PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 3. januarja 1924. Leto in, ktoaja vsak četrtek popoldne. V slučaju pranika dan poprej. Cena:} 2!" mesec Din. 4 •Jj *etrt leta............. „12 a Pol lata ....... „24 Posamezna štev. stane 1 Din. . Uredništvo: vlubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. ^Hmklrana pisma se ne sprejemajo. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije tn naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Angleška delavska stranka in Rusija. . Zmeraj bolj se širijo vesti, da bo delavska stran- VQ "h Angleškem prevzela vodstvo politike. Sicer so ditelji prej izjavili, da vodstva zaenkrat še nočejo, s) najbrž mislijo : Prej ko začnemo z ozdravljenjem, nie'1 ^°br0, ^er sleda danes ves svet na Anglijo in o n° Politiko, je izjava morebitnega njenega voditelja na T*1 drugem vprašanju seveda največjega pome- • 111 zato je važno za delavstvo vsega sveta, če pozna t*»ie angleškega delavstva, izraženo po njegovih vodi-bu ^ razmerju do druge največje države sveta, do „> se je izrazil Macdonald (mekdonld), voditelj an- eskih delavcev takole : h . Vprašanje stališča angleške delavske vlade naprarn y. S|j> je že zato posebno zanimivo, ker politika boljše-nik u ni po našem okusu in ker mi z njenimi metodami Mo ne so^ašamo. Smo pa za to, da se vlada v litič 1 mcdnarodno Prizna. Vprašanje je dvojno : pošto pr°blem diplomatskega razmerja in pa gospodar-Droblem trgovske izmenjave. Vei uDelavska anS,eška vlada bi rusko takoj priznala. kov n vmes grenkih političnih in socialnih predsod-*Uri a revolucijai je označena po neusmiljeni dikta-grozovitem zatiranju in krvavih dogodkih. Vendar ra(.. e morem reči, da so druge države Rusiji ravno za-•non -a sovra^ne> bi bili napravili revolucijo beli vav isti> hi bila prav tako tiranična in prav tako kr-bij. a : Pa bi ji bili vendar kmalu vsi odpustili in bi jo 1 Priznali. Vlade so samo zato Rusiji sovražne, ker j naPravili revolucijo takozvani nižji sloji in ker ima 'evoluciia določene cilje ; ne pa zaradi metod in do-^Osk°V' V s,l'čaju takil' revolucij, kakor sta bili fran-.m,ruska’ moraio tuje vlade v začetku sicer svoje kraji,0.0 ; kakor hitro pa je revolucija pri n0r ’ zahtevata pamet In korist zopetno vzpostavitev •nili t 1 odgovornih odnošajev. Pa naj sedi ob krte k' uT* hoče. Skupnost držav ne more določati, da va. na važna država kar tako izobčena ; sicer je ne-druv.0st Prevelika in je cena previsoka. Če se pa pri-je n 1 zanikanju diplomatskih zvez še izguba trgovine, lioče11111^08* tem P°tratnei^a in zadene slednjič tiste, ki nova.? kaznovat>. bolj, kakor pa onega, ki naj bo kaz-kar ‘ Angleška delavska vlada bi naredila takoj vse, žeia n°re’ ^a se trgovina z Rusijo spet začne, in bi za-de jj: °8aianja naravnost z Moskvo. Priznanje ruske vla-nje tai!ev^a ne Pomenilo, da je naše delavsko giba-ski j-ij/l kakor je rusko in da soglaša z njim. Diplomat-nekak i be niso izraz cnakeKa naziranja, oni so samo 2una . anal za uradno občevanje. Pa poglejmo našo da jeJ0 Politiko s katerekoli strani in moramo priznati, Dotfg. °br>ova diplomatskih stikov z Rusijo naravnost take ^uska vIacla ie Pa Pač napravila vse, da je s^tov • naPfaviIa nemogoče. Dolgo časa je sanjala o la 2a .m, evoluciji boljševiškega značaja in je razsipa-2l°rab | o revolucijo denar, tudi pri nas na Angleškem. Dropa~ a le diplomatske pravice za zarote in boljševiško Uvidela je sicer, da je svetovna revolucija nemno-1-,^0 . r. * _____________:______. i: • ^ »mcia Jv^ Ud JC ovlilUVricl iLVOIULljcl >n em°Soča ; a dokler tretja internacionala še živi Rotovo °r milči* ^vr°PO narodni šovinisti — tu misli nosti ;n ^omcareja —, nevarnost lakote, brezposel-bankrota še ne bo odstranjena. MoskvaiS/abža obramba proti temu bi bila pa ta, da *^Sas5^bojkotiramo. Saj smo že dosti naredili, ko so se v letih 1919 in 1922 naši socialni nazori udarili z boljševizmom, tedaj še krepkim. In le nadaljevanje tako politike bo škodljivo ljulko zatrlo. Moskovska vlada je opustila svoje prve upe In svojo prvo politiko; Rusija je postala spet del evropske skupine in sc ne da ločiti od nje, ne politično in ne gospodarsko. Rusija ima ogromne rezerve moči in lahko razdere dogovore in pogodbe, ki jim ni pritrdila. Zmagovalci v zadnji vojski so vsi preveč vase zaljubljeni in preoblastni, da bi mogli prinesti svetu pravi mir. Rusija Ima moč, ki nas lepega dne lahko premaga. Le norec podcenjuje zvezo maščevalne nemške gospodarske sile z ruskimi sredstvi na blagu in ljudeh. Delavska vlada bi gledala stvar tako, kakršna Je, in bi priznala rusko vlado prav tako, kakor vsako drugo. Seveda bi si ne pustila dopsati nobenih neumnosti od strani ruskih diplomatskih zastopnikov. Svoje bolj-ševiške ideje naj pustijo lepo doma, in konec naj bo prestopkov proti diplomatski pravilnosti. Potem se bomo pa dobro razumeli. Povrniti se moramo k mirni in pametni politiki, gledati moramo svet in njega razvoj čisto objektivno. Naša politika napram Rusiji naj nam pokaže, če smo postali že tako modri in pametni. — Takoj po Macdonal-dovem govoru je začela tudi naša vlada Rusijo bolj prijazno gledati. Pa Rumunlja tudi in tako dalje. To smo ptiči! — Politični pregled. Pri nas. Radič in radikalni strah. Znano je, kako je voditelj hrvatskih kmetov Radič šel na Angleško, da pridobi Angleže za pomoč hrvatski republiki. Namesto, da bi šel s svojimi 70 poslanci v Belgrad in pritisnil skupaj z našimi in Bosanci srbske korupcijoniste ob steno, je raje šel beračit za podporo angleške diplomacije. Ni dosegel, kar je hotel. Angleži bi pomagali, če bi neslo. Je sicer marsikateremu angleškemu časnikarju pojasnil naše razmere a uspeh, intervencija, je izostal. Vrača se praznih rok. V božničnih praznikih je prišel na Dunaj, s da od tam vodi svojo stranko. Bil je zanj tudi zadnji ' čas. Stranka brez voditelja ni vedela kaj početi in radikali ter demokratje so se že veselili, da jo počasi razbijejo. Silen strah pa je prevzel radikale ob vesti, da bi mogel Radič domov. Vsi njih načrti lahko padejo v vodo, če pride Radič in če se celo toliko spametuje, da pride ne samo domov v Zagreb ampak morda še v narodno skupščino — v Belgrad. Takoj, ko so se razširile vesti o njegovem