56 itnffli.
i imm, f mm, l mri im
XUQ.lem
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v uptavntttvu prejemali:
celo leto .   *  .      ... K Zfr—
pol leta .......U*—
četrt leta........5*50
na mesce.      ...... 1*90
celo leto pol leta ceni leta
na mesec
K 24-. 12-
• 6'— - 2*—
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, t redni*tvor. Enaflova allea it 5, (v pritličju levo), telefoa it 34.
uaterati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjab po dogovora. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserau itd. to je admiiiiatratrvne stvari.
Mvilka W* t«
i
hi plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira* * arosma tlakama telefon it M.
.Slovenski Narod" velja po polt!: ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo
celo leto     . . . .
celo leto.......K 25*—
pol leta .  •......13*
četrt leta.......• 6-.50
na mesec.   ......   • 2*30
......K»-
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto.......K 30—*
Vprašanjem glede fnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamk« Cpravnlst vs: Kaiaflova mile« it 1» (spodaj, dvorišče levo), telo!«« it ft*
Državni zbor.
Dunaj, 8. marca.
Po skoraj štiritedenski pavzi se je danes zopet sestal državni zbor. Zbornica je precej dobro obiskana in v krogih poslancev se živahne diskutira možnost pravočasne rešit ve rednega proračuna. Mnogo zanimanja se kaže tudi za usodo reforme društvenega zakona.
Niti v enem, niti v drugem vprašanju ni prišlo danes do popolne razjasnitve položaja.
Oh 1. v jp sicer sestala konferenca načelnikov strank, v kateri naj bi se bilo odločilo, katero parlamentarno delo je mogoče v pravočasnih terminih izvršiti. V imenu vlade je baron Bienerth zlasti poudarjal, da je potreba proračun in rekrutni kontingent kolikor mogoče hitro rešiti. Za proračun je termin 31. marec, za rekrntno predlogo 17. april. Manj važna je že bančna predloga, ker je zaenkrat podaljšan bančni provizorij do konca maja, vendar pa je novi bančni zatkon bil ravno danes v ogrski zbornici sprejet in vladi se zdi sa-moposebi umevno, da tudi avstrijski parlament, ki je svoj čas prekinil bančno debato le raditega, ker so se na Ogrskem pojavile tež koče, ne more te zadeve več dolgo* odlašati. Finančnemu odseku bo poleg tega skoraj dana prilika, da se bavi z davčnimi reformami-
Konferenca načelnikov strank je sicer sklenila, da naj proračunski od-aek razpravo budžeta kolikor mogoče pospeši in se še le takrat odloči za aopetni provizorij, ko bi se izkazalo, da pravočasna rešitev rednega proračuna ni mogoča. Nadalje se je konferenca izrekla, da na.i se vprašanje italijanske fakultete če le možno, reši še pred Veliko nočjo. Vsi ti sklepi so za enkrat prav problematične vrednosti, ker so zastopniki ^Slovanske Enote« izjavili, da se ne morejo v nobenem oziru vezati; »Slovanska Cnota« sklepa o svojem stališču napram od vlade predlaganem delovnem programu še le v svoji seji, ki se ravnokar vrši.
Vlada sama je nad možnostjo opraviti proračun pravočasno pod -rrebo, obupala in finančni minister je v začetku seje že predložil zbornici predlog o novem trimesečnem proračunskem provizoriju, ki bo prišel v razpravo, kakor hitro postane go-
tovo, da ne bo mogoče rešiti budžeta do konca tega maseca.
Zadeva pa je nekoliko kočljiva vsled dejstva, da vlada v krogih »Slovanske Enote« prav malo razpoloženja dovoliti vladi novi trimesečni provizorij.
Z velikim zanimanjem se je danes pričakovalo glasovanje o predlogu ustavnega odseka glede spremeni t ve nekaterih zastarelih določb društvenega zakona.
Skoraj vse stnaike so pozdravile času primerno reformo, ki bi bila odpravila vsaj najroakcijonarnejše ovire javnega društvenega življenja Predlog ustavu, odseka «..liminira v § 30 društvenega zakona z 1. 1867 določilo, da ženske ne smejo biti članice političnih društev, črta nesmiselni § 31, ki prepoveduje, da bi sestojal odbor političnih društev iz več kakor deset oseb, ublažuje ^ 32. v toliko, da naj bodo politična društva v bodoče zavezana predložiti imenik članov le na zahtevo oblasti ter črta tudi 33 v prepoved snovati podružnice, in zveze) ter $ 34 (prepoved, nositi znake).
Vlada je že v začetku izjavila, da se ji taka delna reforma ne dopada, ter obljubila predložiti zbornici zakonski nacrt novega društvenega zakona, ki bi naj postavil društveno pravo na nove podlage. To obljubo je danes tudi faktično izvršila, toda stranke so sprejele vladno predlogo z jako »mešanimi« čutili.
Sicer pomenja vladni načrt ue-oporečni napredek tudi v primeri s predlogi ustavnega odseka, toda namen, ki ga zasleduje vlada s svojo predlogo, se zdi mnogim strankam preveč prozoren. Zbornica naj bi delno reformo odklonila in celo zadevo znova izročila odsekn.
Parlamentarne razmere pa so take, da se jo bati, da cela stvar zopet blaženo zaspi.
Da ta bojazen ni neopravičena, kažejo jasno peticije, ki sta jih danes izročila poslanec dr. K v h a i* in Š t r e k e 1 j. Prvi zahteva žensko volilno pravo in politične pravice v imenu tržaškega ženstva, drugi v imenu goriškega.
Stranke, katerim je v resnici do tega, da se izvedejo v tem društvenem pravu vsaj najnujnejše reforme, so tudi odločene glasovati za vsako ceno za predlog ustavnega odseka, da se spravi cela zadeva vsaj enkrat v »akntni stadij«, akoravno se je bati,
da bo gosposka zbornica prekrižala te račune.
Ker je bila danes razprava o-predlogu ustavnega odseka tik pred glasovanjem prekinjena, pade odločitev v prihodnji seji, ki se vrši v petek.
hi a koncu današnje seje je poslanec B i a n k i n i še enkrat prav živahno protestiral proti poskusom označiti njegova izvajanja v zadnji februarski seji za psovanje ogrske države. Kar je zgodovinska resnica, to ne more biti prazna psovka: »Zgodovina pa nam jasno kaže,« je zakli-ca! poslanec Biankini. »da je Ogrska brezvestno teptala hrvaško-ogrsko nagodbo in da veje tam onstran Lajte azijski duh . . .<•
Iz današnje seje povzemamo: Začetkom seje je trgovinski minister dr. \V e i s s k i r e h n e r odgovoril na več interpelacij. Vlada je predložila trimesečni proračunski provizorij i u pa društveni zakon. Razventega je predložen zbornici zakonski načrt, naj so zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode razširi tudi na osebe, ki so zaposlene pri pomorskem ladjeplovstvu in ribarstvu; nadalje zakonski načrt o izpremembi in dopolnitvi § 74 obrtnega reda.
Komaj se je seja začela, je omedlel član poljskega kluba, poslanec Pastor. Njegovi tovariši, zdravniki, so mu pomagali. Ko je bila seja za L5 minut prekir ;^ua, se je začela
debata o društvenem zakonu.
* Prvi je govoril notranji minister grof W i c k e n b u r g, ki je rekel, tla vlada ne smatra za primerno, samo deloma reformirati društveni zakon. Minister je nato razpravljal o najvažnejših določilih društvenega zakona in poudarjal, kako da novi zakon olajšuje društveno delovanje. Posebne važnosti je, da se je opustila razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi. Če so se opustile vse omejitve žensk v društvenem delovanju, tedaj se to ni zgodilo zaradi tega, da bi se ženske bolj udeleževale političnega življenja. Kazvoj pridobitnega življenja, stališče žene v tem življenju, njeno delovanje v humanitarnih in karikativnih društvih zahteva, da je žena }x>polnoma enakopravna po društvenem zakonu. Minister pravi, da zakon popolnoma, odgovarja zahtevam praktičnega življenja. Vlada je sprejela samo take omejitve, ki so s stališča državne skupnosti potrebne.
