Naročnina: Za tu-zemstvo: z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60, za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. —	0-
glasi po dogovoru.
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek dopoldne. — Uredništvo Ljubljana, Šelenburgo-va 6/II. — Upravništvo: Maribor, Ruška cesta 7. — Nefrankirana pisma in dopisi brez podpisov se ne sprejemajo.
St. 17.
Ljubljana, četrtek, 6. decembra 1923.
1. leto.
O bolniškem zavarovanju delavcev.
»Nova pravda« z dne 30. novembra! t. 1. nriobčuje daljši članek o bolniškem j zavarovanju delavcev. V tem članku pravi med drugim:
Razumeti pa nikakor ne moremo, da delavstvo in njihove organizacije ne kažejo skoro prav nobenega razumevanja za to zavarovanje in da delavstvo v obče vse premalo čuva nad nakanami delodajalcev.
Če so naslovljene te besede na a-dreso socialističnih organizacij, so neupravičene. Socialistično delavstvo se zaveda, da so zrastle bolniške blagajne Iz okrilja delavskih strokovnih organizacij in kaže veliko razumevanje za to zavarovanje. Niso pa čisto neupravičene, če se nanašajo na adreso nesocia lističnih delavskih organizacij — tudi tiste, ki je te besede v svojem listu napisala. Kdor je prečital vse številne članke, ki smo jih o tem vprašanju zad nji čas mi po naših listih napisali, — te mu tega vendar ne more biti premalo. Res pa je, da ne kažemo in ne bomo kazali nobenega takega razumevanja za bolniško blagajno, kakor ga kažejo podjetniški .krogi v Sloveniji — in kakor ga kaže, capljajoč za njimi celo del delojemalskih zastopnikov v vodstvu tega urada.
Ta očitek velja predvsem za zastop' nika demokratskih delojemalcev. Kakor pa vidimo iz pisanja »Nove pravde«, stoji tudi ona popolnoma pod vplivom podjetniških krogov. Drugače ne bi mogla zagovarjati nesmisli, naj se s prihranki, ki si jih obeta »Nova pravda« od redukcije upravnega aparata, znižajo prispevki in — poleg tega še povišajo dajatve.
Kdor je v stanu, kaj takega zapisati ta močno plava za časopisnimi uredniki in ni sam ničesar stvarno pretehtal. Tako moramo obrniti stavek: Razumeti nikakor ne moremo itd., na docela drugo adreso.
Naše stališče je v tej zadevi to-le: Prvič si odločno prepovedujemo, da bi se reševala taka vprašanja preko zastopnikov industrijskega delavstva, ker kažejo že sami taki poizkusi na to, da se hoče postavljati tu za reformatorje ljudi, ki nimajo srca za zavarovanje. Obžalujemo, da se najdejo zastopniki, ki ppavijo, da so delavski, pa mislijo, da je pričakovati, da se sme postavljati brez kontrole kozla za vrtnarja.
V	stvari sami pa pravimo: Nepremišljeno eksperimentiranje je glavni vzrok upravnih nedostatkov, ki so pri našem zavarovanju brezdvomno. Ti ne dostatki pa se ne bodo zmanjšali, ako bo podjetniško — demokratsko — na-rodnosocialna večina to eksperimentiranje podeseterila. S tem se bodo po večali nasprotno ti nedostatki do ne znosnosti. Za tako eksperimentiranje nimamo res nobenega razumevanja in tisti, ki so ga započeli, se motijo, ako mislijo, da ga bomo brez najskrajnejše ga odpora trpeli. Naše organizacije bodo sklicale v informativne svrhe v nedeljo, dne 16. decembra enketo, h ka-
teri bodo povabile poklicane strokovnjake, plenum Strokovne komisije in predstavnike naših ljubljanskih organizacij.
Upatno, da podo povabljeni strokov njaki prišli in da ne bodemo v tako važnem vprašanju odločevali o svoji nadaljni taktiki brez strokovnega vodstva in nasveta, čeprav moramo s pi-krostjo ugotoviti, da smo za podatke in nasvete dosedaj zaman prosili, dasi-ravno smo stali sredi ofenzive, o kateri smo imeli čut, da gre proti delavskim interesom in da nastopa z nezaslišano nesramnostjo. Zakaj smo imeli ta čut?
S podatki, ki smo jih mogli dobiti ugotavljamo, da so prispevki, upravni stroški in dajatve za zavarovanje delavcev, če se ne damo zavajati od goljufivih številk povojne valute nižji, kakor so bili pred vojno in sicer prvi, drugi, kakor tretji najmanj za eno tretjino nižji.
Pri tem položaju pa večina ljubljanskega okrožnega urada, o kateri sodelujejo tudi nesocialistični delavski zastopniki, odobrava reorganizacijske na črte, ki hočejo upravne stroške v taki izmeri znižati, da bo-mogoče s tem prispevke znižati, dajatve pa še zvišati. Taki čudeži se dajo zapisati le v »Novo pravdo« — resnica pa mora biti vsa drugačna.
Nova kolesa teko vedno nerada. Priznavamo, da je treba tu marsikaj izgladiti in popraviti. Predno pa se bi k temu odločili, bi zahtevali številčno vsestransko podprt, s skušnjami v drugih krajih potrjen dokaz, da so nove spremembe res spremembe na bolje. (Nihče naj nam ne zameri, če smo proti poskusom eksperimentiranja, konservativni in previdni). Takega dokaza nam dosedaj ni nihče podal. Zato pa smo čitali od strani reformatorjev v časopisje vrženo dokazovanje, ki ni resno.
Če se nas uveri, da se da sedanji a-parat zavarovanja delavcev izboljšati, bomo to toplo podprli, — ker socialni zavodi tudi po našem mnenju niso preskrbovalne institucije. Je pa brezpri-merna drskost, ako govore in pišejo, da je zavod, ki plačuje svoje uradnike po 5000 K, svoje stare uradnike z rodbinami po 7000 K, preskrbovalna institucija in če zastopajo to mnenje ljudje, ki bi naj poskusili enkrat s tem živeti.
Ako se bo dalo z reorganizacijami kaj prihraniti, naj zavod v prvi vrsti svoje nastavljence človeško plača. V drugi vrsti pa naj boleznino poviša.
Bolniški prispevek pa naj se zviša na predvojen normal. SevedaI se morajo zvišati na ta predvojen normal tudi delavske plače.
A v teh smereh se zavarovanja ne skuša reformirati, — pač pa v smereh, ki kaže samo, do kam da smo že prišli. Da pa se najdejo tudi med delavstvom ljudje in listi, ki — tako postopa nje odkrito ali prikrito odobravajo, to je žalosten dokaz nezavednosti in nerazumevanja.
Država bi morala čuvati nad to samoupravo samo v toliko, v kolikor je to v interesu mirnega sožitja teh samouprav potrebno.
Prava saomuprava se začenja pri občini, nadaljuje pri okraju politični oblasti ali pokrajini. Iti pa mora še dalje, ako sedajo gospodarske niti in gospodarske vezi dalje.
Tudi v državi in še širše v svetu je treba uveljavljati besedo ljudstva. Naši avtonomisti pa bežijo domov za peč, — in pri tem nič ne vidijo, da vodijo vse niti našega gospodarstva v širši svet, tudi preko slovenskih mej.
Kaplani ostajajo seveda za pečjo, — potov v svet si mora iskati industrija, trgovina, zlasti pa delavstvo, — in ker ostajajo za pečjo, lahko pravijo: Pustite nam našo peč mi pa vam prepuščamo zato naše delavstvo in vse niti našega gospodarstva, v kolikor sega čez Kolpo in Sotlo.
Klerikalni avtonomizem prodaja žive ljudi za svojo strankarsko vlado in prepušča delavstvo svoji usodi.
Vsa ta igra je grda in ogabna. Ona pravi: tam izkoriščaj vse sužnje ti — samo da jih bom mogel izkoriščati tukaj deloma jaz. Kriči čez korupcijo, v centrali pa ji izigrava v roke oblast v državi. V opra\dčilo služi tem ljudem le njihova nevednost ki jim ne daje, da bi pogledali globlje v pogoje kapitalističnega gospodarstva,
Ko bi imeli o vsem tem le malo pojma, bi vedeli: kapitalizem drobi z že-kzno doslednostjo vse dosedanje dru-
' žabne omejitve. On razteza svoje roke preko občinskih, preko okrajnih mej, j razteza pa jih z neizprosno doslednostjo tv.di preko slovenskih mej.