prihodu so začeli strašiti, da ga za-pro, če pride. Njegovo delo na Angleškem, da je bilo veleizdajalniško. Vsak vidi, kako se radikali boje njegovega prihoda. Vlada, ki je v vedni krizi, bi z njegovim dohodom v Belgrad padla in Pašičeve glorije bi bilo konec. Marinkovičev načrt široke samouprave. Demokratje, ki so skupno s samostojneži dne 29. jun. 1921 glasovali za centralizem in sedanjo ustavo, uvidevajo, da so napravili bedastočo. Res, da se sedaj Srbom dobro godi kot se jim še ni, toda nezadovoljstvo v vsej državi raste in raste. I11 pred tem se večno ne da zapreti oči, da ne bi bilo treba svojega lastnega otroka čisto uničiti, hočejo najti neko srednjo pot rešitve. Eden voditeljev demokratske stranke Marinkovič je izdelal ne- ®kova smrt. - Dr. Šušteršič. ^r°i looh°ŽiČni številki zagrebške »Narodne Politike« ^>čij • z dne 22. XII 1923.) je dr. Janko Šimrak pri-m ,nas*ovorri »Neke uspomene iz godine 1916— *in0v „ .durgim tudi naslednji odlomek iz svojih spo-na dr. Kreka. "• ^ sern Pri Kreku 1916. 1. v poletju, ko sem se ki načrt široke samouprave za posamezne dežele. Področje oblasti bi bilo širše kot predvideva ustava, tudi so ne bi smela država toliko vtikati v delo oblasti, kakor veli ustava. Ravnotako privošči pokrajinam tudi dohodke iz nekaterih davkov. — Demokratje bodo hvalili ta načrt za žive in mrtve in bodo rekli, da so bili vedno zanj. Steni se hočejo ogniti posledicam 29. jun. Toda mi ne odnehamo od zahteve po slovenski avtonomiji. Ta-kl-le poskusi nam najbolje kažejo, kako si ta misel utira zmagovalno pot do končnega uspeha. Prlblčevlč se kuja. Pribičevič, duševni oče demokratov, se slabo počuti, ko ni v vladi. Manjka raenih fondov, ki jih je smel poljubno rabiti ne le Pajšlč, ampak tudi on. Vedno bolj jadra — proti radikalom. Izstopil je iz glavnega odbora demokratske stranke. Sedaj čaka, da ga povabijo nazaj in se mu brezpogojno pokore. Ce ne bo skušal sam poiskati poti do vladnih jasli. Mi smo mi — vsi ene krvi. Dr. Žerjav, ki so ga Kranjci pri zadnjih volitvah poslali na počitnice, je od 18. marca koval napredni blok, da te nesrečne klerikalce vžene. Zdelo se je, da je vendar nekaj dosegel. »Slovenski Narod« mu je padel kot zrelo jabolko v naročje in drugi so imeli slediti. Pa znano je o njem, da se cekin spremeni v njegovi roki — v govno. Napredni blok, ki je zanj toliko delal, je res nastal — pa brez Žerjava. Z novim letom začne izhajati nov list »Narodni dnevnik«. Koga bo zastopal ? Vse naprednjake, razun — Zerjavovcev. Velesrbski radikali in samostojna kmetijska stranka, pa narodni socialisti in starosta sokolstva dr. Ravnihar. Pisana družba ! In kdo jih bo plačal ? List bo izhajal v tiskarni Jadranske banke. Stem je povedano vse. Narodni socialisti bodo seveda še zmeraj rekli, da so socialisti (bančni socialisti ?). Samostojni kmetje bomo stali sami (bančni kmetje !), kot so doslej. Radikali bodo narodni kot sokoli v korist velebanke in mednarodnega kapitala. Pa boste videli, da bodo še drli nekateri za to zmesjo in zmerjali zraven klerikalce, da so — neumni. In konec ? Dr. Žerjav bo moral gledati, da dobi s pomočjo tujega kapitala v roke Jadransko banko in vsi ti kalini bodo njegovi — dokler se spet ne skregajo. Vsi pa ostanejo narodni — dokler bo neslo. Opeharjeni uradniki. Za Novo leto so pričakovali uradniki, ki mnogi res žive bedno življenje, zboljšanje svojega gmotnega stanja. Sedaj so jih potolažili, naj samo še malo počakajo. Macedonija je zopet v ospredju političnih razgovorov. Bolgarski ministrski predsednik je namreč v svojem ekspozeju zahteval njeno samostojnost. V Belgradu smatrajo to izjavo za Izzivanje naše države. Značilno je tudi, da se je vrnil v Sofijo knez Ciril — brat kralja Borisa. Politiki menijo, da ga je poklicala Italija, da bo spletkaril na Bakanu v njeno korist. Radič hodi po svetu, daje izjave na dnesno in levo in je vesel, da se o njem veliko piše. Kako o njem pišejo mu ni mar, glavno je, da svet ve za Radiča. Nalogo zagovarjati Radičeve prismodarije v slovenski javnosti je prevzel v zadnjem času »Avtonomist«. Štefanovičeve slave bo menda tudi v najkrajšem času konec. Radikali si namreč domišljujejo, da so o dr. Ravniharju kupili močnejšo osebnost, ki jim bo več koristila kot Stefanovič in Podbevšek. Uboga ! S kolikim trudom sta začela izdajati »Radikala«, pa mu že bije smrtna ura. Delavci! Ali vidite razliko med odvisnim in neodvisnim glasilom. 4novani Joštu. *er nisem mogel dobiti ?a Drenočr^ hotelu, sem šel k njemu, da ga poprosim drucrp n me je z odprtimi rokami, dasi ni 1,9 niej. Ho p°stelje razen svoje. Moral sem prenočiti Ce* kup č-i« Se-m mo?e* do postelje, sem moral priti čez sena ^DIS?V’ k* so ležali v predsobi kakor kakšen t, neiše« irnc? J\,bila nie£ova sprejemna soba za »od-?avn0 tedni e' domače je sprejel kar v kuhinji. faltŠno zel.iJf ve^erjal ter zajemal z leseno žlico ne-Ko pa n ° ato iz sklede in tudi mene silil, da našim hrvnsT- Ci! ,ubogati> se i® tedaj norčeval v?.Vaieni ie na ašklm »hohštaplerstvom«. Ceš, mi smo lep0 nnirrni C’ ?rebrnl iodilni pribor, fine ser-hf Za stotisctfp mizo s cveticami, ne brigamo se °raio izselievn«reV * delavcev in kmetov, kateri se •jevati v Ameriko in tam delati po tovarnah. Ko me je tako ostro obral, ali da povem po pravici, ljubo mi je to bilo, sva se začela razgovarjati o politiki. Jaz sem molčal, on pa je govoril. V mojem dnevniku iz te dobe stoji zapisano : Krek se malo zanaša na triali-zem in ima malo upanja, da spametuje avstrijske politike. Dasi je med njim in dr. Šušteršičem zazijal globok prepad, ga 011 vendar pred mano ni napadal. Rekel mi je samo to, da se Šušteršič zelo žalosti, da je celo jokal, ker Krek noče, da zahaja k njemu na oficielne kosila in večerje. Krek mi je povedal razlog : Jaz tja ne morem hoditi, ker prihajajo k njemu tudi Nemci, ž njimi pa se ne morem nič pametnega raztovarjati. Razen tega nočem, da se vežem s kosili. V svoji duši je torej popolnoma prekinil s Šušteršičem, načrte pa je skrival v sebi, ker je vsakega štedil v svojem dobrem srcu. Gotovi mladi ljudje v Ljubljani so me napadli zaradi »izvenokviraške« politike. V tej noči sem spal na Krekovi postelji, katero so mu izdelali njegovi