Nemški nacijonalec poslanec dr. plem. Miihlwert je predlagal, naj se vladna predloga in Perner-storferjev predlog vrneta odseku, da ta izdela skupen elaborat. Zavračal ga je socijalni demokrat poslanec; O 1 6 c k c 1 in zahteval, naj se zakonski načrt kakor hitro mogoče reši.
Tudi poslanec K u r a n d a se je izrekel zoper to, da se zakonski načrt vrne odseku.
Poslanec dr. Konstantin Le-m i c k i je pozdravil predlogo, katero smatra kot korak naprej, v interesu politične svobode avstrijskih narodov; vendar pa smatra predlogo od-sekovo za nezadostno.
Za posianeeni C e g 1 i n s k i m in poslancem Sokolom je govoril Češki demokrat poslanec Neme c, ki je izrekel sumnjo, da namerava vlada doseči, da se predloga vrne odseku. Ne more razumeti, zakaj bi enoin-dvajsetletni mož ne imel pravice, politično delovati.
Nato je bila debata zaključena.
Generalni govornik kontra je bil poslanec Korošec, ki se je izrekel zoper to, da se predloga vrne odseku.
Generalni pro-govornik poslanec dr. A d 1 e r je rekel, da hoče vlada zbornico na lim speljati. Nato je kriti koval' posamezna določila predloge in priporočal predlog poslanca Per-nerstorferja.
a
Nato je prišel na vrsto nujni predlog poslanca F r e s 1 a,, naj se odstrani davek na meso. Ker so se ostali govorniki deloma odrekli besedi, deloma niso bili navzoči, je predsednik izjavil, da se bo o predlogu glasovalo v eni prihodnjih sej.
Poslanec M a n d i ć in tov. so in-terpelirali zaradi pomanjkanja sodnikov in pisarniškega personala pri okrajnih sodiščih v Istri; poslance Pitaccoin tov. zaradi nedostatkov pri državni železnici v Trstu; — poslanec P i 11 o n i in tov. zaradi nameravane uporabe vojaštva pri pasivni resistenci v Trstu za posle civilne uprave; — poslanec R o b 1 e k in tov. zaradi narodnostnih razmer pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem.
Poslanec Bia ukini je izjavil, da je bil njegov predlog, v katerem se govori o ogrskih in hrvaških državljanih, z veliko veČino sprejet. - -Ministrski predsednik je v Budimpešti izjavil, da je bil ta predlog le pomotoma sprejet. Zoper to govornik odločno protestira in zavrača spriče-
valo nezmožnosti, katero hoče ministrski predsednik izstaviti parlamentu. Vpraša predsednika, kaj misli storiti, da se taki, obžalovanja vredni dogodki ne ponove.
Predsednik je izjavij, da je poročevalec pri glasovanju o Bianki nijevem predlogu pomotoma vstal, vsled če6ar je bil Biankinijev predlog pomotoma sprejet. Predsednik ni opravičen podajati ex praesidio izjave o notranjem državnem pravu drnge državne polovice.
Poslanec M a 1 i k je vprašal predsednika, ali hoče stopiti v zvezo s predsednikom gosposke zbornice, da se javno protestira proti temu, da bi bilo katoliškemu monarhu Avstrije zabranjeno obiskati o priliki jubileja Italije italijanskega kralja, zaveznika Avstrije.
Predsednik je odgovoril, da se noče vmešavati v zunanje zadeve monarhije, in pokliče poslanca M a -1 i k a k redu, ker je razžalil papeža,
Nato je bila seja zaključena.
Prihodnja seja bo v petek.
Politična situvaeija.
Položaj, v katerem se vlada nahaja ni nikakor prijeten. Cela vrsta predlog, ki so sicer »državne nujnosti« tem manj pa »ljudske nujnosti«; zahteva skorajšnje rešitve. Večina, ki bi naj dovolila davčno reformo, vojne kredite, rekrute itd. pa je tako neznatna, da se je vsak trenutek bati, da se spremeni v manjšino. Delovni program državnega zbora je skoraj neizvedljiv, dokler se vladi ne posreči razširiti svojo dosedanjo majorite-to. Je naravno, da se skoraj obrne na Jugoslovane in na Cehe za pomoč ...
Položaj je torej za opozicijonai-ne stranke skrajno ugoden. S spretno in dosledno taktiko v odsekih in v plenumu lahko v kratkem dokažejo, da se sedanje razmere ne dajo več vzdržati in da je treba reforme v celem sistemu, ako se naj posreči »reforma« vladne veČine. Vstop par čeških zaupnikov ali kakšnega Jugoslovana v kabinet ne more biti zadovoljiva garancija za bodočnost, tudi dejansko se mora poprej pokazati dobra volja vlade ukreniti drugo, pravičnejšo pot. Neštete narodnostne pritožbe ne le Jugoslovanov temveč tudi Cehov kažejo jasno, v katerih smereh se mora izvršiti sanacija političnih razmer v državi.
LISTEK.
Prvo službo.
Spisal Josip Prem k,
(Dalje.)
»Sedite, gospodična, sedite!« In ponudil ji je stol prav tik sebe, da je čutila Angela na obrazu njegov, po znoju dišeč dih. »Bo že preteklo štirinajst dni, kar sto prišli —« je pričel počasi in si mel roke — »pa vas ni nič na izpregled. Človek bi skoro mislil, da smo se vam zamerili. In tudi gospod nadučitelj pravi, da se ga naravnost ogibljete in organist toži, da se vas boji prositi za cerkveno pevko. Baje imate lep glas, kakor je dejal gospod nadučitelj, no, ne bi bilo napačno, 6e bi hoteli peti na koru.«
Angela ga je gledala debelo in je odkimala.
»Me ne veseli, gospod župnik. Jaz opravim svojo dolžnost in kaj bi se utikala v stvari, ki ne spadajo v moj delokrog.«
Župnik je pokašljal in si mel roke
še hitreje.
»Imate prav, popolnoma prav, ali vendar bi storili dobro delo, saj veste, da pravi pregovor: besede miče jo, zgledi vlečejo. Poleg tega imamo tu Marijino družbo, vaša prednica, hočem reči — prejšnja učiteljica, je
bila  goreča članica te družbe —«
»Ona?« se je začudila Angela in obenem lahno zardela, a v tistem hipu se je spomnil tudi župnik in jo naglo opravičeval:
»No, no, človek ne ve, kje ga čaka nesreča! Seveda, tisto se je že res zgodilo ž njo .. . moj bog, vsi smo ob-'oženi z grehi in smo izpostavljeni kušnja vam, zato je še ne smemo soliti preslabo. Drugače je bila vz<rr-uoiteljica: pevka, v Marijini družbi, sploh vneta za vse dobro in lepo. Zato bi želel, da bi jo vi vsaj nekoliko bolj posnemali.«
»In ako tega ne storim-« se je uprla Angela odločno in pogledala župniku naravnost v oči.
Župnik je pomežiknil in je stisnil ustnice kakor v nevolji.
»Težko je S vami,« je dejal napo-8]e(j —« ne z lepa, ne z grda vas človek ne more pripeljati na pravo pot, zato ni čudno, če se gospod nadučitelj pritožuje.«
Župnik je pogledal v tla in je stisnil pesti in ustnice.
»Napačno je že to, da se ga ogibljete in odtegujete, sploh vsakemu razun kaplana, S tem kažete jasno, da niste našega mnenja in mišljenja. Da nas takorekoč prezirate in sovražite! Za sedaj bom še molčal, ker mislim, da niste vsega krivi vi sami, temveč moj kaplan, a če se stvar tudi po njegovem odhodu rte izboljša, pripišite posledice sami sebi. Da ni-
ste bili poučoni, se ne boste mogli izgovarjati, dovolj se trudim z vami, \asa prednica je uganila vse že na migljaj, a vi kljubujete vsem in vsemu, in da vam povem v obraz: zdi te se mi naravnost nevarni.. «■
»Zakaj?« je povprašala Angela s nrezirljivim nasmehom, ker v duhu se ie že videla kako odhaja iz Zabrezja.