Zalo je treba uveljaviti besedo ljudstva tudi za največjega področja, ki jih obsega kapital.
Tudi v osrčju držav je treba streti prej ali slej militaristično kapitalistčni kači glavo, tudi tam je treba postaviti vlado zaupnikov delovnega ljudstva. K temu cilju mora biti vravnana naša politika.	]
Kdor pa ljudstva, ki morajo to zgodovinsko nalogo rešiti, med seboj s hujskanjem razdvajajta ima temne namene, ta je črn, njega se delavstvo boji.
Prava ljudska vlada bo razmejitev med centralizmom in avtonomijo posameznih delov lahko našla, ker je ta meja po naravi stvari sama podana. Le tol-| pa pijavk je ne more najti, ker jo skrbi, kdo bi lahko ljudstvo izžemal, ne kako : se dobro vlada. Razlogi so, da dvigamo, ko sega brezvestnost klerikalnih avtonomističnih hujskarij do neba visoko svoj čisti stari socialistični prapor:
Za vlado ljudstva — v vseh instan> cah! Za mir med narodi — da bodo mogli zmagati ujedinjeni narodi tudi v zadnji instanci in v središču države. Slovensko, hrvatsko in srbsko delavstvo bo izvedlo kot del internacionalne delavske in narodne zajednice svoje zadnje ideale in gre s prezirom preko vseh hujskarij, — ki omamljajo le muhe enodnevnice.
Enkrat je bila ena dražba. Na tej dražbi je izdražil nek občinski predstojnik kos travnika in je plačal predpisane davčne pristojbine, — čeprav je kupil travnik samo pogojno, pod pogojem, da mu občani to odobre. Občani pa so to od klonili. Župan je hotel imeti sedaj pogojno plačane pristojbine nazaj. Davčni u-rad pa te stvari ni mogel sam urediti, ampak je moral napraviti prošnjo na ministrstvo v Beograd. Od tam se je ta prošnja čez par mescev vrnila, sicer u-godno rešena toda kot debel akt, na ko-jega rešitvi je sodelovala cela kopa ljudi.
To je tipičen primer za zadevo, ki zahteva po svoji naravi lokalno rešitev,
Za vlado ljudstva!
ki se po modrosti naših zakonov ljudem v jezo in pohujšanje vendar centralno rešuje.
Socialisti nismo bili nikdar za tak centralizem.
Ko bi zdrava pamet v politiki kaj-veljala, bi ne bilo ne centralizma, ne hujskanja z avtonomijo. Gospodarske vezi so temelj za politične oblike in te bi sledile gospodarstvu kar se začenja in končava v občini, to morajo opravljati občinarji sami. Isto merilo mora veljati tudi za okraj in isto za pokrajino.
Na čelu vseh teh samouprav bi morali stati od ljudstva izvoljeni uradni predstojniki.
Socialno zavarovanje.
Pri izbiranju uardništva je imelo ta
kratno vodstvo res posebno srečo. Bilo je med njimi tudi nekoliko takih, ki se za njih službo niso zanimali, temveč so bili le na škodo urada. Toda s tem rizikom mora vsakdo računati. Ta riziko pa ni bil tako velik, ker je bil zdaleka odtehtan z drugimi res agilnimi in sposobnimi močmi, ki jih je urad dobil. In ravno temu dejstvu, da so bili uradniki sposobni, čeravno so izšli iz delavskih vrst, se je zahvaliti, da se je urad postavil na ono finančno podlago na kateri danes stoji. To uradništvo je delodajalce navadilo, da redno izvršujejo svoje prijavne dolžnosti, ter doseglo, da je 80—90 odstotkov zavarovanju zavezanega delavstva prijavljenega in da so se vsi eksperimenti pri spre minjanju sistema poslovanja tako brez hibno obnesli. Vse to delo je izvršilo uradništvo poslovalnic, katero se hoče danes vkljub temu, da je svojo sposobnost dovolj jasno dokumentiralo z dosedanjo prakso — zapostavljati samo zaradi tega, ker izhaja iz delavskih vrst in stoji še danes v tesnem stiku z zavarovanim delavstvom. Pri Delavski zavarovalnici zoper nezgode in Pokojninskem zavodu za nameščence pa so bili nameščeni uradniki druge mentalitete, ki niso izhajali iz delavskih vrst.
Kako sta ta dva zavoda poslovala mi ni treba na tem mestu omenjati, ker to je znano iz neštetih pritožb, najboljše pa je to znano onemu, ki je s tema zavodoma imel kaj opravila.
Po ustanovitvi Jugoslavije smo imeli trojne zakone v državi po katerih se je v posameznih pokrajinah izvajalo za varovanje delavcev. Treba je bilo torej te zakone izenačiti. Tako smo dobili za vso državo enoten zakon o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922.
Po tem zakonu se vrši zavarovanje zoper nezgode in bolezen skupno in se je zavarovanje centraliziralo za celo državo v Zagrebu, pozneje pa se ta centrala prenese v Beograd. V zakonu imamo določbo, da so zavodi-nosil-ci zavarovanja ustrojeni na podlagi samouprave. V upravni in nadzorni odbor volijo svoje zastopstvo delodajalci in delojemalci in sicer paritetno, to se
pravi, vsaka grupa polovico zastopnikov. Zavodi socialnega zavarovanja so izključno delavski ter bi jih morali delavci sami upravljati. Delodajalci bi smeli kvečjemu izvajati nadzorstvo nad temi zavodi ne pa da imajo odločilno besedo, kakršno se jim je dalo s tem zakonom.
V	Sloveniji smo dobili okrožni urad za zavarovanje delavcev, kot edinega nosilca soc. zavarovanja. Ta okrožni u-rad je pa podrejen osrednjemu uradu v Zagrebu, ter je le neka poslovalnica tega urada, razlikuje se od prejšnjih poslovalnic okr. boln. blagajne ljubljan ske le v tem, da ima tudi svoj upravni in nadzorni odbor, ki je pa podrejen osrednjemu uradu v Zagrebu. Ker je moral okrožni urad predlagati centrali v Zagrebu razne mesečne izkaze se je moral prejšnji sistem poslovanja ukiniti. Po prejšnjem sistemu poslovanja teh izkazov ni bilo mogoče pravočasno predlagati, ker se je moralo v to potreb no gradivo najprej zbirati po poslovalnicah, ter nato šele sestaviti skupne izkaze. Vsled tega* ker izkazi niso bili pravočasno predloženi, se je slišalo veliko kritike, češ, da se ljubljanski okrož ni urad »buni«, da se ne pokori odredbam osrednjega urada Hd. Treba je bilo spraviti poslovanje v Sloveniji v sklad z odredbami zagrebške centrale in vsled tega se je poslovalnicam OUZD odvzelo vso evidenco in vse važnejše agende ter preneslo k centrali v Zagreb. Ljubljanske poslovalnice vršijo danes le kontrolo bolnikov in nadzorstvo nad delodajalci, ako vršijo svoje prijavne dolžnosti. To delo je pa silne važnosti, ker je ravno od tega, kako se to nadzorstvo vrši in zakon v tem oziru izvaja, odvisna finančna moč zavoda in od tega pa naloge, katere mora zavod vršiti. Sliši se predloge, da se naj poslovalnice opusti, ker so svojo važnost že izgubile. Iz razlogov, ki sem jih prej navedel, zamore take pred loge staviti človek, ki o celi stvari nima pojma, ter mu ves ustroj zavarovanja in razumevanja od strani delodajalcev in delojemalcev ni znano. Tak pred log more staviti edino lajik, nikdar pa ne strokovnjak, ki ima normalne mož-
gane in mu je na tem, da bo zavod u-speval in izvrševal svoje naloge.