volivci, on sam pa je spal nekje v pritličju, čeprav je bil prehlajen. Zjutraj se je umival na dvorišču. Pred zimo 1917. leta je prišel Krek v Zagreb. Oslabel je. V frančiškanskem samostanu v čakalnici je imel predavanje o zunanji politični situaciji. V mojem dnevniku stoji zopet: Danes zvečer sem poslušal pri fran- čiškanih Kreka. Pri predavanju je bil Pero (Rogulja), dr. Marakovič, Barič in drugi. Krek je dokazoval, da bodo centralne države premagane v vojni ter da je to samo vprašanje časa. Za Slovane v splošno je težak položaj. Po padcu Rusije se moramo nasloniti na Poljake, Čehe in Ukrajince. Italija nam bo najhujši neprijatelj. Drugi dan sem bil s Krekom v Maksimiru. Tukaj sva nadaljevala politična razpravljanja. Bil je vesel in si je nakupil polne žepe jabolk. Povabili so ga v Split, da tam predava. Ni imel zimske obleke niti suknje. Ponudil sem mu svojo suknjo, toda on je kljub temu odšel brez suknje v avtomobilu preko Like in zbolel. V Splitu je imel veliko predavanje v gledališču in se vrnil domov. V Zidanem mostu bi moral čakati v trdi zimi na vlak nekaj ur. Bil je težko bolan. Ni hotel čakati in je zato odšel ponoči peš k župniku v Šent. Janžu Bajcu, kjer je sklenil svoje boniško živjenje. V hiši župnika Bajca so mu vzidali spominsko ploščo. Samo to mu je ostalo. Sedaj živi še sestra Cilka v Ljubljani v samotni hiši, katero so morali odkupiti po njegovi smrti, ker tli ničesar zapustil. Neki pritlikavec, kateri bi hotel biti velik slovenski mož, pa govori danes po Belgradu : Kaj je Krek ? On je znal pridobiti zase samo nekaj duhovnikov ! Sam sebe je obsodil, a to je najhujše«. V Inozemstvu. Venizelos se vrne. Grški kralj je moral iti, vrača pa se na Grško prejšnji voditelj Grkov Venizelos. Ponujajo mu vso oblast in če bo le hotel, bo izvoljen za predsednika republike. Vendar se boje nekateri, da bo spet iskal za Grčijo kralja. Brezposelnost v Nemčiji. Nemška valuta je padla. Se-le zadnji čas se je z novo rentno marko nekoliko ustalila. Zato je kupovalna moč ljudstva tudi padla. Mnoge industrije trpe na pomanjkanju dela. Zlasti iz bavarskih mest prihajajo poročila o brezposelnosti. Plavži v Skednju. Od prevrata sem stoje velike delavnice v Skednju pri Trstu, kjer je bilo zaposlenih do 4000 delavskih moči. Sedaj začne spet tovarna delo v manjšem obsegu. Zaposlenih bo do 600 ljudi. Boj med Anglijo in Francijo je stopil v novo fazo. Francija je sklenila zvezo s čehoslovaško in upa na ta način dobiti v svojo igro vse države male antante. To se bo tudi zgodilo, kajti tudi Rumunija in SHS sta odvisni od francoskega kapitala in imata frankofilske vlade. Proti tej zvezi pa je podvzela Anglija takoj korake in pri vse. evropskih vladah protestirala proti odplačevanju dolgov, ki jih imajo države male antante v Franciji. To je zelo hud poper. Še hujši poper pa je zmaga delavske stranke na Angleškem. Kajti posledica te zmage bo neizbežno zbližanje Anglije in Rusije — brez Francije in Male antante. Mussolini grozi, da bo te dni zasedel Reko. V mesto so že prispele nove vojaške posadke, denar izmenjujejo in vse prebivalstvo s strahom pričakuje aneksije. Kakor vsepovsod, se je tudi v tem vprašanju pokazala popolna nesposobnost naše zunanje politike. Lastna obsodba. Decembrska številka socialdemokraškega obzornika »Socialistische Monatshefte« prinaša hudo obsodbo socialdemokraških strank v Nemčiji in Avstriji in bolj-Seviške stranke v Rusiji. Ker vse naše marksistične stranke niso nič drugega, nego slabi posnetki imenovanih strank v inozemstvu, je ta obsodba tudi za nas zanimiva. O nemški socialdemokraški stranki piše to glasilo : »Ker ni bilo uvidevnosti in poguma, da bi se pravočasno zadovoljilo nemškim državnim nujnostim — nova razdelitev države, notranja obnova s pomočjo produktivnih dveh zbornic, nova temeljna zasnova zunanje politike v kontinentalno-evropskem pravcu — so se začeli majati kamni na zgradbi weimarske ustave ob Renu in Donavi. Da-li je nemški delavski razred, ki nastopa kot zastopnik nemške enotne države in demokracije evropskih narodov, dovolj močan, da zabrani propast države, o tem nočemo govoriti. Na vsak način si ne smemo zakrivati, da si je njeno zastopstvo, stranka in strokovna organizacija, samo zapravilo upliv in ugled, ker se je pokazalo nesposobno skozi 5 let po končani svetovni vojski, ker je zanemarjalo potrebe državne obnove, odklanjalo potrebo zvišanja produkcije, nadaljevalo šablonsko politiko in zasledovalo starolibe-ralno anglofilsko zunanjo politiko. Treba je sedaj, da se nanovo načelno orientira in z jakostjo koncentrira svoje moči, ako si hoče pridobiti stare položaje«. O avstrijski socialdemokraciji piše nemško glasilo : »Odkar Avstrija vsled reševalne akcije od strani Zveze narodov ozdravlja, jo občudujejo kot čudežno dete. To prisiljeno ozdravljenje smrtnobolnega gospodarskega telesa se izvršuje proti volji avstrijske socialdemokracije in nas sili, da temeljito razmišljujemo o moči produkcijske sile naše stranke. Preko tega nam ne pomaga tudi dejstvo, da je stranka v volilnem boju imela uspehe ali pravzaprav, da se je obdržala na svoji višini. Socialna demokracija se je tudi v Avstriji izkazala nesposobna, čeprav ne v isti meri kot v nemški državi. Maščevalo se je na njej pomanjkanje državno-politične izobrazbe, zapostavljanje važnih produkcijskih zahtev in enostransko agitatorično usposabljanje stranke«. Z ozirom na boljševiško Rusijo nam nemški list opisuje način volitev v industrijskih krajih. Kdor noče voliti kakor zahteva sovjetski volilni komisar, zleti iz obrata. Ako je opozicija mnogoštevilna, se delavcem zapreti, da obrat ne bo dobival več kuriva, delavci ne tekstilnih proizvodov, in soli itd. Zadnje sredstvo je za- por. Ako vkljub vsem tem nasilstvom vendarle prodre par menjševikov, se na prvi seji sovjeta kratkomalo uničijo njih mandati. Delavstvo postaja za javne zadeve ravnodušno, pasivno, ker se čuti prevarjeno. Marksistični voditelji dobivajo, kakor se vidi, od lastnih pristašev hude lekcije. Ko bi morali uveljaviti svoje programe, se pokažejo nesposobni. Kaj še bi le pri nas bilo, kjer izvestni vodilni krogi ne znajo drugega nego na vsa piščala piskati samo na farško gonjo. Naj bodo