»No, in še prasate! Ali ne veste, la je sedaj izpraševanje, pripravljanje za spoved — vas ni od nikoder. Obe nedelji sem gledal raz lcco — vas seveda ni bilo v cerkvi! In vi naj potem vzgajate našo mladino M Pa to bi bila še postranska stvar, a izkušnja me uči, da je človek, ki hodi taka pota, nasproten vsemu, za kar se borimo mi s toliko gorečnostjo. In tudi to ni dovolj, če se človek ne briga za nič in ni nikomur v napotje in nikomur škodljiv, ker mi rabimo ljudi delavnih in požrtvovalnih za našo stvar. Pomislite torej, kar sem vam govoril in izpreobmdte se, pa bomo dobro izhajali.«
Njegov obraz je postal zopet prijazen, a Angela se je že dvignila.
»Skušala bom,« je prikimala, a okrog njenih ustnic je krožil tako poreden nasmeh, da je župnik naguban čil čelo v goste gube.
Nato je prikimala v pozdrav in je odšla.
In tisti večer ni šla niti k Zabu-kovcu, ampak se je napotila brez večerje naravnost domu.
Oblečena je legla na posteljo in ni prižgala, luči. Včasih se ji je zahotelo, da bi odšla tja nekam daleč iz vasi, da bi pozabila na vse, kar jo obdaja, a čez hip se je zopet nasmehnila in se smejala tako od srca čez ves ta prokleti svet...
In ko je nekdo potrkal, ni niti slišala, šele ko je potolklo ob vrata drugič, je naglo planila iz postelje in se odzvala.
Na pragu se je pojavila temna m ozka postava in šele po glasu je spoznala Angela organ i sta
»Cesa želite!« ga je vprašala skoro osorno in naglo prižgala svečo, ki je stala na misi.
Organist. pa se je samo nerodno priklonil in pomižal, kot da se mu blešči.
»Oprostite.« je izjecljal naposled in drgnil desno dlan ob stegno — »če mogoče motim. Prihajam zaradi — hm, važne stvari, gospodična učiteljica.«
»Kakšne važne stvari!« je povprašala Angela nestrpno in gledala temno v njegov neobriti obraz.
A vendar je bil organist nekako prazničen, v temni obleki in še lase je imel počesane, kar prt njem ni bilo v navadi. V očeh pa mu je spal nek nemir iu strah, da je gledal v tla in po kotih.
»Prišel sem gospodična, da vam povem, kar je potrebno za vas in zame,« je pričel shirati base (k in men
cal klobuk zdaj v desnici, zdaj v levici. »Mislim, da me poznate kot poštenega človeka, skratka: mislim, da me ne sovražite in zategadelj, menim, da no boste hudi, če vam povem, d« ste se mi usedli globoko v srce.«
Angela se je zasmejala, da je odmevalo od sten, a ker se je hotela zmaščevati že nad komurkoli te drli ali, ki jo je tako srdila, je zbrala šiloma obraz v resnejše poteze in mu ni pokazala vrat.
»Ne razumem vas, gospod organist, razložite mi natančneje,« je dejala in mu ponudila atol, sama pa sedla na rob postelje.
Organistove oči so se zasvetile veselja in roka mu je drhtela, da jo je moral držati na kolenu. Angela je opazila vse to in se je smejala na tihem iz dna duše ...
»Rad vas imam, gospodična učiteljica,« je razlagal organist dalje 6vojo srčno nepotrebnost — »tako rad, da vas vidim vedno pred seboj.«
»Pa ste me silili v Marijino družbo,« je spomnila Angela resno, da se je čudila sama, kako se more tako premagati.
Organist je bil nekoliko v zadregi in je preložil klobuk iz desnice v levico, nato pa izjecljal boječe:
»Eh, seveda! To je bilo zaradi župnika.«
»Kako to t«
<M* prftoalajl,*
__
BS
»t3iovufw*. Enota«.
To mnenje prevladuje v krogih »Slovanske hnote«, ki si mora biti svesta dolžnosti, da uporabi ugodne šanse in pokaže politično moč opoai-cijonalne solidarnosti.
V seji parlamentarne komisije, ki se je vršila danes popoldan je, kakor izvemo, to prepričanje dobilo prav jasnecra izraza. Posameznim klubom so se dala navodila, kako postopati v proračunskem odseku, kjer Člani »Slovanske Enote« nikakor ne morejo imeti dolžnosti podpirati vlado v njenih zadregah in pospeševati tek razprav po željah večine. Velikega pomena je zlasti, da je parlamentarna komisija sklenila, da smatra bančno predlogo za politicum, v katerem bo za stališče opozicijonalnih poslancev merodajno stališče, ki ga zavzemajo napram vladi. To pa je za enkrat odklanjajoče! Izključeno je tudi, da bi kak član »Slovanske Enote« prevzel referat o bančnem zakonu in posl. P 1 o j , ki je bil kot strokovni veščak za ta referat designi-ran, je v konsekvenci sklepa »Slovanske Enote« že izjavil, da referat odklanja.
Položaj je torej na vse strani za vlado jako mučen in težaven. Mirno lahko pričakuje slovanska opozicija, kako se bo baron Bienerth izmotal ...
Slovenski klerikalci  pred sodiščem »Slovanske Enote«.
Današnja seja »Slovanske Enote« je velepomembna tudi v moralie-nem oziru. Takoj na začetkn je prišla namreč zadeva »Slovenčevih« člankov v razpravo. Predsednik posl. dr. F i e d 1 e r je izrazil svoje ogorčenje nad dejstvom, da se najdejo listi, ki zlorabljajo razlike v nazorih za javne nedostojne in vsega obsojanja vredne napade. Prosil je člane »Slovanske Enote«, da na te liste primerno vplivajo ter preprečijo v bodoče v interesu skupnega delovanja podobna slučaja. Ta ostra obsodba »Slovenčevih« napadov na »Slovansko Enoto« in posamezne njene člane je bila sprejeta s splošnim soglasom.
Posl. dr. Šusteršič v svoji zadregi ni vedel drugega odgovoriti, kakor da se s to obsodbo popolnoma strinja. Želi, da bi se to tudi na druid strani vpostevalo. konstatira pa da s »Slovencem« nima ničesar opraviti, da je ta list popolnoma samostojno glasilo, na katero nima vpliva. »Slovenec« piše dostikrat proti njegovi volji, da, proti njegovim poveljem.
Dr. Š u s t e r š i č e v o izjavo se. je sicer sprejelo molče na znauje, io-da tudi v »Slovanski Enoti« se nahajajo poslanci, ki so z velikim začudenjem poslušali njecrovn, z dokazi (!) opremljena izvajanja ...
KfmunlKć
IstrsMh »ir«ns <iii m slovensKIli deželnih poslancev
Hrvatsko - slovenski zastupnici na istarskom saboru obdržavali su dne 6. ožujka 1011 u Trstu klubsku sjednicu, kojoj prisutvovaše takodjer večina načelnika onih občina Istre, kojima bje od zemaljskog, odbora Istre protuzakonito uzkraćcno pravO pobiranja občinskih nameta za godinu 1911.
Na toj sjeduici izvjestiše načelnici pojedinih občina o gospodarstvenom stanju potonjih usljed neodobrenih proračuna. Iz ovih izvješća crpiše prisutni osvjedočenje da atentat istarskih Talijana na gospodarstveno stanje hrvatsko-slovenskih občina u Istri neče imati zlih posljedica nego da če naprotiv naše občine uzprkos tome protuzakonitom postupku talijanskih prisjednika u zemaljskom odboru Istre nači pokrića za redovite svoje izdatke u godini 1011.