Pozabiti ne smemo, da glavni namen soc, zavarovanja ni in ne sme biti zgolj podeljevanje podpor, toda tu je treba biti bolj dalekoviden. Treba je stremiti za tem, da se dosežejo sredstva s katerimi se bo zainoglo preprečiti bolezen že v njenem izvoru in ne to šele zdraviti potem ko se že pojavi. Dalje mora stremeti zavod za tem, da ponesrečenemu delavcu vrne čimprej njegovo delazinožnost, njegovo moč. Za vse to bo treba mnogo dragih naprav, treba bo imeti lastne zdravnike, ker le od teli smemo pričakovati, da se bodejo posvetili njih poslu tako, kot je to potrebno. Za vse to pa bo rabil zavod sredstev, ter torej ni vseeno ako delavec dela in pri tem še prejema podporo, in na ta način urad izkorišča, ali pa da delodajalec ne prijavlja nameščencev itd. Boljše bi bilo, da se vodijo debate o zavarovanju vsega delavstva, malega obrtnika in malega posestnika, ki je skoro ravno tako zavarovanja potreben, kakor industrij-
ski delavec, kot da se piše o uradni-štvu, ki je svojo sposobnost dovolj jasno dokumentiralo s prakso tekom preteklih pet let. O nesposobnosti uradni-štva zavoda se piše po vseh časopisih, kakor o jari kači, ter ni tem napadom ne konca ne kraja samo zaradi tega, ker to uradništvo ne pripada po političnem prepričanju meščanskim strankam, odnosno, ker v urad ne uvaja partizanskega nastopanja, kakršnega si želijo nekatere politične klike. Hoče se sposobno uradništvo reducirati zato da bi se izpraznila mesta, na katerih bi se namestilo partizane, s čemur bi se ob enem soc. zavarovanje onemogočilo, ker bi ti ne bili kos nalogam, katere je treba vršiti, in tako bi se ubilo dve muhi na en mah.
H koncu opozarjam delavske organizacije na vsa navedena dejstva, da stojijo na straži in pazijo, da ne bode delavstvo ponovno oropano svojih pra vic, kakor je bilo pri izdelovanju zakona o zav. delavcev.
—o —n.
Veliko važnost je polagal centralni odbor nato, da poživi med članstvom čut do izpolnjevanja dolžnosti napram organizaciji. Pri zbiranju statističnih podatkov je pa centralni odbor oral ledino, vendar bo iz poročila tajnikovega razvidno, da tudi napor v tej smeri ni bil zastonj.
Krona delovanja centralnega odbora pa pomeni to, da je setavil za posamezne podzveze in za celo zvezo pravilnike, ki bodo predloženi kongresu v potrditev. S tem, da je delovanje posameznih pod-zvez in cele organizacije predvideno v posameznih pravilnikih, je naši »Svobodi« podan tudi načrt za enotno delovanje.
S financami je imel centralni odbor res silne težave. Obračunavanje podruž-
nic je bilo popolnoma neurejeno in organizacija je živela od darov gospodarskih organizacij. Ob času, ko je prevzel sedanji centralni odbor upravo organizacije v svoje roke, so pa ti viri nenadoma odpovedali. Težko je bilo dobiti ravnotežje vsled te nenadne spremembe. Na eni strani se podružnice niso zavedale svoje dolžnosti, na drugi strani so bile pa nenadoma ustavljene vse podpore od katerih je organizacija preje živela.
Ali preboleli smo tudi to in danes gledamo s ponosom na svoje delo, ki je iz lastnih moči napravilo soliden temelj naši kulturni organizaciji.
K zaključku lahko rečemo: »Svobodi« so ustvarjeni solidni temelji, kongres ki se v nedeljo vrši pomeni mejnik iz slabšega na boljše.
Politični pregled.
Resolucije o zavarovanju delavcev.
I,	|	zavarovanje	delavcev	odpravijo	in	bodo	1
(Za odbor okrožnega urada v Ljubljani.) podprli vsako resno stremljenje v tej
Podpisani zaupniki v Strokovni komisiji za Slovenijo organiziranega ljub-
smen.
Zahtevamo pa,
ljanskega delavstva, zbrani na članskem ; da se vporabijo eventuelni prihranki iz sestanku dne 2. decembra t. 1. so po refe- reorganizacije in izboljšanja zavarovanja
ratu predstavnikov Strokovne komisije in Delavske zbornice
ugotovili:
1. da so znašali prispevki za bolniško zavarovanje, preneseni v sedanjo valuto
za izboljšanje gmotnega stanja nameščen stva, zlasti nižjega, in za povišanje dajatev.
Na drugi strani pa napovedujemo vsem stvarno neutemeljenim poskusom
pred vo|Co v Zag7ebu od 3 96X35 Dim Poslabšanja delavskega zavarovanja
V Ljubljani pa od 5.2 do 22.3 D, med tem ko znašajo po vojni od 0.72 do 14.40 Din in se skuša vkljub temu prispevke za bolniško zavarovanje znižati pod napačno motivacijo, da nalagajo ti prispevki obrti in industriji bremena ki se ne dajo prenašati.
2. Da se po vojni dajatve bolniškega zavarovanja za delavce niso povišale, ampak znatno znižale.
neizprosen boj,
ki ga bo vsak posameznik izmed nas z vsemi močmi podprl,	/
II.
(Za Osrednji urad v Zagrebu.)
Z ozirom na nelojalno kritiko po časopisju, ki izvira iz socialnemu zavarovanju nasprotnih krogov, predlagamo O-srednjemu uradu za zavarovanje v Za-
|	B	g	    f	—-- —	—- — —— —- “	MM M — * M. M- v T «*** j V* «	--• M
3. Da so znašali pred vojno upravni | grebu, da sestavi komisijo praktičnih stro
stroški bolniškega zavarovanja 20, celo 37 odstotkov prispevkov, med tem ko znašajo danes samo 15 odstotkov, če pa vpoštevamo znatno nižje brutodohodke, celo mnogo manj. Z ozirom na to protestirajo, da se razpravlja, ne samo od enega dela časopisja, ampak celo v merodajnih podjetniških krogih ta vprašanja s skrajno ne resnostjo in da so našle zahteve po znižanju bolniškega prispevka upoštevanje merodajnih faktorjev.
Zlasti pa obžalujejo, da so odobrili to za delavstvo izdajalsko akcijo tudi nekateri delavski zastopniki v zavarovalnih zavodih, ki so s svojim nastopom pripomogli, da se rešujejo ta pereča vprašanja preko zastopnikov Strokovne komisije, ki je zastopnica ogromne večine slovenskega delavstva
želimo,
da se resnični dostaki pri uradih za
kovnjakov, ki ugotove na podlagi lastnih izkušenj in zaslišavši na skupni anketi za stopnike uprav okrožnih uradov ter zastopnikov strokovnih organizacij mnenje glede organizacije uprav pri Osrednjem uradu in pri okrožnih uradih.
Organizirano delavstvo stoji absolutno na stališču, da morajo te uprave biti organizirane tako, da bodo ustrezale potrebam zavarovancev in uprave ter izpopolnjevale socialno zavarovanje.
Na razvoju socialnega zavarovanja je v prvi vrsti interesirano vse delavstvo, zaradi tega hoče imeti pri njem svoj upliv tudi zunaj odborov, med te mvečina teh odborov gazi očividno pridobljene in z zakonom ustanovljene pravice delavstva.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1923.
Zaupniki Krajevnega medstrokovnega odbora GRSJ za Ljubljano in predkraje. (250 podpisov.)
Naša »Svoboda*, r
(H kongresu.)
V soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. se bo vršil izredni kongtes naše kulturne organizacije »Svobode.«
Že pri ustanovitvi »Vzajemnosti«, ki je bila predhodnica naše današnje »Svobode« je naš proletarijat spoznal, da mu je kulturna organizacija najmanj toliko potrebna, kakor strokovne, politične ali gospodarske organizacije. Zato se je o-klenil te organizacije z vso silo in ono ljubeznijo, ki je potrebna za žrtvovanje.
Tik pred vojno je bila »Vzajemnost« po avstrijski vladi razpuščena, zato se je ustanovila v povojnem času »Svoboda«, ki je imela nadaljevati delo prejšnje Vzajemnosti.