te strašne obsodbe socialdemokraške in komunistične stranke od svojih lastnih ljudi nam v novo pobudo, da širimo med delavstvom krščanskosocialna načela ! Dopisi. Rajhenburg. Malokedaj slišite kakšno novico od nas, pa vendar enkrat se moramo oglasiti, da še nismo čisto izgubljeni, čeravno je nekatero delavstvo po teh revirjih strašno nazadnjaško. Ne čita nobenih dobrih delavskih listov, ne pride nikamor h kaki dobri zabavi, samo kadar je denar, tedaj se sliši preklinjanje in vse mogoče ; celo pretepi in poboji. Še med delom ne morejo niti besede izpregovoriti, da bi ne madonali ali drugače grdo govorili. Težko mi je, da moram te vrstice pisati od svojih sotovarišev delavcev. Delavci, kteri pa imate kaj zavesti, da ste res poštenjaki, pomagajte nam, da ta gniloba pride stran od nas. Da odvrnemo delavstvo od pijančevanja in drugih surovosti, priredimo prijetne zabavne prireditve. Pri božičnem dreveščku nas je letos prvič zbral tukajšnji tamburaški odsek. Prav lepa hvala priredietljem, zlasti g. Černetu za ta prelepi večer. Vsi navzoči so bili od srca veseli krasne prireditve, zlasti angelja, ki je nad vse lepo rešil svojo nalogo, niso mogli prehvaliti. Bog nam daj še veliko lepih poštenih prireditev, da bo izginila surovost, pre-klinjevanje in pijančevanje iz naših vrst. Hrastnik. Slov. kat. izobr. društvo naznanja delavstvu, kakor tudi drugemu občinstvu, da smo nanovo preurediti knjižnico. Nabrali smo večje število poučnih soc. znanstvenih knjig kakor tudi lepih romanov. Knjižnica je urejena bolj delavskim potrebam primerno. Odprta je vsako nedeljo od 2. do 3. ure pop. Delavci, segajte pridno po knjigah ! Hrastnik. G. urednik, prosim za mali prostorček v Vašem listu iz vrst hrastniških rudarjev. Kakor povsod, tako imamo tudi pri nas stanovanjsko mizerijo, katero čutimo najbolj delavci. Naj navedem samo tale kričeči slučaj. Pri bivšemu marksističnemu agitatorju, sedaj pod-uradniku g. Ludviku Jenko je stanovala delavka Apolonija Skaza. Zgoraj omenjeni gospod jo je na vse načine preganjal. Najprvo ji je zaplenil barako za drva, potem ji pred pragom položeno stopnico spodkopal. Ker se ni mogla izseliti, ker ni imela nobenega drugega zavetišča, jo je dejansko napadel -ter jo s pestjo po glavi tolkel. Omenjena delavka je stara 65 let; sinovi so v vojski padli, zdaj nima nikogar na tem svetu, da bi se zanjo brigal. Vsled bolečin je bila prisiljena iti k zdravniku dr. Kumar. Leta ji je konštatiral težki udarec ter napravil spričevalo. Apolona Skaza je sodnijsko nastopila. Sodišče je g. Jenkota tudi primerno »nagradilo«.G. Jenkotu pa se je nagrada zdela »prenobel«. Zato se je pritožil na vzklicno sodišče. Med tem časom je bila prizadeta poklicana v rudniško pisarno k g. ravnatelju, ki ji je rekel, da mora ona g. L. Jenkota prositi za odpuščanje ter mu povrniti sodnijske stroške. Ker revica ni pristala na predloge g. ravnatelja, ji je visoki gospod službo odpovedal za toliko časa, da si preskrbi drugo stanovanje. Ker pa je omenjena brez vseh sredstev, je bila prisiljena iti v podstreho na mraz stanovat. Zdaj je uboga hodila ponoči prezebla in mokra domov ter se ni imela kje posušiti in pogreti. Hrano ji je kuhala dobra ženska. Vzklicno sodišče je sodbo prvega sodišča deloma potrdilo, deloma malo spremenilo. G. Jenko bi moral plačati stroške in odškodnino, ker je pa predolgo odlašal, je zahteval zastopnik omenjene delavke g. dr. Kolšek rube-žen. Sedaj, ko so že rubežni stroški narasli, je par dni pred rubežem — poslal g. Jenko delavki Skaza od sodišča prisojeno svoto. Takoj potem pa pride iz Laškega eksekutor, ki je zahteval od g. Jenkota še plačilo ru-bežnih stroškov. Toda, glej čudo ! G. Jenko in eksekutor sta jo pa takole pogruntala : Poklicala sta delavko Skaza v rudniško pisarno ter zahtevala, da mora ona plačati rubežne stroške. Delavka Skaza se ni uklonfl*1 pač pa je naznanila celo zadevo svojemu zastopnik!1 Tako je hočeš nočeš moral g. Ludovik Jenko za svoj« balkanske batine sam nositi stroške. Pripomnimo, da i* delavka Skaza organizirana pri soc. dem. Uniji slo* rudarjev, ter da ji niso leti v nobenem oziru pomagali No, saj to ni nič čudno, saj socialdemokrati ravnotak® nastopajo proti najemnikom ter pod roko oddajajo sta; novanja v svojem konzumu. G. urednik ! Sodite sanu kakor tudi javnost, če ni to drugo Kočevje. --- Laž ima kratke noge! Neodvisni sodrug dr. Milan Lemež je s svojo četo odkorakal iz »Zveze delovnega ljudstva« na ljubljaf' skem magistratu. Ogorčeno odkorakal. Ogorčeno zato, ker se vražji klerikalci v mestni elektrarni »i50 hoteli udati komandi par njegovih petelinov. In je sod^ nato sklical shod, na katerem je hotel navesti Ijublja"' skemu delovnemu ljudstvu, da je krščansko socialist' na struja kriva, če se je razbila enotna fornta ljublfr11' skega proletarijata in če je razpadla na ljubljanske^ magistratu zveza delovnega ljudstva, ki je pri občinski volitvah 3. dec. 1922 nabila razprto ljubljansko burŽc' azijo in zmagala tako sijajno, da je ljubljansko delov1’5 ljudstvo po dolgem času diktature kapitalizma še ^ enkrat nekoliko svobodno zadihalo. Neodvisnemu sodrugu dr. Milanu Lemežu pa ^ bil dovolj samo shod v Mestnem domu, marveč je Pfe' jel tudi pero v svojo desno roko in je napisal v »Gl*5! Svobode« članek, s katerim bi si rad opral liki Pi roke. Gospod doktor pa so imeli smolo. Namesto da se oprali, so se umazali. Bili so namreč tako nesreč1" da so se do golega razgalili. V svojem članku so na1"-reč ugotovili: 1. da so bili že spočetka proti vsakf zvezi delov' nega ljudstva ; 2. da so šli v zvezo delovnega ljudstva končno s}', mo zato, ker je prevladoval v tedanji komunistih stranki Fabjančičev in Klemenčičev duh in ker je za to zvezo razpoložena ogromna večina komuni^ čnega proletarijata ; 3. da so šli v občinski svet v koalicijo s prik*1' tim srdom v srcu ; 4. da so takoj od začetka vodili v koaliciji obč1?' skega sveta opozicijo proti socialnim demokratom ^ krščanskim socialistom. Kljub temu, da neodvisni sodrug dr. Lemež s svoj® smolo v članku »Glasa Svobode« vse navedene to$ prizna, imajo nekateri sodrugi Neodvisni vendar le Pr?