TJ ime odbora za podnešenje pri-tužaba proti istaknutom nezakonitom postupku talijanskih prisjednika izvjestio je zastupnik Dr. Gj. Ćervar a) da su se glede svih obćina kojima bijaše nzkraćeno odobrenje proračuna za godinu 1911 podnesle radi toga protuzakonitog uzkračenja pritužbe na c. kr. upravno sudište, b) da sn takove pritužbe bile takodjer podnesene proti nezakonitom odobrenju proračuna onih talijanskih obćina, n kojima nije jošte riješeno viseće pp tanje ustrojenja hrvatske odnosno slovenske pučke škole, uzprkos zakonitim preduvjetima. Proračune o v ib občina jesu najme talijanski prisjed-nici odobrili u odsuću hrvatsko - slovenskih prisjednika i timo prekršili jasnu ustanovu § 42. zem. reda za Istru, po kojoj se obč. proračuni mogu valjano odobriti samo ako pri tome sudjeluje bar jedan od slavenskih prisjednika u zemaljskom odboru Istre, c) da je teda negda c. kr. vlada poduzela korake da sprejeci istarske Talijane u daljnjem kršenju zakona, te uskratila zemaljskom odboru za Istru sa 1./3./11. pobiranje zemaljske pristojbe na pivo. '
Zastupnici občina i članovi kluba primili su ovo izvješće-do znanja
i odobrili ga u cijelosti te se jednodušno zaključilo:
1. da se e. kr. središnoj vladi u Beču preda spomenica u kojoj hrvat-sko-alovenski zastupnici na zemaljskom saboru u Istri najodlučnije prosvjeduju proti bezkrajnom i bezočnom kršenju aakona sa strane talijanskih prisjednika u zemaljskom odbora Istre i zem. kapetana Dr. Rizzi;
2. posredovati kod e. kr. centralne vlade u Beču, da na temelju postojećih zakona prisili istarske Talijane, da poštuju zakonom zajamčena prava istarskih Hrvata i Slovenaca i da vrše postojeće zakone;
3. pritužiti se kod viših obla M i proti postupku c kr. namjestničtvu i c. kr. financijalnog ravnateljstva u Trstu radi podijeljenja dozvole za u tjeran je občinskih nameta u onim občinama, glede koiih bijahn od zemaljskog obora za Istru protuzakonito odobreni proračuni za godinu 191T; ;
4. ustrajati do kraja u borbi nametnutoj istarskim Hrvatima i Slovencima nepravednim i protuzakonitim postupkom istarskih Talijana.
Ujedno bje izražena nada, da će c. kr. vlada i prama istarskim Tnli-lanima htieti i znati energično štititi z«kon i svoj ankroritet te najstrožim mjerama prisiliti ih. da isnune svoju r>anran"> c. kv vladi n noarledn hrvatske pučVf* škole u Puli preuzetu obvezu, neisnnnioni« koje ie evo izazvalo u pok rajni Istri pod pun u anarhiju.
Trst, dne 6. ožujka 1911.
Klub hrvatsko - slovenskih zastupnika na istarskom saboru.
Predsednik: Spinčić*
Tninik: Dr. Poščir.
Postna hrana.
Ko >o pisali postne pastirske lift tc se Ketteler, Rauscher, Stross-inaver in enakovredni škofje, brali so jih Z zanimanjem vsi izobraženci; verni kristjani, drugoverci, indife-rentneži in hrezverci. Ti cerkveni dostojanstveniki so bili namreč kljub talarju veliki duhovi, v njihovih duševnih proizvodih zrcalila se je vednost, individualnost, svetovno nazi-ranje in filozofsko znanje.
Škofu Jegliču bi delali krivico, če bi od njega pričakovali kaj takega, krivico zaradi tega. ker le »špiepub« da več, nego ima.!
-če pa tudi naše pričakovanje ni bilo visoko, smo vendar raznenadeni s tem, kar nam nudi zadnje njegovo postno pismo.
O nekem gostilničarju v malem mestu, kamor je zahajalo veČ samcev na obed, se pripoveduje, da je nekega dne posebno prijazno pozdravljal svoje prihajajoče goste. Delal se je, kot da bi bila kuharica pripravila pet ali šest juh. Najivni gostje e»o se- mu res vsedli. Eden je naročil karfijoluo juho, drugi ribjo juho, tretji mlince, četrti rezance, peti francosko juho. Gostilničar je vzel vse v vednost, se prijazno priklonil ter rekel: gospoda moja^ vsi boste jedli rii!
Enako razočaranje je napravil škof Jeglič svojim ove i caru. ki so željno čakale na novi postni pastirski list.
Za vernega kristjana ima štiri-dese.tdauski post nekaj resnega na sebi, nekaj veličastnega celo za brezverca, kajti to je ča> razumijevanja, oni čas, ki nas pripravlja na. največji praznik cerkve in narave: na Vstajenje.
Predniki škofa Jegliča so učili, da je za večno izveličanje potrebno krepostno življenje, za gospodarje je potrebno, da lepo ravnajo z uslužbenci, za uslužbence, da so zvesti gospodarjem; za starše je potrebu, da skrbe za vzgojo otrok, za otroke zopet, da ubogajo, starše; državniki naj skrbe za dobrobit podanikov, iu ti naj bodo vdani in požrtvovalni za krono in domovino. Učili so nas, da je potrebno za večno izveličanje imeti in kazati ljubezen do bližnjega, ljubiti c*lo sovražnike, storiti dobro onim, ki nas žalijo. Vsaj v besedah Jegli-čevih prednikov se je zrcalil oni blagi, ogrevajoči in osrečujoči duh, ki preveva prvotni Kristov nauk. In za take nauke, za taka razmišljevanja ni bolj primernega časa, kakor postni čas. In kaj nam nudi naš vi§ji pastir?
Dr. Krek je na nekem shodu imenoval dr. Jegliča enega najbolj modernih ljudi med nami. In deloma ima prav ta dr. Krek.
V pastirskem postnem listu ne najdemo pe ene besede o postu, ne ene besede, ki bi nas napeljevala k resnemu razmišljevanju v tem svetem času, ne ene besede o tem, ki naj bi nas pripravljala na bližajoči se največji praznik katoliške cerkve. Tu ne najdemo ne duha ne sluha o našem zvanju v višjem pomenu.besede, ne besedice o bratoljubju, o patri jot i zrnu, e krščanski ljubezni. Pastirsko pismo pa je vendar zelo moderno in zakaj?
8a škofa Jeriča je krepostno in
bogoljnbno življenje zelo enostavno. Približno se da tendenca tega pa* stirskega pisma izrasiti v beseda. Preljubi Slovenci! Vsi bodete izveli-čani, samo da prispevate k fondu, ki naj placa ogromni dola; »Katoliške tiskarne« v Ljubljani. To je vse. Govori se to na široko o dobrem in slabem tisku. . Nem fikus;« časopisja se škof niti ne dotakne ne, to je *anj kočljiva točka, kar pa se tiče slovenskega časopisja, je vse dobro, kar se tiska v »Katoliški tiskarni«, od zlodja pa je vse drugo časopisje. — Kdor kaj piše, bare ali prodaja, kar se ni tiskalo v »Katoliški tiskarni«, ima greh, skoraj smrtni greh.
Kar pa se tiska v »Katoliški tiskarni«, je vse prav, naj se tudi zagovarjajo vratolomni sklepi deželnega odbora, s katerimi se deva vrv okoli vratu naprednemu obrtniku, naj se tudi zagovarjajo sklepi deželnega šolskega sveta, ki gonijo v hudi zimi napredne učitelje in njih rodbine v zasnežene hribe, naj se ubija družba sv. Cirila in Metoda, naj se blatijo narodne svetinje, naj se krade čast svojemu bližnjemu — vse to ni groh in se strinja s krščansko ljubeznijo! Kakor smo že omenili, škofu Jegliču bi delali krivico, ko bi od njega pričakovali kaj duha. In tega ne ma-ramo.
Vendar nas je prav pošteno razočaralo to, kar se je letos .bralo prvo postno nedeljo s prižnic in kar sedaj vsiijujjjo po hišah, kakor 2id svoje slabo blago. Pričakovali smo nekoli ko več religijozuosti in nekoliko manj postnega riža, nekoliko manj frazerstva iu tistega trivijalnega tcrcijalstva, katerega se danes ocri bajo že boljši gorski župniki.