Delovanje »Svobode« je bilo prva leta po vojni jako živo. Vendar je bilo v njenem delovanju vedno opažati pomanjkanje sistematičnega in premišljenega načrta. Izobrazba delavstva se ni vršila organizatorično, temveč so bile prepuščene posamezne podružnice samemu sebi. Videli smo sicer mnogo dobre volje pri funkcionarjih posameznih podružnic, a manjkala jim je močna zaslomba iz centrale, ki naj bi njihovo kulturno delovanje usmerila v določeno smer. Zlasti pri telovadbi na vsedelavskem zletu v
Mariboru se je pokazalo kako zelo je po-manjkovalo enotne vzgoje.
To so bili glavni vzroki, da je prispelo lansko leto delovanje »Svobode« na mrtvo točko in v krizo. Na kongresu, ki se je vršil letos 22. aprila se je ta kriza čisto jasno pokazala. Med raznimi podružnicami je bilo tako malo duhovnega stika in tako malo smisla za celoto, da bi se bil kongres skoro razšel, ker se delegati pri enem samem komaj važnem vprašanju niso mogli sporazumeti. (Vprašanje imena.)
To nesrečo smo preprečili na ta način, da smo preložili sklepanje o tej točki na izredni kongres, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo.
V nov centralni odbor so bili izvoljeni po veliki večini sami mladi sodrugi, ki so pokazali veliko dobre volje in požrtvovalnosti do kulturnega dela. Ne da bi hoteli pretiravati, vendar more vsak vsaj napol objektiven človek priznati, da je bilo delovanje pod vodstvom tega centralnega odbora potrojeno. Cela vrsta že napol razpadlih podružnic je bila v tej dobi zopet oživljena. Uvedel se je enoten sistem, ki je zlasti pri telovadnih e-notah dosegel jako lepe uspehe.
NOTRANJA POLITIKA.
NARODNA SKUPŠČINA
je zopet začela z zasedanjem. Na prvi seji ji je predložil minister Trifkovič zakon o uredbi uradnikov. Zbornica je | izvolila poseben odbor, ki bo ta zakon i proučil. Nadalje je sprejela zbornica kot nujen predlog ministra za trgovino in industrijo, da se osnuje brodarsko društvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Finančni minister je predložil proračunski zakon za tekoče leto in zakon o posojilu 300 milijonov frankov, ki ga najme naša država v Franciji, za nabavo novih pušk in kanonov.
Pri proračunski razpravi se je pričela debata o nadaijnem obstoju ministrstva za socialno politiko. Tu nekatere meščanske Stranke govore proti u-kinitvi. V odseku je sprejet nov zakon o srednjih šolah. S tem pride do potreb nega izenačenja srednješolskega pouka v državi.
ZUNANJA POLITIKA.
OGRSKA
se namerava obnoviti na sličen način, kakor Avstrija. Dobiti ima neodvisno banko za izdajanje tiovčanic in komisarja »Zveze narodov« s sličnimi pooblastili, kakor jih ima v Avstriji dr. Zimmermann. Ogrska dobi tudi mednarodno posojilo. Za to posojilo bo zastavila dohodke od carin, tobačnega monopola in trošarine na sladkor. Z ozirom na rcparacijske obveze Ogrske se ima najti sporazum med Ogrsko in sosednimi državami.
NEMŠKI INDUSTRIJCI so se po dolgem obotavljanju končno vendarle pogodili s Francijo. Zavezali so se dajati 18 odstotkov vse premogovne produkcije v revirju brezplačno reparacijski komisiji. S tem je pasivni odpor v Porurju končan, Francozi pa so zaenkrat dosegli namen, ki so si ga stavili ob zasedbi Porurja.
FRANCOZI IN ANGLEŽI.
so se na konferenci veleposlanikov zedinili in sklenili, da izroče Nemčiji sku pen nrotest radi napadov na belgijsko kontrolno komisijo. Tako se skuša od časa do časa rastoča napetost med o-bema najmočnejšima zavezniškima državama premostiti. Med tem pa se bije na Angleškem 1 juta volilna borba za bodočo smer angleške politike. Po dosedanjih poročilih bode izšla konservativna stranka, ki Anglijo danes vodi zelo oslabljena iz volilnega boja.
NOVA NEMŠKA VLADA.
Vsled nezaupnice socialistov in nemških nacionalcev je odstopila Stre-seinannova vlada. Tekom te krize so se desničarske meščanske stranke zaman trudile, da bi spravile na vlado izrazito reakcionarne, proti socialistom usmerjene može. Sedaj je prišlo zopet do kompromisne vlade, kakor je bila Stre semannova. Socialisti v tej vladi, ki ji načeluje krščanski socialec dr. Marx, sicer niso zastopani, — vendar pa je vlada po svoji sestavi taka, da bo morala računati vsaj na zmerno opozicijo socialistov. Zato ne bo smela zatirati delavstva.
ITALIJA IN SOVJETSKA RUSIJA.
V italijanskem parlamentu se je vršila debata o trgovski pogodbi s sovjetsko Rusijo. Socialisti so ob tej priliki zahtevali naj se sovjetska Rusija prizna. Tu je Mussolini na splošno presenečenje izjavil, da so fašisti v notranji politiki sicer proti komunistom, da so pa pripravljeni za ceno dobre trgovske pogodbe Rusijo tudi de iure priznati in ji priskočiti tudi diplomatično na pomoč.
Tako upa odpreti Mussolini Italiji in njeni industriji vrata na slovanski vzhod. V okviru te politike si hoče odpreti italijanski diktator bodisi z lepa ali z grožnjami tudi pot skozi Jugoslavijo.
Dnevne vesti.
Socialno zavarovanje ogroženo. Danes je že povsem jasno ,da imajo podjetniki namen poslabšati socialno zavarovanje. Znižati hočejo najprej prispevke, potem pa še dajatve obenem pa se maščevati nad nameščenci s tem, da potisnejo njihove plače globoko pod eksistenčni minimum. Zadnjič smo dokazali, da je gonja zoper socialno zavarovanje postavljena na smešne, neresnične trditve, ker to, kar zakon zahteva in kar tudi dejansko mora biti kot podlaga za smo-treno izvedbo socialnega zavarovanja, se ne more odpraviti ali omejevati na tako bedast način, kakor zahtevajo polemike in tiste resolucije, ki so jih podjetniki objavili. Za socialno zavarovanje se mora ustvariti urad, ki posluje, izdeluje statistike in obenem študira, kako naj se zavarovanje še izpopolni in razširi Zavarovanje je danes potreba, socialna potreba. Prispevki so sedaj na videz visoki ker so plače v sorazmerju do 30 odstotkov nižje, kakor so bile pred vojno. Enako so sorazmerno nižji tudi zavarovalni prispevki, dočim so vsi produkti pri nas 30 odstotkov dražji kakor po drugih državah. Tu govoriti torej o tem da socialno zavarovanje uničuje obrt in industrijo, je navadna farbarija. Vrhutega je pa tudi treba uvesti v smislu zakona za zavarovanje delavcev leta 1925 zavarovanje za starost in onemoglost. V današnjih razmerah je to vprašanje nujna zahteva delavstva. Podjetniki pa nameravajo preprečiti tudi to zavarovanje, češ, naj pogine na cesti le-
nuh, ki je sicer delal vse življenje kapitalistom pa si ni nič »prihranil«. Tako nesramnost imajo danes ljudje ki brezmejno odirajo delavce v svojih podjetjih po 30, 40 ali celo 50 let! Gospodje naj bi rajše povedali koliko plače imajo sami kako so si pridobili svoje milijone, kdo jim jih je zaslužil ali koga so ogoljufali, potem bomo pa govorili dalje. Boj proti socialnemu zavarovanju je nepošten, nesocialen, brutalen in očividno o-fenziva proti delavstvu, ki še daleč nima tistih plač, tistih socialnih ustanov, kakor jih ima delavstvo po drugih državah. Delavci zavrnimo ta napad. Naš boj na nož je upravičen! Napraviti hočejo iz nas samo še večje berače, ki bomo umirali gladu in bede v bolezni in starosti brez vsakršnega varstva po cestah, kapitalisti pa se nam bodo rogali, češ, kakšni tepci, da ne znajo braniti niti svojih pridobljenih pravic!
