in dolgoro~nih rešitev. Enostavno ne moremo verjeti, da bi se že ~ez nekaj let posledice ujme ponovile. A nocoj na vso mo~ dežuje, pol Slovenije je spet pod rde~im alarmom ... izdelavo malih gospodinjskih aparatov Samo pobožno lahko upamo, da bo po vseh teh opozorilih matere Narave res konec pohlepa ali zaslepljenosti neoliberaliz22 ma, pohlepa po neskon~nih dobi~kih. venci uprli nameram o legalizacijah zidanja na bregovih rek, jezer, potokov in prepre~ili sprejem zakonodaje, ki bi to omogo~ila – seveda v interesu gradbincev in ostalih lastnikov kapitala, ki ne poti in se plemenititi. Gradbinci si zdaj spet zelo želijo, da bi poenostavili in pohitrili postopke umeš~anja objektov v prostor. Spet so ve~insko zastopani v skupinah in svetih, ki naj bi koordinirali saniranje posledic ujme. Med njimi ni nobenega geografa – hidrologa, ki bi jim brez dodatnih študij takoj povedal, kje ni možnosti, da bi lahko gradili. Niti krajinNe zamerite mi, prosim, ker sem se smejala, ko sem brala, kar je Mitja Zupan, upokojeni gradbeni tehnik, povedal tedniku Mladina. Na kratko: že avstroogrska stroka iz leta 1902 je ugotovila, da je soto~je Savinje in Drete v Nazarjah poplavno problemati~no. Našli so enostavno rešitev: naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili dve razlivni polji. A v ~asu socializma so na enem razlivnem polju zgradili tovarno Elkroj in sta danes obrtna cona in obmo~je tovarne BSH Hišni aparati. BSH, ena najuspešnejših tovarn v nemškem koncernu Bosch, je bila avgusta poplavljena in je med najbolj prizadetimi. Bosch je nekdanje Gorenjevo podjetje za (MGA) kupil leta 1993. A veste, zakaj je bilo tedaj Gorenje prodano? No, tu sem se na glas zasmejala: pred prevzemom je bilo v precej nezavidljivem položaju, saj ga je leta 1990 prizadela uni~ujo~a vodna ujma ... "Tam, kjer danes stoji BSH, enostavno ne bi smelo biti ni~esar," pravi Zupan. Bilo bi res smešno, ~e ne bi bilo resni~no. y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com Daniela Markovi}: Nastanek društva spodbuda za raziskovanje družinske zgodovine N ajmlajše slovensko kulturno društvo, SKD Prešeren v Lokvah, deluje od septembra leta 2020 in v prvem štiriletnem mandatu ga vodi rojakinja Daniela Markovi}. V pogovor je sprva nerada privolila, skromno namre~ meni, da so tri leta prekratko obdobje, da bi lahko pokazali in dokazali dobro delovanje. A tega ni ravno malo: redno namre~ poteka DPS, ki ga vodi u~iteljica Darja ^ubri}, sicer tesno povezana z dejavnostjo društva nasploh, sodelujejo pri organizaciji tamkajšnjih športnih dogodkov, skozi vse leto pa imajo tudi dobro obiskane likovne delavnice za otroke in odrasle. Vodja teh delavnic je podpredsednica društva, sicer njena h~erka Tihana Karlovi}, nasploh vsestransko dejavna na tem podro~ju ne le v v Lokvah, tudi tudi širše v Gorskem kotarju, vodi pa tudi likovno skupino v KPD Bazovica. Prav reško društvo je s svojo dobro organizacijo predstavljalo zgled in na dolo~en na~in tudi spodbudilo prve korake pri ustanovitvi SKD Prešeren. Daniela Markovi} je slovenskega rodu, po materi Marjetici Korinšek, Ljubljan~anki. Pri babici Elizabeti, doma iz vasi Sele pri Slovenj Gradcu, je pogosto preživljala poletne po~itnice, skupaj z drugimi sorodniki. Na te kraje ima še danes zelo lepe spomine in Slovenija ji je še kot otroku mo~no prirasla k srcu: "Tudi slovenš~ina mi je blizu, vse razumem, a govoriti ne znam, kot bi si