Ta moderni pastirski list se bere, kakor kak letak tvrdke Singar & Ko. ali Paprikaschlesinger. In nikakor se ne čudimo tisti škofovi ovčici, ki je prebrala škofov list, ga odložila ter vzdihnila: Schichtovo milo je najboljše!
Polltlifin kroniko.
V včerajšnji   seji železniškega
sveta je dal železniški minister neka tera pojasnila o stanju železniških zvez z Dalmacijo. V poslednji skupni ministrski konferenci v Budimpešti se niso pečali s to zadevo. Na progi čez Metliko do meje se vrši politični obhod. Ogrska vlada se je menda zdaj odločila za liško^rbgo. Upa, da bo stvar kmalu ugodno rešena.
V teku debato je posl. F r e~u n d-1 i e h ostro prijemal železniškega ministra, ker se Še vedno brez vzroka zadržuje predloga o lokalnib železnicah. Lokalne železnice so produktivni izdatki, lokalne železnice niso dreadnoughti, ki v desetih letih zastara in postanejo staro železo. Govornik je izjavil, da njegova stranka najostrejše protestira proti sedanjemu vladnemu sistemu.
Temu se je pridružil posl. Hribar ter polemiziraj zoper to, da se toliko časa zadržuje vladna predloga. Zahteval je, naj se v predlogi o lokalnih železnicah bolj ozira na južne dežele monarhije. Stavil je tudi tozadevni predlog. O stvari se pa v tej seji še ni glasovalo.
V pod odseku za državne nas ta v-
Ijencc je stavil pri debati o službeni nragmatiki posl. G 1 6 c k e 1 predlog, naj se ustanove personalne komisije. Posl. pl. S t r a n s k v je podal dodatni predlog, naj se za Češko in Moravsko te komisije narodnostno sankcionirajo. Vladni zastopniki so se izrekli zoper personalne komisije. Dvorni svetnik A 1 e x y je izjavil, da so oni uradniki najboljši, za katerih narodnost se ne ve. Sekeiiski Šef baron F r i e s ie izjavil, da bi se morale tudi na Dunaju ustanoviti narodnostne sekcije, čemur je seveda uco-varjal posl. p!. S t r a u s k y. Prišlo le do živahne debate. Pri glaso\-anjn nosi. Gloekel ni bil navzoč. Pri glasovanju ie bil predlosr s 5 proti 4 glasovi odklonjen. Če bi bil predlagatelj navzoč, tedaj In predsednik baron d' E I v e r t lahko odločil za predlog.
s * *
V hrvaškem saboru so nadalje*
vali adresno debato. Posl. R a d i č e-v i ć je govoril za adresni načrt odseka. Citiral je neki pogovor cesarjev s hrvaškim delegatom dr. Seknličem ori poslednjem delegacijskom cerklu Cesar je vprašal Sekulića, kako ^tole stvari v hrvaškem saboru, na kar mu je Sekulić odgovoril, da je situvaeija zelo težka, vendar je pa npa-nje, da se banu posreči načrt, sestaviti delavno večino. Na to je odgovoril cesar: »Le ven iz te sitnvacije! To je v interesu dežele!« Govornik meni, da morajo biti monarhove besede navodilo za vse stranke, katerim ie blagor dežele na srcn. Posl. A k a-č i e je razlagal želje Starčevičeve stranke ter priporočal adresni načrt te stranke.
#    e * Kako se je Nemčija pripravila v
času aneksijske krize, to je razlagal
posl. W o 1 f. Tri dni proj, nego se je srbski prestolonaslednik odpovedal prestolu, je Nemčija sporočila ruski vladi, da je vse pripravljeno za mobilizacijo nemške armade. Busija in Anglija pa navzlic temu niste mislili, da namerava Nemčija resno nastopiti. Potem se je naroČilo nemškemu vojaškemu atašeju v Petrogradn, naj ruski vladi decidirano izjavi, da sta dva saksonska armadna kora pripravljena za vojsko, da za slučaj vojne odideta na Češko ter zadušita eventuelno češko revolucijo, katero so splošno pričakovali. Bavarska armada ima pa naročilo, braniti južno mejo Avstrije proti Italiji, ki namerava zasesti Trst in Trident. Tudi je izjavil, da je za operacijo proti Rusiji vse pripravljeno.
Takoj na to, je rekel AVolf, se je bojevito razpoloženje v Rusiji poleglo. Bujno fantazijo pa. ima ta Wolf.
V južnih okrajih Kitajske so se
spuntali kmetje. Zažgali so vladna poslopja in izvršili druga nasilstva. Uporni kmetje so prišli v obližje mesta Sanghaj; vojaštvo pa, ki je bilo proti njim poslano, ni moglo ničesar opraviti.
e *
Nemiri v Mehiki menda niso ta ko nevarni. Dopisnik časopisa »Neues Wiener Tagblatt« je vprašal prejšnjega nemškega poslanika v Mehiki, legacijskega svetnika dr. Flockerja za njegovo mnenje. Ta pravi, da je večina vesti, ki se razširjajo o Mehi ki, zlagana ali pa zelo pretirana. Nemiri v Mehiki so popolnoma lokalnega značaja in se jih nikakor ne more imenovati revolucijo. Manevri armade in mornarice Združenih držav niso v nikaki zvezi z nemiri v Mehiki. Prav gotovo pa je, da bodo nemiri v doglednem času udušeni. Diploma-tiene zveze med Mehiko in Združenimi državami so popolnoma normalne.
Štajersko.
Iz Dola pr! Hrastniku. Torej g. tajnik, preglejmo tudi mi enkrat naše račune. Mislim, da se bo to nekoli ko bolj mirno vršilo, kot sta jih pregledovala g. župnik in Šunta, kjer je baje celo prvi slednjega obdolžil, d? mu jih je g. Gnus sestavljal, za irar še prosimo g. župnika, naj dokaže. Bilo je pred   občinskimi volitvami. Tajnik je raznašal glasovnice, zraven sove kar najbolj agitiral za klerika 1 no stranko. Strankam, ki    niso bile zanesljivo klerikalne, je pravil, da jim ni treba priti, oeš, saj ni itak u:e važnega; nevednim ženam je nasve-toval, naj se le obrnejo do Stravsa p. d. Hra^telja, da jim bo že ou spolnil glasovnice in klerikalne pristaše ji najbolj pozival, da se gotovo udeleže volitev. Tako postopanje občinskega tajnika je nesmiselno. On uživa kruh, ki mu ga daje občina- Odvisen je torej od stranke, ki vlada v občini. Xe zamerimo toliko, da drži s klerikalci pač pa da je tako   pridno podpiral klerikalno - uemčurske uakane, posebno ker ve, da klerikalni pod ni ravno tako trden, k*kor se vidi, in se tudi lahko zruši. Občinski odbor pa mu gotovo ni poveril naloge agitirati za razne strice in a teke. Dalje po vprašamo tajnika, ali mu je znan do tični paragraf, v katerem se zahteva, da se morajo moški volilci stanujoči v občini, osebno udeležiti volitev. On je namreč tudi za take, dajal pooblastila, ako so bili bolni, češ, d^i lahko s pooblastilom sin voli za očeta itd. Če mu dotična zakonita odredba ni znana, dovolj žalostno: ako mu je pa, tedaj je imel svoj poseben namen, in ta ie lahko samo ta, da bi bila nasprotna stranka oškodovana, (Dokazi na razpolniro) oziroma ogoljufana za Klasove. Naj si bo pa prvo ali drugo, toliko je gotovo, da tak človek ni sposoben in ne zasluži imena: občinski tajnik.
Mariborska moška C. M. podružnica ie poslala meseca svečana v Ljubljano sledeče prisnevke: Darilo mariborske »Posojilnice« 200, članarine 170, narodni davek (nabr. g. Majer) 20, nabrala gospica Jelica Grizoldova kot ciganka na trg. plesu 10 K 28 v, nabral g. Majer pri pustnem plesu v Nar. domu 10, nabiralnik v Nar. domu 18, v Medenovi gostilni 14 in v Vrtn*kovi trerovini 1 K 50 v, skupaj 443 K 78 v. Vsem darovalcem, kakor tudi nabiralcem prisrčna zahval«!