Obstoj poslovalnic socialnega zavarovanja, ki jih je bilo doslej 19 v Sloveniji, je že tudi ogrožen. Demokrati, kakor čitamo v njihovih listih, jih nameravajo odpraviti. Za delavstvo pa to ni vseeno. Tudi podjetniki so sprejemali resolucije v katerih zahtevajo izpopolnitev obstoječih in ustanovitev še novih poslovalnic. Poslovalnice so absolutno potrebne iz večjih razlogov, in sicer kot zavodi v katerih dobivajo člani in delodajalci pojasnila in prej ali slej se bode moralo zopet uvesti izplačevanje hrana-rine pri njih, ker je to za delavce bolj pripravno, ki potrebujejo majhno podpo-
ro takoj. Soc. zavarovanje ima pa tudi namen ustanoviti zdravniške ambulato-rije v večjih mestih in industrijskih krajih. Ta namen se mora izvesti, če ima zavarovanje res namen pomagati bolnemu delavcu potem se morajo preskrbeti tudi potrebni pomočki za specialno zdravljenje vsaj povsod tam kjer je več delavstva ker socialno zavarovanje res ni samo zato tukaj, da bi podjetniki mesarili na njem, ampak se mora moderno izpopolniti in dovršiti. Leta 1925 se izvede zavarovanje za starost. Tudi za ta primer bodo dobro služile. In še en splošen razlog je, ki zahteva, da se poslovalnice izpopolnijo ne pa odpravijo. Ministrstvo za socialno politiko namerava naložiti obstoječim poslovalnicam tudi posredovanje dela ,v področju posredovalnice dela, kar bi bil velik napredek v tej panogi; Ako pregledamo samo ta dejstva so že taka, ki absolutno govore za ohranitev poslovalnic. Vsekakor pa moramo naglasiti, da hočejo podjetniki odpraviti poslovalnice, ker hočejo biti svobodni; ni jim všeč, da se jih nadzira, če ne prigla-šajo delavcev, če ne izvršujejo varnost-njih naprav itd. ne pomislijo pa pri tem koliko zmešnjav in pisarij bo to povzročilo, ki so nepotrebne, če dobi prizadeti pojasnila na kraju. V tem namenu vidimo zloben naklep podjetnikov, ki hočejo na vsak način poslabšati zavarovanje iz političnih namenov in zato, da bi prihranili vsak par fickov na leto. Delavstvo se mora temu odločno upreti.
Konkordat sklepa Jugoslavja z Vati-Tcanom. Pogajanja se vrše že dalje časa. Konkordat ali pogodba med državo SHS in katoliško cerkvijo bo dajala tej cerkvi predpravice v državi. Vsa ta stvar je pa s pravnega stališča nekoliko čudna. Buržoazni državi se ne čudimo, če sklepa pogodbe s tujimi državami v trgovskih in političnih stvareh, da pa sklepa tudi pogodbo s cerkvijo, ki ni državi enak partner, to je pa nekaj nelogičnega in ne more imeti prav nobenega drugega namena, kakor da podkupi država cerkev s koncesijami, da ta državo politično podoira. Socialisti in tudi umrli voditelj krščanskih socialcev dr. TCrek so vedno izjavljali, da se mora po vseh državah izvesti ločitev cerkve od države, kljub temu se pa dobe še danes državniki, ki kupujejo cerkev za svoje namene, cerkev, ki se prodaja političnim namenom te ali one države. Tudi to, da ni nikogar, ki bi se odločno izrekel proti konkordatu, je znak propalosti smotrene politike vseh meščanskih strank.
Izdatki za militarizem. Povodom četrte seje sveta Zveze narodov o mednarodnem oboroževanju se je podalo ponovno poročilo. V prvem delu tega poročila se navajajo statistični podatki o oboroženi sili v posameznih državah, v drugem delu pa se navajajo izdatki. Za narodno obrambo glasom proračunov posameznih držav v letu 1921 do 1923. Poročilo navaja podatke iz 17 držav. Iz njega sledi, da napreduje militarizem zlasti naglo v dveh državah, — to je v Čehoslovaški in na Poljskem. Češka izdaje za vojsko letno 3 milijarde češkoslovaških kron. V letih 1921, 1922 in 1923 so se povečali izdatki kakor 100 proti 128 in 147. Poljska izdaja za vojsko letno nad poldrug bilijon poljskih mark. Proračun za vojsko se je večal v razmer-
LJUBLJANSKO OKROŽJE.
Klub neodvisnih delavcev v občinskem svetu ljubljanskem je sklenil izstopiti iz delovne večine iz dejansko malenkostnega razloga, o katerem bomo še posebej poročali. Značilno je pa, da stopajo neodvisni v opozicijo takrat, ko je še v delu službena pragmatika za mestne delavce in nameščence ter proračun za bodoče leto. Sklep tega kluba je torej v direktnem nasprotju z interesi ljubljanskega delavstva, ki ga v tem trenotku puste na cedilu. Proračun je zlasti važen tudi zaradi ustanovitve socialnega odseka, ki potrebuje primer nih dotacij. Poleg tega ima izvesti občinski svet še več važnih problemov, katerih izvedba se s tem korakom neodvisnih utegne otežkočiti. To je kršitev lojalnega delovnega dogovora.
Ljubljana. (Zborovanje zaupnikov strokovnih organizacij.) V nedeljo^ se je vršilo v Ljubljani lepo obiskano član sko zborovanje zaupnikov strokovnih organizacij, ki ga je sklical Krajevni
ju kakor 100 proti 110 in 235! Pri primerjavi se je padanje ali porast vrednosti vpoštevala tako da so navedene številke točne. V Ameriki, Belgiji in v Italiji so ostali izdatki za vojsko na dosedanji višini, — v Afriki, Kanadi, na Danskem, Francoskem, Norveškem, Angleškem, v Švici in na Švedskem pa so padli. Jugoslavija za to mednarodno primerjavo ne daje podatkov. Drugače bi se vsekakor videlo, da gre naša država isto pot, kakor Češka in Poljska.
Nečuven škandal. Delavec N. N. na Muti iz tamkajšnje tovarne se je priglasil prepozno k vojakom, ker mu niso dostavili glasovnice. Ko je prišel v Celje so ga imeli en teden zaprtega, brez hrane, v lahki letni obleki. Vsega premrzlega in gladnega je ekskortiral vojak v na hrbtu z verigo in žico zvezanimi rokami. Občinstvo na kolodvoru v Celju se je v gručah škandaliziralo nad tem nečuvenim barbarstvom. Osebni podatki o tem škandalu so nam na razpolago. Čuli smo opazke, ki jih ne bomo ponavljali, ki pa glasno pričajo, kako znajo negovati naši vojaški krogi ljubezen do »domovine«.
Strašna poplava. Nenadoma zapadli sneg in za njim topel dež je povzročil silne poplave. Reke so se spremenile v veletoke in majhni studenčki v velike hudournike. Ljubljansko barje se je spremenilo v veliko jezero. Na Gorenjskem je odnesla Sava in druge reke celo vrsto lesenih mostov, lesa in drugih predmetov. Dosegla je celo tako višino, da je raztrgala železniško progo pri Podnartu. Vcdna moč je bila tako velika, da je ruvala drevesa in brzojavne drogove. Promet na gorenjski progi je prekinjen. Tudi Savinja in Voglajna sta mogočno na-rastli ter poplavili vso okolico Celja tako da je zgedalo mesto kot otok na morju. Savska dolina od Zaloga proti Zidanemu mostu tvori veličasten pogled na razbesnelo Savo. Na mnogih mestih do-seza voda železniško progo in mnoge čuvajnice so od vode popolnoma obdane. Železniški tir med Zidanim mostom in Zagrebom je bil pri Brežicah pretrgan in tako poškodovan, da je bila zveza med Ljubljano in Zagrebom mogoča le po dolenjski progi preko Karlovca. Krško polje je popolnoma pod vodo. Voda sega celo do predmestnih hiš v Krškem. Tudi po Hrvaškem zlasti okoli Zagreba je napravila narasla Sava velikansko škodo. Ista poročila so prihajala iz Dolenjskega, kjer je Krka na več mestih prestopila bregove. Zlasti Kostanjevica je popolnoma odrezana od ostalega sveta.