želela," pravi in dodaja: "Tudi zato smo kot eno izmed prvih dejavnosti uvedli DPS, ki ga z veseljem obiskujem tudi sama. Skupaj z u~iteljico Darjo ^ubri} obeležujemo kulturni praznik in pripravljamo nekatere druge dogodke, povezane s Slovenijo, najve~ v ~asu boži~a, ko poleg oživljanja slovenskih obi~ajev predvsem za otroke obiš~emo tudi ostarele rojake in jih razveselimo z drobnimi darili." dejavnostjo in pomo~jo odvisnikom pri rehabilitaciji. To društvo ima v Lokvah stanovanjsko skupnost, ki je namenjena zdravljenim odvisnikom/cam kot podpora pri njihovem ponovnem vklju~evanju v družbo. Vezi s Slovenijo, jezikom in kulturo krepi predvsem v društvu in v okviru družine: sin Domagoj je po odhodu na študij arhitekture ostal v Ljubljani, na tamkajšnji univerzi je študij farmacije kon~ala mlajšaa h~erka Ivana, ki se je vrnila v Gorski kotar, medtem ko se je starejša, Tihana, odlo~ila za izobraževanje na reški akademiji za uporabne umetnosti in teološki fakulteti, a je po svoji dejavni vklju~itvi v KPD Bazovica verjetno najzaslužnejša za vzpostavitev tesnejših stikov svoje matere Daniele Markovi} z rojaki v Lokvah in ustanovitev društva. LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA PZOS In na~rti? "Želja je, da bi se naše društvo števil~no okrepilo in razširilo dejavnost. Lokve so manjše naselje, prebivalci se ve~inoma med seboj poznamo, mnogi imajo tudi slovenske korenine, tja do tretjega in ~etrtega kolena ali še dlje. Moram re~i, da je nastanek društva pritegnil tudi ~lanstvo iz okoliških krajev, kot so Delnice, Mrkopalj in Li~ ter marsikoga spodbudil k raziskovanju družinske zgodovine, od kod in kdaj so predniki prišli v te kraje. Vse kaže, da se bomo zaradi velikega zanimanja ljudi tega v prihodnje lotili natan~neje, za za~etek pregledali podatke v mati~nih knjigah in župnijskih zapisih, tudi v bližnjih slovenskih krajih, ter vse zabeležili. Gotovo bomo pridobili zanimivo gradivo in ga, upam, morda tudi objavili," je ob koncu pogovora še poudarila Daniela Markovi}. y Marjana Mirkovi} V društvu posebno pozornost namenjajo najmlajšim, štirje osnovnošolci so se letos prvi~ udeležili Poletne šole slovenskega jezika na Platku v organizaciji ZSDH in se vrnili navdušeni in polni pohval. Ob koncu poletja je v društvu Prešeren sledil še Otroški teden, sprva na~rtovan junija, a zaradi usklajevanja terminov preložen na zadnji teden v avgustu, s pestrim programom, ki je razveselil tako otroke kot starše: od u~enja slovenš~ine in branja otroške literature ter likovne delavnice do pridobivanja razli~nih telesnih spretnosti in osnovnih veš~in za športno plezanje, pa tudi spoznavanja zdravilnih rastlin. To je tudi njen dolgoletni in najljubši konji~ek, del svojega ljubiteljskega znanja je uspešno prenesla tudi zainteresiranim na delavnici, organizirani na lanskem letnem sre~anju slovenskih društev v Gozdnem parku Golubinjak. Daniela Markovi} se je po diplomi na smeri za oblikovanje zagrebške fakultete za gozdarstvo in lesno tehnologijo zaposlila v bližnjih Delnicah in v lesnopredelovalni industriji, podjetju DIP (Drvnoindustrijsko poduze}e) opravila ve~ino delovnega staža. Zadnja leta sodeluje v projektih Ob~ine Lokve, trenutno je zaposlena v projektu Zaželi, od leta 2017 pa kot mentorica-asistentka dela tudi v društvu Vida z Reke, ki se ukvarja s preventivno Daniela Markovi}, foto: Marjana Mirkovi} 23 FOTO KOTI^EK 24 Iz arhiva PS KPD Bazovica