Mariborski C. M. podružnici priredite v torek, 14. snŠca v Nar. domu svoj občni zbor. Ker so bili prostori v restavraciji za občni zbor že lani nremajhni, letos pa se z ozirom na čili razvoj podružnic pričakuje še večji obisk, vrši se letos zborovanje v majhni dvorani v prvem nadstropju in sicer uri pokritih mizah, kakor v restavraciji. — Da se obširna pov ročila, kakor sploh obširna razpravljanja v narodno-solskem oziru lahko o pravem času in nonolnoma reSi-1o, prosimo, da se snidejo obiskovalci točno ob osmih zvečer. Z ozirom na kritični položaj narodneva šolstva Wičaku1ewo, da se udeleži t?*a občnega zbora vsak mariborski Slovenec
Kres izjeme,, da lako dokumentiramo*.
da še živi v Mariboru "in3 tudi v okolici Slovenec, ki se zaveda svoje narodne dolžnosti. Torej na svidenje! ■— Kdor Še slučajno ni član C. M. D., lahko se prijavi pri ti priliki bodisi kot redn| ali podporni član, kar mu omogoči vstop. — Odbora podružnie.
Drobne novice. Mariborsko obrtniško društvo je sklenilo razdeliti dne 25. marca dolgoletnim obrtniškim nastavljencem premije. Natančnejši pogoji bodo še objavijo ni. — U m r 1 je v Gradcu umirovljeni ljudskošolski ravnatelj Jože Petz, star 81 let. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za organizaejjo nemškega učiteljstva na Štajerskem. — I z Polzele nam poročajo: Zakonska Pavel in Antonija Orešnik se že dalje časa prepirata, ker mož preveč pije. Te dni je došel zopet pijan domu in žena ga je začela kregati,- V jezi je Zgrabil za kuhinjski nož in je hotel ženo zabosti. Ta se mu je še o pravem času izo*griila in dobila le laliko poškodbo. — Amerikanski duel. V Kalsdorfu pri Gradcu se je ustrelil 17Ietni zobotebniški vajenec Viljem Waltl iz Gradca. Ou in še d\ra druga so se zagledali v neko dekle in se potem dogovorili za amerikanski duel. Waltl sc je ustrelil vsled tega. — Argentinsko meso v O o -1 j u. 9. marca se bo prodajalo pri mesarju Grenki v Celju argentinsko meso. Dobil ga je 673 k?.
Ustanovitev poštnega urada na Bregu pri Ptuju. »Slov. Narod« je le poročal, da si prizadevajo nekateri trgovci in obrtniki na Bregu pri Ptuju1 doseči ustanovitev lastnega poštnega urada, kar bi oraogočevalo hitrejše dostavljanje in bi prihranilo mnogo nepotrebnih potov v me>' . Ptujski trgovci iu obrtniki pa sedaj v »Marb. Zeit.« hujskajo proti ustanovitvi, češ, da bi bili oškodovani (?). Radovedni smo, kako bo potekel ta boj med mestnimi in breškimi ncni-škutarji. Morda slednji uvidijo, da služijo mestnim samo za štafažo.
L mrl je v Gradcu umirovljeni stavbni svetnik Viljem But ta. star fiO let. Pokojni jo služil dolga v Celju.
Kaj so štajereijanei? V Gradcu ffovore vodje štajercijanskega gibanja mnogo bolj odkritosrčno ko doma. 4. marca se je vršilo v steinfeld-ski dvorani v Gradcu § Z zborovanj nemških akademikov, v katerem je govoril znani Karel Linhart o zgodovini Slovencev iu štajercijanskmi gibanju na Sp. Štajerju. Otrobov o politični iu kulturni zgodovini Slovencev, s katerimi je krmil Lintuin svoje naivne in nevedne .poslušalce ne prenaša papir sloven&kepra časnika. Zanimivo pa ie. da .ie Linhar znova imenoval štaiorcijanee »nrc<l-n.io stražo prodirajočega nemštva^. To se mu bo moralo prav crlasno povedati, ko bode kje zopet tarbal slo venske kmete, da hočejo štajercijan-ci le doseči mirni sporazum med Nemci in Slovenci.
Marljivi dr. Gollitseh.   Iz Colj<« nam pišejo:   Včeraj, 7. marca se izvršil  pogreb  upokojenega uslužbenca Jnž. žel. Zinauerja, ki je stanoval v Vrtni ulici. Dosel'je že duhovnik, godba je čakala — pogreb   pa se ni mogel vršiti, ker ni dr. Gollitseh ko) mestni zdravnik mrliča ogledal, dasi je bil že dva   dni o njem obveščen. Poslalo >e je po sekundarnega zdrrv nika v bolnišnico   in   od   nekod j. končno prihlačal tudi dr. Gollitseh. Seveda se je nabralo vsled tega uuič nega čakanja mnogo ljudi, ki so vsi povpraševali, kaj je iu pridno zabavljali na dr. Gollitseha. Morda bo Šel tudi sedaj tožit zaradi »krivičnega očitanja,   da ne vrši vestno svojih dolžnosti.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo 2. sušca ob obilni udeležbi v Narodnem domu. Predsednik g. Kokl je prisrčno pozdravil gosta g. L Prekorška in zborovalce. Po ureditvi društvenih   zadev   nam je podal   krasen sestavek g. Brinarja: »Naš položaj in kaj nam je storiti.^ v katerem   govori o naših težnjah, opominja k združitvi rekoč; »Kadar stanovalce   ene    hiše zadene velik-nesreča, stisnejo in privijejo se dru£ k drugemu — in nas,   ki nas drui; en krov,   en poklic,   po nas padajr. udarci od več strani, uam je potrebe združitve, ne razdora, ampak bratov-ske medsebojne   ljubezni,   ker nas; rešitev je v samopomoči, — »Queni dii oderc paedagogum    fecere.« Ta rek je pojasnjeval g. Špan. Podal jt životopis   Slovenca   Matevža Vebo-varja. onega   moža,   ki je ustanovil 1. 1849. v Trstu znameniti »Erzieh ungs und Handelsinstitut«, dosegel na polju vzgoje mnogo, naposled ga je treščil njegov preveliki idealizem v bedo in ječo,   kjer je tudi končal.
»Hodimo po poti zdravega realiz ma«, tako je končal g. Špan svoje ve lezanimivo izvajanje.   G. L Prekor šok povedo 1 nas je v sfero podrobne ga de]a narodne obrambe. Govoril je o ciljih Ciril-Metodove družbe, o delu  za njo in o potujcevanju Štajerske.  Podal je mnogo  vele važnih, stvari in to iz stališča učitelja. Te melji temu njegovemu predavanju jt sledila odkrito in hvaležno odobra-
vanje. Ob razstanku je nehote rezal
v duši oni trdi izrek: »Quem dii ode-re, paedagogum fecere, toda ob pogledu na našo krasno grudo, na kateri že drhti prvi nežen poljub pomladi, pogled na delo in cilje naše se je spremenil rek: »Kogar učitelj ljubi in za kar dela z vso vnemo, pred tem se bodo v doglednem času umaknili tudi nasprotniki.«
Slovanska čitalnica v Mariboru. Vstopnice za koncert dne 12. marca se dobijo v predprodaji v papirni trgovini gosp. Vilka Weixla, ter na dan koncerta od 2. do 3. popoldne in od 7. do 8. zvečer v čitalniških prostorih. Povpraševanje za sedeže je že ?edaj veliko; prosimo torej slavno občinstvo, ki želi boljših sedežev, da >i jih pravočasno priskrbi, ker bo, kakor se že sedaj vidi, gotovo vse razprodano- — Kdor želi vabila 8 tiskanim besedilom, naj se obrne na «-*dbor.
Zborovanje učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer se
vrsi v četrtek, dne 16. marca 1911, točno ob 10. dopoldne v Franc - Jo-lefovi Šoli v Ljutomeru.