Gospodarska škoda, ki jo je povzročila povodenj sicer še ni precenjena, vendar bo znašala mnogo milijonov. O sličnih poplavah poročajo tudi iz Italije, kjer so nekatera mesta popolnoma pod vodo. Zadnja poročila nam prinašajo vesti, da vode nekoliko upadajo in je verjetno, da je najhujše že prestano. Kakor poročajo so se pri reševalnih delih zelo dobro izkazali ognjegasci, ki so stopili na celi črti v akcijo. Reševalnega dela so se udeležili tudi vojaki.
Za velikega župana ljubljanske oblasti je najbolj pripraven poslovodja delniške družbe Vinea, ki se peča s trgovino in proizvodnjo vina in alkoholnih pijač. — Tako zatrjuje meščansko časopisje. Res je, veliki župan mora biti naše gore list. Zato ex — to se pravi do dna!
medstrokovni odbor GRS.1 za Ljubljano in predkraje. Navzočih je bilo nad 250 zaupnikov. Po temeljitih referatih s. Svetka in s. dr. Likarja so se zaupniki soglasno pridružili protestni resoluciji Strokovne komisije proti socialni reakciji in ukinitvi ministrstva za socialno politiko. Posebno pažnjo je posvetilo zborovanje reformnim poizkusom v odboru ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki groze zavarovanje delavcev poslabšati mesto izboljšati, ker začenjajo svoje reformno delo z napačnimi predpostavkami. Tozedevno so se sprejele in od vseh navzočih zaupnikov lasnoročno podpisale priložene resolucije, ki jih priobčujemo s prošnjo, da razmišlja o stvari tudi delavstvo drugih krajev in da se resolucijam pridruži. •
Demokratska čustva v zdravi valuti.
»Slovenski Narod je imel v zakupu narodno edinstvo, državno edinstvo, slovansko bratstvo, vseslovansko idejo in vse, to bo krasno. Vse te lepe reči pa
je fundiral na dobičkanosne delnice ki so rasle v vrednosti z neumnostjo in nezavednostjo ljudstva.
Dr. Ivan Tavčar, ki je imel do svoje smrti večino delnic Narodne tiskarne v svojih rokah, je v oporoki, ki naj bi bila sveta vsaj narodnjakarjem izrazil željo, da delnice ne postanejo predmet špekulacije, marveč služijo kot narodna last narodnim, državnim interesom.
Pa kaj je drugim »narodnim buditeljem« mari oporoka moža, ki ga nevredno vlačijo po svojih zobeh! Kaj to briga ljudi, ki identificirajo narod s svojo kliko, ki istovetijo narodne interese z interesi klike. Narod predstavlja klika egoističnih ogabnih ljudi, ki naj izvrše Tavčarjevo oporoko, ki naj nadaljujejo Tavčarjevo delo, Kako smešno in žalostno. Arko je Žerjavu za storjene usluge v trgovskih, kupčijskih, špekulacijskih poslih baje hvale dolžan. Kaj ni za poslovnega človeka najcenejše, da se z narodovim premoženjem svojemu upniku oddolži! In to je Arko storiti sklenil, in Praprotnik to transakcijo izvedel. Žer jav pa zazna, snuje v svojih analih nov uspeh za naprednost, narodnost in državotvornost.
Res je, da tudi Ravnihar in njegova okolica ni Tavčarjevi oporoki primemo upravljala njegovo zapuščino. Blatenje, napadanje je bilo nadaljevanje Tavčer-jevega dela. —
Delnice bodo rastle v vrednosti, porasle bodo dividende, vse na račun domorodnih čustev, na račun neumnosti in nevednosti. Taka je pač narodnost kapitalističnega razreda, ki v obrambo kapitalizma vara ljudi s svetim narodnim navdušenjem.
Vič-Glince. Včeraj smo pokopali na šega sodruga Matija Škerlja. Imenovani je preminul v najlepši, moški dobi 45 let in je bil naš dolgoletni, zvest sotrud nik in član strokovne organizacije tobačnih delavcev. Viški delavci ga ohranimo v hvaležnem spominu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
CELJSKO OKROŽJE.
Iz seje občinskega sveta celjskega.
V	sredo dne 21. novembra se je vršila seja občinskega sveta, na kateri se je sklenil proračun za leto 1924. Poročevalec finančnega odseka dr. Božič pov-darja uvodoma, da je to zadnji proračun, ki ga obravnava sedanji občinski svet v svoji funkcijski dobi. .Občinski odborniki celjskega mesta so pokazali doslej, da želijo svojemu mestu procvit in razmah, zato jim je bilo gotovo težko črtati marsikatero postavko iz proračuna za nove projekte radi prevelikega deficita. Skupne potrebščine znašajo Din 3,471.113.00, sklenjeno pokritje znaša v skupni svoti Din 3,462.280.00, ostane še primanjkljaja Din 8.833.00 Po dolgotrajnem in vsestranskem poročilu g. dr. Božiča je dobil besedo s. Koren, ki je govoril v imenu socialistič nega kluba sledeče: Naša stranka je po dveh svojih članih v finančnem odseku zastopana in je na proračunu sodelovala, tako, da imamo v celi elaborat vpogled ter smo se na klubovi seji odločili glasovati za proračun. To pa ne zato, ker nas je danes g. referent v svo jem uvodu vsestransko pohvalil kot raz sodne ljudi, ki so v svoji funkcijski dobi znali stvarno soodločevati, temveč za to, ker smo se sami prepričali, in ker smo imeli priložnost sodelovanja. Mi se tudi ne bomo dali motiti od strani šaljivih poročevalcev, ki pišejo celjske novice v »Jutranje Novosti«, katerim bi se dopadlo da bi delali opozicijo za vsako ceno. Znali se bomo braniti, če bomo videli za to dano potrebo. Znali bomo postaviti naše sile, kadar bomo videli, da je to potrebno in v korist občinskega prebivalstva. Danes se že jas no vidi, da se polagoma na občinsko-gospodarskem^ polju konsolidiramo, da smo h konsolidaciji tudi mi mnogo pripomogli, to je naša čista zavest. Iz pro računskega naslova bi imeli in tudi imamo marsikaj povedati. To kar pa povemo naj bo stvarno in nikakor govor skozi okno. Proračun za leto 1924 izkazuje velikanski primanjkljaj za katerega je bilo treba najti pokritja. Mi iz naše strani bi radi videli, da bi bile nekatere postavke še višje. Tako na-primer oskrba revežev. Nadalje hočem omeniti izdatke za šolstvo in to za to, ker je bil v finančnem odseku kle rikalec g. Janič mnenja, da so šolske zahteve pretirane in prevelike. Mi pa vidimo, da še naše šolstvo daleko ni na
isti višini, kakor bi prav za prav moralo biti. Omenim samo, koliko več bi bilo potrebno če bi hoteli šoloobveznim rev nim otrokom, ki prihajajo z lačnimi želodčki v šolo dati samo opoldan prežgano juho in košček kruha, kar bi bila prav za prav naša dolžnost. Kje pa je še oskrba zdravja itd. vse to v šolskem proračunu pogrešamo. Ena največjih postavk v proračunu so občinske obvez nosti v skupni svoti Din 392.824.00, to je primanjklja’ ki ga je treba vsako leto obnavljati tako dolgo dokler se ne bodo znižali občinski dolgovi. Sklepali smo svoječasno, da prodamo nekatere hiše in posestva na Lanovžu in da se bo z izkupičkom krilo del občinskih dolgov. Danes pa vidimo v proračunu postavke, ki izvirajo iz tega naslova, dasi jih je občina kratkomalo izposodila za tekoče izdatke v znesku Din 309.500. Ravno tako je s posojilom, ki si ga je občinska uprava svoječasno izposodila za zidanje stanovanjskega poslopja v znesku Din 250.000. S tem izposojenim denarjem se je nabavilo za nameravano zgradbo opeke in apna. Ker pa se je pozneje izkazalo, da občina ne more dobiti vsega posojila, ki bi ga rabila za celotno izvršenje sklenjenega načrta, se je opeko in apno zopet prodalo, ampak namesto, da bi se izposojen denar vrnil, vidimo, da si ga je občinska upra va