( drznost lagati ljubljanskemu delovnemu ljudstvu, daf krščansko socialistična struja odgovorna za abmarš k munistov iz zveze delovnega ljudstva. Dejansko pa je stvar sledeča : Dr. Letnež J" govi so bili spočetka zoper zvezo delovnega ljudstvi-Ker je bil sodrug Fabjančič tedaj v komunistični strai* j ki močnejši, so se ti sodrugi pred njim potuhnili. Ko P je Fabjančič iz Neodvisne delavske stranke JugoslaVj odfrčal in je dobil dr. Lemež s priveski v njej abolu^ moč, je bilo treba samo čakati ugodnega trenutka, 0 nosno iskati iz trte izvitega vzroka, da lahko kor^, skupina komunistov iz zveze delovnega ljudstva prosto, nudeč ljubljanski buržuaziji zopet lepo priliko, začne upati na zavojevanje ljubljanskega magistrata Toda sodrug Fabjančič je s Klemenčičem vred kom mesecev tudi prišel do moči. To sledi že iz tet ker je začel izdajati posebno glasilo svoje komunistih frakcije bivše »Delavske novice«. Tudi ta mož piše. zvezi delovnega ljudstva. Pravi, da bi se bilo kom^, stom, če bi bil dr. Lemež kaj politika in če bi bil do taktik, posrečilo odtrgati krščansko socialistično stf od Ljudske stranke. Tako! Sedaj smo pa skup! dr. Lemežu je zveza delovnega ljudstva sploh čez glavo ! Ta pravi je komunist. Sodrug Fabjančič, ki trdi, da je on ko1^ nist, pa je hotel na ljubljanskem magistratu ugaw« strankarstvo in strankarsko politiko v tem smislu« „ bi bil skušal iz Ljudske stranke odrtgati takozvano * Andrej Gosarjevo delavsko strujo«, o kateri seveda ve niti dr. Gosar sam, niti Ljudska stranka. Krščanski socialisti pa so šli v zvezo delovfl1 ljudstva samo zato, da vržejo na mestnem magis^ F. M. Dostoievskij Mlada žena. Drugo jutro se Ordinov prebudi okrog osmih. Soln-ce je sijalo v zlatem snopu žarkov skozi preprosto zelenkasto steklo. Čuden občutek prešine bolnika po vsem telesu. Bil je miren in tih, bil je neizrekljivo srečen. Imel je občutek, da je ravnokar nekdo bil pri njegovi postelji, tik njegovega vzglavja. In ko je popolnoma prišel k zavesti, je mislil, da bo onega človeka zagledal v sobi, da odkrije svojega novega prijatelja in da mu to prvikrat v življenju pove : »Dobro jutor, hvala, dobrotnik moj !« ’ n »Od kdaj spiš ?« ga vpraša tedaj nežno ženski glas. Ordinov se ozre, nekdo pristopi k njegovi postelji iri nadenj se skloni z vednim prijateljskim nasmehom obraž njegove lepe mlade gospodinje. ~ >sKako si bil bolan«, nadaljuje ona, »toda zdaj naj bo dosti j' zakaj sam sebi jemlješ svojo svobodo ! Svobodi je . štajša nego kruh in lepša nego ljubo solnce.' Vstani, golBb moj, vstani!« rti d v0o,r[ k! . . . .Qr,a«, naročili dvakrat čaj in trikrat doppelt rum. Razen nekaj novic, ki so pa že zastarele, nam niso Povedali nič novega, sami s seboj so pa veliko mrmrali o neki pregrupaciji v parlamentu. Pa kihali in kaš-*“li so tudi. Narodovi naročniki so se pa jezili. Ubogi državni uradniki Finančni minister je izjavil, da zopet nima kritja za izplačilo predujma, ki ga je ob-•iuibl državnim nameščencem za novo leto. Tako mačehovsko, kot naša država, ne postopa nobena druga Pa svetu s svojim uradništvom. Pri nas je dosti denarja Za niiljardne dispozicijske fonde, dovolj kritja za kanone J® stare neporabne flinte, dovolj sredstev za koruptne "°misije, dovolj vsega za kapitalistično porodico. Le za državnega uradnika ni denarja in ga ni. Zakaj ga ni ? Re-2lIr> se zanaša na hlapčevstvo državnega uradništva in Ca ta račun greši. Samostojni kmetje, narodni socialisti, stari liberal-? 'n radikali so napravili »enoten« klub in bodo izdaji skupen dnevnik pod naslovom »Narodni dnevnik«. Gornje firme poznamo. Delavci vemo, da je »Narodni dnevnik« trobenta belgrajskih radikalskih bank, ki naj Odlomljenim slovenskim klikarjem podaljšajo življenje, Nti sami se ne morejo več držati, ker jih je narod zapustil. Delavci bomo »Narodni dnevnik« preganjali ka-0r vsako kapitalistično trobilo. žm uY Novem mestu so se za občinske volitve zdru-komunisti z radikali. Registriramo kot nov dokaz, ua se komunisti družijo s kapitalisti vseh branž. licij; Ljubljana je imela za praznike dovolj senzacij. Po- ta je prišla na sled veliki družbi ponarejevalcev de-.aria. Aretiranih je mnogo oseb v Trstu, Rakeku in v mbljani. Ta družba je imela cele tovarne, ki so izde-Po i C Ponarejene »kovače« po 10 Din. in »metuljčke« pe’, so orp imeli. Ali poznaš to zgodbo ?« * oznam«, odgovori Ordinov počasi. da si živ i ar Je Življenje lepo. Povej mi, ali si vesel, fantazij 7)^’ živeti cel° večnost... dolgo živeti!« je eno nc^iwe,m<<’ re^e Jekaterina modro, »jaz bi se vse-dn. ljubiti • osv°hoditi sinrti. Ali je dobro živeti ? — 51 zopet bled ^ imet‘ d°bre ljudi’ da • • • Yidiš’ toda t[ >>pač lpteva se hic nezavest. |.« !ep0 prina ,dj’ prinesem ti svoje blazine in odeje in ti vse k-ir -inii posteljo. Tedaj boš lepo sanjal o meni ie tudj bolha0 b° -*zg*ndo °d tebe. Naša starka že vesele svojega uspeha. Mi bomo s svoje strani skušali preprečiti morebitne škode SLS in pričakujemo, da nam bodo dobri obrtniki pri tem sledili. Če pa odpadejo nekateri, ki bi bili radi povsod predsedniki, dela in življenja, pa ne uravnavajo po strankinih načelih, pa ni nobena škoda. Občinska uprava. Županska zveza za Slovenijo je začela zopet izdajati svoje samostojno glasilo »Občinska uprava«. V prvi številki povdarja uredništvo, da je list namenjen vsem tistim, ki se zanimajo za občinsko politiko in gospodarstvo. List bo podajal najzaneslivej-ša navodila o poslovanju in uradovanju v občini. Prva j številka prinaša krasne, temeljite in poljudne sestavke. List ima obliko »Domoljuba«, le da je tiskan na finejšem papirju. Stane 25 dinarjev letno in bo izhajal enkrat na mesec. Naroča se v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Delavskim organizacijam priporočamo* da na-roče »Občinsko Upravo« za naše knjižnice, pa tudi posamezniki morajo pridno segati po nji. Biti moramo namreč pripravljeni, da naši možje in fantje, povsod kjerkoli bo mogoče, prevzemo občinsko upravo v svoje roke. In kedor ne bo stalno bral in proučeval »Občinske Uprave«, ne bo nikdar sposoben za dobrega občinskega funkcionarja. Priporočamo tudi, da delavstvo na svojih sestankih in zborih obravnava vsebino »Občinske Uprave«, da se bodo naši možje in fantje usposobili za dobre občinske gospodarje, ostali pa bodo dobili več zanimanja za občino. Nesreča v Zidanem mostu. V cementni tovarni v Zidanem mostu se je dogodila dne 28. decembra velika nesreča. Zidarju Ivanu Cvetku so padle na glavo štiri železne cevi in ga na mestu ubile. Ena od cevi je padla na nogo delavcu Jazbecu in mu jo zlomila. Ubiti delavec Cvetko zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Bernotovci sklicujejo svojo »stranko« za 2 in 3 februarja. Tri svobodomiselne dnevnike imamo sedaj zopet v Ljubljani. Dva zastopata Praprotnik - Žerjavovo bančno družbo, tretji pa srbsko radikalijo. Proti vsem tem imamo le dnevnik »Slovenec«, ki zastopa krščanska načela. Naša dolžnost je, da ta edini dnevnik toliko bolj podpiramo, če ga ne moremo naročiti posamezniki, naročajmo ga v skupinah. Zahtevajmo, da bo »Slovenec« . v vseh lokalih, kamor zahajajo naši pristaši, naročimo ga po več izvodov za naše čitalnice. Izseljevanje v Ameriko. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je iz Jugoslavije izselilo 4011 oseb, in sicer : iz Slovenije 221, iz Vojvodine 1840, iz Hrvatske in Slavonije 1048, iz Dalmacije 468, iz Srbije 302, iz Črne gore 63, iz Bosne in Hercegovine pa 33. Največ teh izseljencev je šlo v Argentinijo. Med izseljenci je bilo 2465 moških in 1546 žensk. G. Luka Jelenc je dobil zlato medaljo. Pa ne zato, ker je morda dober učitelj in ravnatelj, ampak zato, ker tira slovensko učiteljstvo v srbske in framazonske vode. Socialisti so imeli 23. tm. svoj shod v Ljubljani. Bil je zelo slabo obiskan. Govoril je dr. Perič o ljubljanski občinski politiki, čelešnik in Svetek sta tudi prodala nekaj demagogije, dr. Lemež pa ni besede dobil. Drugače ni bilo nesreče. »Socialne Misli« ne sme manjkati v nobeni delavski knjižnici. V novem letu obeta biti še popolnejša in zanimivejša. Naročajte jo tudi posamezniki in hranite jo kot največjo dobro, ki ga ima naše krščansko socialno gibanje na Slovenskem. Generalni sekretarijat delavskih zbornic. Minister za socialno politiko je obljubil, da bo odobril sklep konference delavskih zbornic v Brodu, ki se tiče osnovanja generalnega tajništva v Belgradu. Stroške za to tajništvo bodo nosile vse zbornice v razmerju števila delavstva v njihovem področju. Platno za seljake (kmete). Te dni je prejelo bel-grajsko justično ministrstvo iz Nemčije na račun reparacij okrog 1,000.000 m platna, katero se bo baje razdelilo med siromašne kmete. » Provizija pri prodaji znamk. Z novim letom se je povišala provizija za prodajo poštnih znamk od 1 na 2 odstotka ter se obračunava v gotovini. Prodajalci si lahko nabavijo zalogo pri vsakem poštnem uradu. — Obogateli še ne bodo prodajalci znamk. Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. Krekova mladina v Celju. Kot je že poročala zadnjič »Pravica« smo si ustanovili tukaj svoje mladinsko izobraževalno društvo, katero je pričelo z vsestranskim delom na polju kulture. Po sklepu druge redne seje se organizira zbiranje knjig, ki leže razmetane po raznih podstrešjih, da si ustvarimo svojo knjižnico, za katero naročimo tudi razne revije in mladinska glasila, kakor tudi strokovne liste. Sestanke smo si določili 14-dnevno. Prihodnji je bil v nedeljo 30. dec. ob 3. uri pop. v dvorani pri »Belem volu«, z zanimivim predavanjem. Povabljeni so bili tudi naši prijatelji, da se seznanijo z našim delom in načeli, ter stopijo v naše vrste. Na praznik Treh Kraljev, bo ob pol 4. uri pop. nastopila prvič javno naša »Krekova mladina« v Celju, da pokaže z veseloigro »Davek na samce« prve uspehe svojega dela. Za prireditev vlada veliko zanimanje že sedaj. Veselo dejstvo je, da so najbolj navdušeni člani naši Gabercani in celjski okoličani, ki so dali tudi inicijatvo za ustanovitev podružnice, katero sedaj vodijo. Upamo, da bodo vedno skrbeli za dober razvoj in napredek na polju izobrazbe našega delavstva. Naj jih Bog živi med nami! Socializem angl. delavske stranke. Iz uvodnika »Pomen angl. volitev«, katerega je pred kratkim objavila zagrebška »Narodna Politika, priobčujemo svojim čitateljem v informacijo sledeči odlomek, da vidijo razliko med evropskim kontinentalnim socializmom in socializmom angl. del. stranke. V socialnem pogledu gre angl. delavska stranka popolnoma lastno pot. Dočim socializem na kontinentu vedno bolj upada in dočim se nacionalistične struje kre-pe, angleška delavska stranka trajno napreduje. Med kontinentalnim socializmom in angleškim socializmom pa obstoji razlika. Evropski socializem je storil temeljno napako, ker je s silo, t. j. potom diktature enega razreda hotel oživotvoriti neke vrste teoretični ideal brez ozira na praktično življenje. Angleški socializem pa nasprotno gradi na demokratičnosti in realnosti. On spoštuje tradicijo, še več, ta socializem ni niti republikanski. Angleškim delavskim voditeljem se prav nič ne mudi v vlado in tudi v teoriji so oni manj radikalni kot najzmer-nejši socialisti na kontinentu. Ni dvoma, da bo ta stranka, katero vodijo bolj praktiki nego teoretiki in sanjači, ko pride na vlado — na vlado pa bo sigurno prej ali slej prišla, ker to dokazujejo zadnje volitve — ustvarila nekaj trajnega, kar bo služilo za vzor in v posnemanje evropskim narodom. Angleži so sami na sebi konservativen, praktičen in politično zelo zrel narod. Ko daje torej takšen narod tretjino svojih glasov stranki, ki oznanja nova socialna načela, pomeni to, da obstoji precejšnja verjetnost, da se bodo ta nova načela dala tudi uresničiti in da takšna stranka edino v toliko privzema načela o novi socialni ureditvi, v kolikor se pač dajo uresničiti. Nikar ne pozabimo, da je angleška zemlja, kjer sta se na eni strani najpopolnejše razvila kapitalizem in nauk ekonomskega liberalizma, na drugi strani pa tudi zemlja, v kateri je proletariat gotovo najjačje organiziran in politično izredno zrel. Ce pride sploh kje do uresničenja nekapitalističnega socialističnega družabnega reda, bo to v Angliji, ker to, kar bo v njej oži-votvorjeno, bo trajne in praktične vrednosti. IZ UREDNIŠTVA. Ob novem letu prosijo in vabijo vsi listi na naroč-bo. Mi smo to storili že poprej, da imajo sedaj drugi več prostora. Naš »Tiskovni teden« se je zadovoljivo obnesel. Nimamo še vseh poročil, zato ne moremo priobčiti — kakor smo