Iz Ljutomera. Z nekako nezaupljivostjo smo sprejeli vest, da uprizori »Slovensko pevsko društvo ljutomersko« dne 5. marca t. 1. biser naših narodnih iger »Rokovnjače«. Ta igra rabi same dobre igralec in mnogo scenerije. Toda pri uprizoritvi so nam pregnali naši diletant je ves naš pesimizem in igrali tako krasno, da se lahko reče, -^Rokovnjači« sj ena izmed najbolje uspelih iger, kar se jih je sploh uprizorilo na našem odru. Pevskemu društvu iu posebno gosp. Zaeherln zamoremo le iskreno »;est i tati. Želja naša je, da pevsko društvo s svojimi izbornirai niočmi kmalu zopet nastopi na našem odru.
Igra vRokovnjači« se ponavlja na splošno zahtevanje v nedeljo, dne 12. marca t. 1. —e.
Koroiko.
Velik požar. V noči na torek so pogorele v*e hiše v Del ji vasi pri Žreleu. Ogenj je izbruhnil v drvarnici posestnika Plaeerja in »e v kratkem razširil na celo vas. Posrečilo se ie rešiti živino. Na kraj nesreče je prihitela tudi požarna hramba iz Celovca. V kraju samem je bilo premalo vode, zato so morali z velikimi težavami spraviti parno brizgalnieo do Krke in napeljati vodo v vas po dol-srib ceveh. Večina vašcanov je izgubila največji del svojega premoženja.
Kapelica Sv. Pavla   v Čirnlkn.
Ena najstarejših kapelic v deželi moro .^daj pasti, ker se preloži proga iz St Vid3 v Stari dvor. Preteklo nedeljo so zadnjikrat maševali v kapelici, v ponedeljek pa so jo začeli že podirati.
Nenormalen. V Sv. Paternjan pristojnega I61etuc£a pomožnega delavca Jožefa Kampiča so poslali 24. februarja iz občinskega zapora v Beljaku po odgonu v Sv. Paternjan. Kan i pir pa je svojemu spremljevalen poh^nil. V nedeljo pa so ga zopet zasačili, ko je hotel prodati v nek: gostilni prstane, katere je bil brez dvori a kie ukradel. Oddali so ga okrajni >odniji. kjer pa so spoznali, da fant ni normalen.
Izginila. Od nedelje popoldne sem uogresajo v Celovcu lfUetno deklo Katarino Andervald. Dekle je bilo v službi pri neki stranki v Škofijski ulici in je reklo, da gre v cerkev Od onega časa -e Andervald ni več vrnila.
Nezarode. V Trebiičah si je ziomil desno roko krošnja r Andrej Kratner. — V Sv. Jurju na .Jezeru je popadla deklo Marijo Po jn i kar, ko je ravno knhalrj krmo za živino božjast. Dekla nad!a v kotel v vrelo vodo in se hudo por»*»Wl«. — 41etne#a Petra Vi-hrvia iz J\lir»č je smi?! med tcrro drog otrok z nožem v oko in ga težko poškodoval.
Primorko.
Novi škof v Trstu. 16. t. m. pride, kakor se zatrjuje, novoimenovani škof Karlin iz Ljubljane v Trst in prevzame svoj posel.
Zblazneli. Predvčerajšnjem je Spravila Trevesova rešilna postaja v Trstu na opazovalnico 351etnoga Alojzija Lbssa, ki je hipno zblaznel, znanega alkoholista Josipa Premru-ia, ki so je v hipnem napadu do nagega slekel sredi ulice Scuole uuove in Pa ni Paternost, staro 55 let iz Krakova, ki je tudi hipno zblaznela
Posknšen samomor. Hektor Fascino, star 32 let, doma iz Imole v Romani ji, stanujoč v Trstu v ulici Canova št. 14 je izpil v torek zvečer na Borznem trgu nekoliko karbolne kisline. Storil je to vsled siromaštva. Sedaj leži v bolnišnici in skoro ni upanja, da bi okreval.
Grozna tragedija. V Sv. Tomažu pri Kopru se je dogodilo v nedeljo, 5. t. m. okrog 2. popoldne nekaj strašnega. V hišo Ivana Bertoka, po domače Rožiniča, št. 126 je prišel Ivin Pobega od Sv. Antona, stanujoč v St. Koci janu z velikim nožem v roki, ka-
kršne rabijo kmetje na polju in jim pravijo kortelač. Ko je vstopil Pobega v hišo, se je začel ozirati na vse strani in vihteti nož, pri tem pa je v eno mer izpraševal z zamolklim glasom: »Kje je, kje je?« Prestrašeni hišni ljudje, ki so ga poznali, so ga vprašali, kaj hoče in kaj namerava. On pa se ni zmenil za vprašanja, marveč je hodil po kuhinji gor iu dol kakor bi koga iskal. Slednjič se je približal gospodarjevemu sinu, 301et-nemu Ivanu Bertoku in zamahnil z nožem proti njegovi glavi ter mu prerezal lice, da se je ta zvrnil po stopnicah. Bertok pa se je kmalu zopet zavedel in ko je videl, da se Pobega bliža njegovi ženi, ki je vsa trepetajoča pri ognjišču skrivala pod seboj svojega 2letnega sinčka, je pograbil puško, ki je stala v kotu pod stopnicami in ustrelil napol nezavesten groznega strahu na Pobega. Zadel ga je v desno nogo ter rešil življenje svoji ženi in ostalim. Nato je spravil Bertok družino na piano in hitel s krvavim licem klicat sosede na pomoč. Ko so ti prišli do hiše, se jim je Pobega postavil zopet z nožem v roki v bran in ni pustil priti nikomur blizu. Plazeč se po tleh, je začel vpričo sosedov sekati z nožem SVOJO lastno ranjeno nogo. Dve uri je trajalo to obleganje in potem šole se ie posrečilo ljudem, da so prišli do njesra in mu iztrgali nož. Zvezali so ga in odpeljali v bolnišnico v Koper, od koder so ga pa noslali v Trst. da mu odrež^jo nogo. Da je mož blazen, ie popolnoma brez dvoma. Pred no je namreč prišel Pobega do Bertokove hiše, je kakih 300 in od hiše udaril 71 etno hčerko Josipa Rakarja z nožem po glavi s tako silo. da je pozneje izdihnila v Koperski bolnišnici. Preišnio noč pa je morala bežati nesrečnikova žena z otroci \ red pred njim l doma. Naslednje jutro je ubil ^oma mačko in psa. Vzrok njegove zblaznelosti .ie najbrže nagla smrt njegovega očeta, katerega .ie zadel« kap v petek, ravno ko ie hotel z vo--om in voli v mesto. Ker mu je oče + pko naHo in brez onoroke umri in «*e bo seda i premožen^ delilo na 7 'elov, se je najbrže 351etneum siuu Tvanu omračil um.
Dnevne vesti.
-f Kdo je zlezel pod klop? > Slovenec« nam očita, da smo to storili mi, ker smo prostovoljno in lojalno dali mesta nekemu pojasnilu glede osebe g. Lončariča. Toda počasi vozite — je tudi v tem pogledu prokleta razlika med nami in škofovim glasilom. G.Lončarič je prišel prosit g.dr. Tavčarja in dr. Trillerja, naj nu bla-p-oizvolita izposlovati dotično pojasnilo, kar sta imenova gospodo storila tem rajše, ker dobro vesta, da naš list vedoma in botoma nikomor neče delati krivice. O kaki tožbi pa v tem slučaju niti govora ni bilo. — Vse drugače pa je pri »Slovencu«, čigar uredniki pobegnejo pred tožbo in obsodbo navadno v Italijo (na primer dr. Lampe), če pa to ni več mogoče, kakor v zadnjem slučaju Gabršček, pa 24 ur pred pretečo sodh.i in neizogibnim ričetom zlezejo ponižno pod klop. — Taka je torej razlika med postopanjem dostojnega lista in pa onim škofovih rokovnjačev.