obdržala, kot posojilo za izdatke te kočih računov. To se v bodoče pod nobenimi pogoji ne sme več vršiti. Računski oddelek mora skrbeti, da se bo ta denar vrnil, odnosno odplačali dolgovi. (Splošno odobravanje.) Debate so se še udeležili klerikalec dr. Ogrizek, kateri je v zadnjem času tako skupne seje, kakor tudi odsekove, pridno zanemarjal ter je bil očividno od strani svo jega klubovega pristaša nič ali enostransko podučen. Napadel je Dramatično društvo«, češ, da ne da klerikalcem gledališča na razpolago. Želi, da se mora občinsko delavstvo reducirati ter kritizira mestno uradništvo, da premalo dela, vsled česar je treba tako velikega aparata. Značilno je, da so NSS že čisto zmrznili; od vseh sta bila na seji samo dva, katera sta sedela kakor da bi jih bilo dvorani strah. Lepa in zanesljiva koalicija demokratov. V svrho pokritja se je sklenilo pobirati sledeče davke in doklade: 120 odstot. obč. doklade od najmarine, 160 odstot. od zemljarine, 250 odstot. obče pridob-nine, 250 odstot. od posebne pridobni-ne, 250 odstot. doklade od rentnine. Samostojne pristojbine, in naklade 10 odstot. najemninski vinar, 4 odstot. kanalska pristojbina, pasji davek 100 Din od vsakega psa. za podelitev domovin-stva obč. taksa v smislu obstoječe na-redbe pokrajinske uprave v dosedanji višini, občinsko davščino na vozila (avtomobile, autocikle in kolesa, slednje po 10 Din letno, obč. davščino na hotel ska prenočišča kakor dosedaj, obč.-dav ščino od ponočnega obiska gostiln in kavarn, na veselične vstopnice po dosedanji višini, od prirastka na vrednosti nepremičnin, stojnina na trgu po tarifu, ki se zviša za 100 odstot. odnosno na sejmišču za 200 odstot. Na novo se skle ne pobirati občinsko davščino na celjskem kolodvoru za natovorjeno ali iztovorjeno blago ali na to postajo kot namembno postajo poslano in na kolodvorskih blagajnah manipulirano blago in sicer: od prtljage vsak komad do 50 kg 50 para, komad nad 50 kg 1 Din in od ostalega brzovoznega in sporo-voznega tovora pa od vsakega kg 0.075 para z zaokroženjem, kakor pri železniški tovornini, pri čemur so tovori drž. erarja in za račun mestne občine izvzeti. Za živali ne glede na število od vagona Din 75. Nadalje užitnin ske naklade in sicer od vina in vinskega mošta Din 1.25 od litra, od piva Din 0.75 od litra, od žganja in likerjev 5 Din od litra. Iz navedenih virov se bo skupno stekalo v občinsko blagajno Din 3,462.280.00.
Redni letni občni zbor. Krajevna organizacija SSJ v Celju, sklicuje za prihodnjo nedeljo dne 16. decembra redni letni občni zbor v gostilni pri Janžeku v Zakresiji s pričetkom točno ob 9. uri dopoldne. Z ozirom na važnost dnevnega reda, ki se bo ob tej priliki obravnaval, je dolžnost vsakega člana SSJ v Celju, da se občnega zbora sigurno udeleži. Vsak pa mora prinesti člansko izkaznico seboj, sicer vstop ni dovoljen.
Diskusijski večer. Vsak četrtek se vrši diskusijski večer s pričetkom ob 19.
uri v gostilni Janžek v Zakresiji. Ker je bilo nekaterim sodrugom v dosedanjem prostoru kamor smo zahajali, preodda-ljeno, smo z ozirom na slabo pot njim na ljubo spremenili lokal, tako, da ni več vzroka, da bi diskusijskih večerov ne mogli posečati Kar se bo čez to zimo pre davalo deloma o raznih zakonih, o katerih mora brezpogojno biti vsak član naše stranke poučen, je torej v interesu vsakega posameznika samega, da ne izostaja od diskusij.
Diskusijski večer v Štorah v gostilni g. Krevlna vsako soboto s pričetkom ob 7. uri zvečer. Isto kar velja za celjske so-druge velja tudi za sodruge v Štorah. Ukaželjni delavci prihajajte redno. Ko bodeš iz znanstvenega stališča spoznal socialistično idejo potem bodeš lahko de lal tudi praktično ter za socializem deloval.
Občinska seja občine okolica Celje.
Občinska seja se vrši v nedeljo ob pol 9. uri dopoldne. Dnevni red važen.
Šoštanj. Pri nas imajo fantje tisto staro navado, da imajo zabave na domovih in tako veselico je tudi M. Železnik priredila. V to družbo so bili povabljeni fantje in sosedi in med njimi tudi podpisani Franc Leskošek. Vsega tega ne kritiziramo, samo ko bi se bili tam pravilno obnašali. Pa na večer, ko so bili pijani in so ob pamet prišli, so začeli eden drugega zbadati in eden izmed njih je začel: Kdor je rdeč, mora biti danes rdeč. Tako je šlo celo noč naprej. Zato opozarjam vse mlade člane »Svobode« v Šoštanju, da se ne spuščajo v take klerikalne družbe in da se držijo rajše svoje kulturne organizacije Svobode, ki jim bo preskrbela bolj pošteno zabavo. — Naprej, naprej, — naj robstva moč — razbije duha meč! — Franc Leskošek.
Apnenik v Pečevniku pri Celju. Te dni je bil iz apnenika odpuščen iz dela sodrug Lovrenc Filipič, zgolj radi tega, ker se je pri nekem zborovanju pritožil, da podjetje preveč odteguje na prispevkih za bolniško zavarovanje. Takoj nato dobil je odpoved in sedaj je stari mož brez dela, ker se je upravičeno pritožil radi zlorabljanja zakona za bolniško in nezgodno zavarovanje. Videli bomo, kdo se bo za tega sodruga zavzel. Dolžnost oblasti bi bila, da take stvari prepreči, ker ni zahteval drugega, kakor to, da se bolniški prispevki odtegujejo le po predpisu zakona za zavarovanje delavcev.
Opozarjamo okrožni urad za zavarovanje delavcev, da pazi na taka podjetja in ne štedi denarja tam, kjer ni potreba. Zakaj ni stalno nastavljen v takem okrožju kakor je celjsko, en obratni nadzornik, ki bi nadzoroval podjetja, kako se zakon o zavarovanju delavcev izvršuje. Prepričani smo, da je mnogo de lavstva, ki spada po zakonu v bolniško in nezgodno zavarovanje, brez vsake za-
ščite v slučaju bolezni ali nezgode, ker ni zavarovano. In isto je tudi pri obratih ki imajo delavstvo sicer zavarovano, ali potreba bi se bilo od časa do časa prepričati, ali so tudi pravilno zavarovani. Zakaj so v zakonu predpisane točke, na katere se lahko zavod za zavarovanje delavcev sklicuje, zakaj morajo podjetniki shranjevati vse mezdne zapiske, če jih nikdar noben ne pregleda. Če bi se to izvajalo, ne bi se danes temu sodrugu godila krivica, ker se je skliceval na nrepis zakona, da je danes brez dela in to ravno na zimo. Delavstvo pa opozarjamo, da se vendar enkrat zaveda, da se je kapitalizem vrgel z vso silo nad delavstvo, da ga izkorišča na vse načine ter da ga preganja v bedi in lakoti iz kraja v kraj. Kdo je temu kriv? Delavstvo samo, ker namesto, da bi se z vso silo oprijelo svojih organizacij, iste sabotira ali radi osebnosti ali radi prispevkov, ki se mu zde previsoki. Ali pre pričal se bo vsak posameznik, da ne bo šlo brez organizacije, brez sile v solidarnosti, če hoče obdržati vsaj te pravice, ki jih je že imelo. Močnih sil bo treba, da bomo branili svoje interese, (Zavednosti in solidarnosti. Razdiralce pa stran od nas. Izdajice solidarnosti in discipline pa iztrebite iz svojih vrst do zadnjega. Ko boste prišli do tega, se vam ne bo godilo tako, kakor se danes temu sodrugu, kateremu ste vi, ne samo tam zaposleni, ampak tudi delavstvo iz drugih tvrdk sokrivi, ker ne znate braniti svojih pravic. Proč z osebnostmi. Pojdimo k stvari za resna vprašanja.