obljubili — rezultatov in končnega uspeha — vendar lahko rečemo, da se je tozadevni trud izplačal. Najbolje so se obnesli v D. M. v Polju in na Jesenicah — vsaj po dosedanjih podatkih. — Kjerkoli ste pa kaj zamudili, hitro popravite, še je čas. Bodimo neugnani apostoli naših idej. Zveza papirniškega delavstva. Dev. Mar. Polje. Skupina zveze papirniškega delavstva pri Dev. Mar. v Polju je priredila 16. dec. 1923 za svoje člane pri sv. Lenartu v Sostrem svoj redni društven shod, ob precejšnji udeležbi članov osobito moških. O domačih zadevah delavstva je poročal predsednik skupine. O zunanjem položaju delavstva pa je govoril tov. Cvikelj iz Ljubljane, kateremu se prav lepo zahvaljujemo za njegove lepe besede ter ga ob enem prosimo, da nas ob priliki zopet obišče. — Shod je bil precej živahen ter pokazal, da so taki lokalni shodi zelo potrebni. Dobili smo pogum, da v tej smeri nadaljujemo. Dev. Mar. Polje. Zveza papirniškega delavstva je imela zadnji mesec več razgovorov in razprav, tičočih se delavstva združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode z gen. ravnateljstvom podjetja kakor tudi z upravnim svetom. Rezultat teh razgovorov je bil, da se je več krivic poravnalo, nekaterim zahtevam delavstva pa ugodilo. Poleg tega smo dosegli, da je družba ravno za praznike izplačala vsaj polovico naprošenega nabavnega prispevka. Ne bomo danes navajali vseh krutosti, katerih je bilo deležno delavstvo v Goričanah in Medvodah ; to si prihranimo za eno prihodnjih številk. Ravno tako tudi ne priobčujemo zahtev, ki jih delavstvo v Vevčah še ima, ker upamo, da bo podjetje uvidelo potrebo ugoditve vsem zahtevam, posebno glede polnega izplačila nabavnega prispevka. Čakamo in prosimo, a naše čakanje se more spremeniti v mogočno, odločno zahtevo. Takrat bomo pa pokazali s prstom, kje je vzrok, da podjetje ne uspeva, — kje je vir, dohodkov itd. Skupina v Preski je imela pretečeno nedeljo 29. dec. svoj redni občni zbor ob lepi udeležbi članov. Občni zbor je spretno vodil predsednik skupine tov. Peternel Iv., kateri je ponovno izvoljen predsednikom. Ravno tako nam jamči ostali novi odbor, da bo skupina procvitala. Natančnega poročila o denarnem stanju in prometu sicer nimamo pri roki, priobčimo ga pa v prihodnji številki. Občni zbor je posetil tudi predsednik Zveze papirniškega delavstva ter na shodu pojasnil navzočim pravila zveze ter marsikaj koristnega za člane. Naša postojanka v Preski stoji trdno, želeti je le, da ostali spregledajo, ter pristopijo v naše močne vrste. Dev. Mar. Polje. Vsem članom skupine bodi naznanjeno, da je bilo za prvo številko nemogoče tajništvu spisati pravilne naslove vseh članov, zato prejmejo še to številko pri svojih zaupnikih, za prihodnjo pa 'naj zaupnikom sporoče natančne naslove, da ne bo morebiti kakih neprilik. H koncu tekočega tedna prejmejp tudi vsi člani lično opremljene članske knjižice s pravili Zveze paprniškega delavstva kakor tudi pravila skupine in vse potrebne rubrike. S tem se izpolni dolgoletna želja članov. , ^rokovna zveza Vsem skupinam celjskega okrožja J. S. Z.! Podpisano tajništvo poziva člane celjskih skupin, da poravnajo vse prispevke za leto 1923 še ta mesec pri svojih zaupnikih ali tajništvu pri Belem volu. Začnimo z novim letom v vsakem oziru z novim redom. Meseca januarja se bo poslalo vsem, ki bi morebiti še dolgovali na prispevkih, opomin. Upamo pa, da tega ne bo treba. V mesecu januarju se izvršijo po napovedi tajništva, občni zbori vseh celjskih skupin, katere morajo biti do tega časa že v redu. Odborniki, uredite svoje poslovanje pravočasno in pripravite poročila za občne zbore. Redni tedenski sestanki so v Celju vsako sredo. Tedaj se bodo odslej obravnavala po večini strokovna In gospodarska vprašanja, prosvetna pa na sestankih »Krekove mladine«, ki ima prihodnji sestanek v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri pop. Ostale skupine okrožja se obvešča, da bo tajništvo v Celju izvršilo revizije prve mesece prihodnjega leta. Članarina naj se istotako strogo iztirja do občnih zborov, katere bomo napovedali v kratkem. Kdor bi vkljub opominom ne storil svoje dolžnosti, se ga po poslovniku črta. Tako bomo z občnimi zbori uredili vse obstoječe skupine in potem šele ustanavljali nove. Red je prvi pogoj za uspešno delo in moč organizacije, zato se ga v novem letu oklenimo če hočemo, da bomo spo-eobni za boj! Pokrajinsko tajništov JSZ. v Celju. Hrastnik. Za rudarsko strok, zvezo se je začelo močno zanimanje. Delavstvo je obrnilo hrbet komunističnim demagogom, ker so znali samo denar nabirati, potem so jo pa popihali. Delavstvo gladuje vsled male plače, pa sl ne more pomagati iz ječe trpljenja, kamor so ga privedli marksistični odrešitelji. Spoznanje prihaja, čeravno pozno! Delavska zveza. Shod Okrajne Delavske zveze v Ljutomeru. V Ljutomeru se je vršil na Štefanovo delavski shod. Posebno mnogo je bilo na shodu viničarjev. Vodil je zborovanje tov. Lipovec. Poročilo o položaju jo podal narodni poslanec Franjo Zebot. Zborovalci so izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupanje in ga pozvali, da vstraja v borbi za avtonomijo Slovenije, ker je edino avtonomistična ureditev države sredstvo za ukinjenje pogubonosnega centralizma in korupcije. Dev. Mar. Polje. Naša okrajna Delavska zveza sl je nadela nalogo, da svoje člane tudi v prosvetnem ozi- Popolnoma varno naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici aaas v Ljubljani r. z. z o. z. ■ -•■=*=■■= ki se je preselila iz hiše uršulinskega samostana poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela „Union\ Hranilne vloge se*obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekočem računu 5 1/2 % vezane za dobo pol leta 6 V« % in više po dogovoru. Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno večino delnic Stavbne delniške družbe hotela .Union* v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in in o« zemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah. ru zadovolji. V ta namen je skupno z Papirniško zvezo osnovala svoj Dramatični odsek, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za dramatične predstave. Tako bo tudi prišla do. dohodkov, da ji bo omogočeno delati na vseh straneh, kar ji brez stalnih denarnih dohodkov ni mogoče. — Naša Delavska zveza se razvija, ni pa tiste agilnosti pri nekaterih zaupnikih po vaseh. Ni tiste požrtvovalnosti za dobro delavsko stvar, katera bi bila na mestu. Vemo, tu bo treba še mnogo truda, delavstvo je treba izobraževati. V ta namen bo organizacija pod vodstvom agilnega predsednika tov. Rupert Štefana prirejala tedenska predavanja s posebnim ozirom na delavstvo, nakar že danes opozarjmao, posebno odbornike in zaupnike obeh organizacij. Manjka nam delavsko-orga-nlzacljskih tečajev, tudi tu bo treba začeti. Upamo pa, da pride čas, ko bo tudi politična organizacija zavzela mesto v občini, katero ii gre. Trbovlje. Ustanovili smo O. D. Z. 23. tm. smo imeli dobro obiskan shod, na katerem sta poročala tovariša Kukraan In Koše o programu »Delavske zveze«. Po shodu smo imeli občni zbor O. D. Z. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Križnik Filip, Keše Stanislav, Zupan Franc, Roškar Jurij, Suša Jože. Izvoljeni odbor so člani Delavske zveze z veseljem pozdravili. Članarino za politično organizacijo je občni zbor določil 2. Din. letno. Tovariši rudarji, prihitite v našo zvezo, kajti brez politiko ne gre. Ako se hočemo uveljaviti v javnem življenju, mora vse delavstvo v enotno politično fronto. Dev. Mar. Polje. Tiskovni teden za »Pravico« priznajmo, se ni prav dobro obnesel po vaseh. Nekaj novih naročnikov se je sicer dobilo pri obrtnikih, trgovcih in gostilničarjih. Ti so uvideli, da je upravičena prošnja in zahteva delavstva, da obrtnik more iti le roko v roki z delavstvom, ter so naročili list. Nekateri pa, ki niso našega mišljenja, prejmejo tudi prvo Številko v novem letu. Vse te pa prosimo, naj Ust obdrže in naroče. V ta namen jim bo pridejan ček. — Upamo, da bodo i ti uvideli pri svojem obrtu, da brez tega delavskega lista ni mogoče vseh odjemalcev obdržati. Upamo, da ne bo treba stopiti z geslom : »Delavstvo I Svoji k svojim !« Toliko za danes. V novem letu pa želi Delavska zveza vsem bralcem našega lista in vsem članom Del. zveze srečno, blagoslovljeno novo leto. Zagorje ob Savi. Pri zadnjih volitvah za delavske zaupnike sta bila izvoljena tudi dva naša vrla člana, Verstovšek in Guna. Naša organizacija je takrat prvič stopila na pozorišče volišča. Brez dvoma je to lep uspeh, ki jamči, da je v naši dolini že krepko zasidrana v srcih misel, da bomo vstrajali in delali, četudi trpeli; ker moramo. Laž in nasilje se vendar končno umakne. V nedeljo 12. tm. ob pol štiri pop. se vrši v prostorih Zadružnega doma, redni letni občni zbor naše delavske organizacije. Prosimo vse tovariše, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Niknk izgovor ne bo utemeljen. Ker smo pozvali tudi glavnega tajnika iz Ljubljane, opozarjamo tem bolj, da ne izostanete. Naj se na občnem zboru točno in natančno ugotovi, kako je organizacija delala, naj se zastavijo smernice, da se izpopolni, kar Še manjka, da se bomo razširili in resnično ustrezali PO-trebam proletarijata. Naj se vsak oglasi, vsak kaj svetuje ! Če bomo vsi sodelovali, resnično nesebično, se bo pokazal napredek, ki bo rodil uspehe. Pogum toreH Proč z malodušnostjo ! Vsi na občni zbor ! Celjsko okrožje Del. zveze. —...- - ........ —....- ■ -. - -.......... "r* Delavska zveza za celjsko okrožje. Vse krajevne organizacije D. Z., ki še nimajo svojih okrajnih Del. zvez, naj takoj pobero članarino od starih članov in pridobivajo ob enem novih. Zaupniki, storite takoj svojo dolžnost. Ako morebiti kdo nima članskih pol, naj nam takoj sporoči, da mu jih pošljemo in položnice, po katerih nam pošljejo članarino. Ne pozabite izrabiti vsako priliko za razširjenje »Pravice« kat»-ro naj naroči vsak naš član. Celjsko okrožje mora imeti največ naročnikov ! Okrajne D. Z. skrbite, da dobijo zaupniki nov« članske pole in navodila pravočasno. Vse naše zavedne prijatelje in somišljenike prosimo, da nam sporoče svoje naslove in se odločijo, da zberejo okrog sebe svoje to* variše v Delavsko zvezo. Za navodila se obračajte na ’ Okrožje D. Z. v Celju, hotel Beli vol. Tovariši! Stojntf na straži! Tudi volitve v oblastno skupščino nas lahko najdejo nepripravljene. Tudi če nas jo veliko, bofflO vedno pomenili prav malo ako ne bomo imeli svoje do-bre organizacije in močno razširjen časopis »Pravico«-Na delo vsi! Načelstvo C. O. D. %• —--------------------- -.......... — -a; Za pouk in zabavo. Hud poper. Mlad pesnik je prosil Lessinda, naj mu pregleda zvezek pesni in naj napake zaznamuje s križem. Ko pride pesnik po zvezek in lista v njem, vzklikne vzra* doščen : »Kaj, nikjer nobenega križa ?« »Ali mislite, da bom iz Vašega rokopisa napravil pokopališče ?«, pravi Lessing. Poznavalec žensk. Angleška kraljica Elizabeta (1558—1603) se je Hotela preseliti v drug grad. Naročila je voznika v grad Windsor, da bi ji odpeljal del obleke, ki jo je imela toliko. Ko je prišel voznik tja, so mu služabniki povedali-da se kraljica še ni odločila, kam bo šla. Voznik je Šel domov in je opoldne spet prišel; pa tudi takrat še n! bilo nič gotovega in rekli so mu, naj pride popoldne Š« enkrat. Ko je pa tudi popoldne neki dvorjan rekel, da kraljica še sedaj ne ve, kam bo šla, je minula voznika P°' trpežljivost in jezen je zavpil : »Vidim, da je kraljica ravno taka kakor moja stara; ta tudi nikdar ne ve, kai hoče«. Kraljica je pri oknu sliSala ta vzklik jeze lu je re' j kla svoji dvorin dami: »Ta se mi pa zdi, da dobro pozna ženske«. Za čakanje je dobil deset šilingov, za ta’ krat zelo veliko. Od hiše do hiše gre glas o izvrstni kakovosti MILA GAZELA, ki se odlikuje po svoji izdatnosti in obilnih penah. ss^ Al L KUPUJEŠ vse svoje potrebščine v poslovalnicah 1. delavskega kons. društva ? Al J Sl -v Cl LAI N 1 E ZADRUGE? PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : TELEFON It. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA 5J1 UUBUANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni palači vis-ž-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka i. d. Novisad. Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. Pooblaščen prodajalec srečk Državae razredae leterlje. Tisk Zadružne tiskarne je Ijubfoni. Odgovorni urednik Dr. Andrej 6e«3r’