Koncert »Svobode« v Celju. Pevski odsek mariborske »Svobode« priredi dne 15. decembra t. 1. ob 8. uri v celjskem Narodnem domu koncert pod vodstvom prof. Hladkyja in s sodelovanjem opernega pevca g. Rumpelna ter gospe Radove s spremljevanjem na klavirju g. prof. Hladky. Program objavimo v prihodnji številki,
MARIBORSKO OKROŽJE.
Socialistični uspehi v Mariboru. Socialistični občinski klub v Mariboru je za prihodnjo poslovno leto v občini mari borski v proračunu izposloval podpore za šolske knjige revnih otrok 100.000 D, za prehrano 300 otrok ki bodo dobili nekaj mescev opoldne dobro juho in kruh znesek 100.000 Din, Za obleko ubogih otrok bo občina plačala 37.000 Din.
G. Grašiču v album. Če novopečeni radikal g. Grašič v Jutranjih Novostih
1.	decembra izjavlja, da je kot bivši socialist bil vedno nasproten slovanskemu pokretu, potem le izpričuje, da je bil nemško nacionalni šovinist, — nikdar pa socialist. Gotovo, bilo je tudi takih tičev v bivši avstrijski soc. demokratski stranki, a večina se je krepko borila za socialistična načela ki ne poznajo nacio-
nalizma, bodisi nemškega ali velesrbskega. Torej g. Grašič je sam sebi napisal ubožno spričevalo, pa njegova izjava bi pomenila lepo spreobrnjenje spokornika, ako ne bi obenem lepo zapel slave radikalom — buržujem.
Delavci v Mariboru pozor! Krajevna organizacija Socialistične stranke v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 9. decembra ob pol 10. uri dopold. v dvorano Kazine javen shod z sledečim dnevnim redom:	1. Občinska politika. 2. Protest
proti nameravani ukinitvi občinske samouprave. Sodrugi in sodružice vsi na shod! Na shodu bodo poročali sodrugi občinski svetniki o svojem delovanju v mariborskem občinskem svetu. Odbor, Seja krajev, medstrok. odbora bo v torek, dne 11. decembra ob pol 8. uri zvečer. Polnoštevilna udeležba in točnost dolžnost vseh članov.	Tajništvo.
»Ljudska knjižnica« v Mariboru Narodni dom I. izposojuje knjige ob četrtkih od pol 19. do pol 20, ob sobotah od j 18—19 ure in ob nedeljah od pol 10. do | pol 11. ure. Dostop je vsakomur prost. Vstopnina z legitimacijo vred 7 Din. Delavci segajte po znanstvenih knjigah.
Pobrežje. Preteklo soboto se je pri nas vršil sestanek članov politične organizacije na katerem je poročal s. Petejan o političnem položaju, s posebnim ozirom na razmere delavstva v državi. Ss. Stržina, Bonšak, Cvilak, Pečar in drugi so govorili o domačih zlasti o občinskih razmerah. Po daljši debati se je sklenilo da se v kratkem času skliče javen ljudski shod in da se poživi delo za ojačenje politične organizacije na Pobrežju.
MEŽIŠKO OKROŽJE.
Leše. Politična organizacija za Leše-Prevalje je sklicala za nedeljo 25. nov. javen političen shod na katerem je poročal sodrug Eržen iz Maribora. V dobrem govoru je zelo stvarno podal sliko današnjega stanja naše notranje politike tako v gospodarskem, kakor v o-ziru socialne politike. Pojasnjeval je, kam nas je dovedlo gospodarjenje blizu 600 bank, katerim je bilo ljudstvo brez ozira na strankarsko pripadnost izročeno na milost in nemilost. Sedaj pa stojimo vsled takega gospodarjenja v krizi velike brezposelnosti. Omenil je tudi zakon o zaščiti države, ki pa ne ščiti iz-žemano ljudstvo pred brezvestnimi špekulacijami bank. Dotaknil se je tudi vpra šanja avtonomije in je orisal klerikalno hujskanje napram Srbom, ki naj bo sredstvo, da dobe klerikalci v Sloveniji vse, kar si poželijo. Osobito še sedaj, ko je delavski razred razkosan in nima moči, kakor bi jo lahko imel. Tudi o agrarni reformi je povedal, da jo klerikalci sami zabranjujejo, Škofje se boje za svoja velikanska posestva in parlamentarna
delegacija klerikalna jim mora iti na roko., V Prevaljah agrarni odbor sploh ne funkcionira. O kuluku je tudi poročal ter omenjal hibe zakona, pa seveda smo to slišali drugače, kot govore klerikalni petelini. K sklepu se je oglasil še sodrug Čeh, ki je navdušil navzoče, da kar najbolj združijo svoje moči proti vsaki reakciji. Končno so se sklenile tri rezolu-cije in te so:
1. V občini Prevalje ne deluje noben agrarni odbor, čeravno je v občini mnogo interesentov za agrarno reformo med drugim vrtnarsko in sadjarsko društvo. Zahtevamo od okrožnega agrarnega urada v Mariboru, da takoj razpiše nove volitve agrarnega občinskega odbora.
2. Zakon o kuluku je zelo nejasen, zato naj se izda izvršilna naredba ki bo omogočila pravilno tolmačenje zakona.
3. Pozdravljamo delo za dosego enotne organizacije proletarijata v Sloveniji. Vodstvu stranke SSJ se zagotavlja kar najboljša podpora od organizacije v Le-šah ki bo, sedaj ko ve, da se resno dela za konsolidacijo stranke, oživela tako, kakor je bila pred razkolom. Vse tri resolucije, ki jih je predlagal s. Šrot, so bile enoglasno sprejet. Proti ni glasoval nihče.
Iz stranke.
Vsem socialističnim občinskim svetovalcem zlasti v občinah na deželi, pa tudi v mestih in trgih bodi v opozorilo, naj ne pozabijo, da sedaj, ko se sestavljajo v občinah proračuni za prihodnje leto nastopijo z zahtevami socialističnega programa. Da se skrbi zlasti poleg drugega za podporo šoloobveznih otrok in glede knjig, obleek in drugih potreb, dalje glede dobre preskrbe občinskih sirot in drugih, da dobijo primerne' podpore, ne pa samo miloščino ki je socialisti ne poznamo, s katero lahko poginejo. — Treba tudi skrbeti za dobro u-rejene šole, za izobraževalne tečaje. Zahtevajte kulturne fonde tudi za izobrazbo delavcev. Vpostavite po mogočnosti v občinah socialne odseke, ki naj bi oskrbovali fonde za socialne namene;: Treba je delavskih odnosno splošnih ljudskih knjižnic in izobraževalnih domov, kjer bodo tudi delavci imeli prostor za svoje delovanje. — Na vse to treba misliti, predno se obračuni definitivno zaključijo. Več pojasnil daje okrožno tajništvo SPJ Maribor, Ruška c. 5.
Člani »Svobode« posečajte gledališče. Uprava mariborskega gledališča je dovolila za člane »Svobode« znaten popust pri obisku predstav, ki so označene kot predstave »s kuponi«. Nakaznice se dobe čez dan v upravi »Volks-stimme«.
PREN	OG Zfl DOM	IflČO Ul	PORABO
INTE ! it^ri i h ■ i igf!?! a h	prodaja po z radi izpraznit iRKONT Maribor, Melj	nižani ce ve skladi 'INEN ska cesta are ehitp ir Biife anrfšp? =	ni V V SC (TALE 10 n =rn = iiifcjin = nif= m= Fi Sip HI =j[i!l =
Lastnik in izdajatelj Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo. — Odgovorni urednik Jože’ Golmaier. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru.
Perilo, klobuke, čepice, fevlle,gamaše,:
terijsko blago, kupite
Jakob Uh, Maiiboi, CM tu 2.
ter razno mod-i no in galanterijsko blago, kupite najceneje pri
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina
R.Stermecki,CelIe,
ako hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-nlške, obleke za ženske, moške In otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice In šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. - Trgovci	engros-cene.	-
" V LJUBLJANI, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice, obresti po dogovoru. — Vse bančne posle izvršuje najkulantnejše.
Delniški kapital 10,000.000 K. .............. Brzojavni naslov: Zadrubanka. ............ Telefon	št.	367.