-f- Javen shod v Idriji je -klical v nedeljo dopoldne v pivovarni pri »Črnem orlu« deželni poslanec Hn-geibert G a n g 1, da poroča o zadnjem deželnozboTskem zasedanju. Shod je bil zelo dobro obiskan. V nad uro dolgem govoru je poslanec Gangl pojasnil zadnje, sicer le en dan trajajoče, a vendar velevažno deželno-zborsko zasedanje, ki so ga klerikalci p*>rabili edino v to, da postavijo svoje falit no zadružništvo pod okrilje dežele in napravijo nova ogromna bremena kranjskemu prebivalstvu. Prizadeto je zlasti mesto Idrija, ki plačuje že danes okroglo 85.000 K deželne daklade, a jo bo v kratkem nad 160.000 K, ker bo klerikalna večina pri morama zvišati deželno doklado za 100%. Navzlic temu dejstvu pa nastopa dežela napram Idriji skrajno mačehovsko in niti najmanjše podpore ne izda dežela za idrijsko občino, pač pa, kjerkoli more, šikanira idrijsko občino in ji niti ne dovoljuje, da bi i esto samo skrbelo za svoj razvoj in napredek. Na predlog predsednika shoda Ivana Stravsa so zbo-rovalci soglasno izrekli poslancu G angin neomejeno zaupanje in zahvalo za njegovo krepko zastopanje interesov idrijskega mesta in njegovega prebivalstva v deželni zbornici. Žalostno jo le, da klerikalna večina v deželnem zboru naravnost briskim napredne poslance in odklanja dosledno vse njihove predloge iu najsi bodo ti še tako na korist celotni deželi ali okrajem, ki jih zastopajo. S tem klerikalci samo pokažejo, da je vse njihovo postopanje uravnano po najskrajnejšem strankarskem fanatizmu. Idrijčani bodisi tega ali onega ix>litičnega prepričanja pa lahko po zadnjem zasedanju zopet spoznajo, kaki prijatelji *> klerikalci idrijskemu mesta*
lr Novi drnštvenl taban. Kakor
smo že poročali, je vlada predložila poslanski zbornici načrt novega društvenega zakona. Glavne določbe tega zakona so te-le: Kot društva ni smatrati verskih družb, redov in kon-gregacij, bank, hranilnic, zavarovalnic, stanovskih organizacij, bolniških blagajn itd. Paragraf 4. določa, da mora vsako društvo imeti pravila, iz katerih mora biti predvsem razvidno društveno ime, ki se ima natančno razločevati od imena kakšnega javnega urada, korporacije ali stanovskega zastopstva, organiziranega na temelju postavnih določb, kakor tudi od imena vsakega drugega v isti občini se nahajajočega društva. Ostale določbe tega paragrafa se krijejo z določbami starega zakona o društvenih pravilih. Glede določb o snovanju društev, o spremembi pravil, o pričet k u društvenega delovanja in o društvenem vodstvu je novi zakon docela istoveten s starim. Glede društvenih zborovanj določa novi zakon, da se mora oblasti najkasneje 24 or preje naznaniti vsako zborovanje, h kateremu ima pristop več kakor 20 oseb. $ 10. novega zakona se glasi: Politična deželna oblast lahko ino-zemee in nedoletne izključi od udeležbe pri društvih, ki imajo namen vplivati na državui organizem ali njegove naprave, na vprašauje zakonodaje ali uprave, ali ako njih delovanje vsebuje tako vplivanje. Takšna društva morajo oblasti na njeno zahtevo tekom enega tedna predložiti imenik svojih članov. Poslovna poročila in druga enaka dokazila, kakor tudi opravilnike takih društev je na zahtevo predložiti pristojni oblasti. Glede razpustitve društev do leča § 11. to-le: Društva, ki so po svojem namenu, t*estavi in po svojem delovanju protizakonita ali nevarna i-plošneinu blagru, lahko politična deželna oblast razpusti. Takisto lahko oblast razpusti tudi društva, ki jih tvorijo po pretežni večini ino-zemci in ki so v zvezi z inozemskimi društvi. § 14. novega zakona pravi: >>Kdor določbe tega zakona ali na podlagi tega zakona izdane naredbe krši, ga sodišče kaznuje, ako se proti njemu ne more vporabiti splošni kazenski zakon, radi prestopka z zaporom od enega dneva do treh mesecev ali z globo od 10 do 1000 kron. Vse vloge, tičoče se društev, so kolka proste.
-f- Nemškutarski mladiči, ki so pregledovali zadnje dni tjudskoštev-ni opera t na ljubljanskem mrgistra-tu, letajo sedaj od hiše. do hiše, če slutijo v njej vsaj polovico Nemca, ter rote in zaklinjajo, naj se vendrr premisli in prekliče prvotni vpis ter se da zapisati za pravega — ebren-fesft — Nemca. Vso važnost te svoje akcije polagajo zlasti na niž^e s^je, ki so v tem ali onem oziru odvisni od nemških delodajalcev. Jasno je torej, da bodo skušali ljudi brigali ter v kalnem ribariti, toda ta njihova nakana se ne sme in se ne bo uresničila, ker je vsakdo vpisan tako. kakor je sam zapisal ali zapisati dal; vsako vplivanje je bilo izključeno, mora pa biti izključeno tako vplivanje, kakor ga ti petelinčki nameravajo, tudi sedaj! Ali je res Nemcem vse dovoljeno, Slovencem pa nič?
-f Konku rz velike nemške banke. V Fraukobrodn n. O. so pred nekaj dnevi aretirali ravnatelja ondot-ne Verkelirsbank« Schumanna. Ta »Verkehrsbank« je nedavno tega sklenil* likvidirati, med likvidacijskim postopanjem pa se je pokazal tak primanjkljaj, da je prišla banka v konknrz. Primanjkljaj znaša šest milijonov in je izgubljen ne le ves delniški kapital, nego tudi polovica vlog. Zaradi tega poloma je padlo že več večjih in manjših firm. Celjski Negri ima zdaj lepo priliko, razmisle vati, kaj je to deutsehe Volks-sehande.
4- Odlikovanje. Cesar je podelil našemu rojaku gosp. generalnemu majorju Ivanu L a v r i č u pl. Zapi az povodom njegove vpokojitve v i težki križec Leopoldovega reda.
+ Luka Brus iz Spod. Idrije — je žrtev lastnih meničnih dolgov, katerih ob dospelosti ni poravnal pri »Živnostenski« odnosno »Ustredni« — ne pa žrtev »Glavne«, odnosno Meglica, kakor po izmišljotinah znani »Slovenec« včeraj poroča.
— Splošna prometna banka na Dunaju je prevzela bančni posel tvrdke Maverjeve ter ustanovila posebno filijalko v Ljubljani, katere reprezentant bode g. Emericb Maver ml. Manufakturna kupčija imenovane tvrdke se vsled tega nič ne izpre-meni.
— V konknrz je šla firma H. P r i v š e k , trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in pekari-jo. Pasiva znašajo okroglo 375.000 K, med katerimi je 320.000 K intabuli-ranih dolgov. Firma Privšek ima tri hiše, cenjene na 265.000 K. Firma ponuja upnikom 20 %.
Hudobnost. Posestnikov sin Fr. Oven iz Podsmreka se je oglasil dne 3. marca zvečer v gostilni Frančiške Selan v Stranski vasi in je postil svoje kolo pred gostilno. Ko se je ho-
S :
tel ob 9. zvečer vrniti, je kolo že Izginilo. Kolo so našli prihodnji dan nedaleč od omenjene gostilna na nekem travniku z razrezanim sedlom Argentinsko meso v Idriji je napravilo med konsumonti najugodnejši vtisk. Meso je prve kakovosti in je došlo v Idrijo v najboljšem stanju. Ker mesarji niso hoteli prevzeti razprodaje mesa, je občina sama oskrbela razprodajanje na mestnem trgu, in sicer se je prodajalo meso sprednje po 1 K 28 vin., znanje pa po 1 K 40 vin. za kilogram. V Idrijo se je pripeljalo 3003 kg argentinskega mesa, to množino ga je namreč odstopila postojnska občina idrijski, za kar ji je idrijsko prebivalstvo gotovo zelo hvaležno. Kafko željno je idrijsko občinstvo pričakovalo argentinsko meso, priča dejstvo, da se je v razmeroma malem mestu razprodalo v prvih treh dneh skoro 2000 kg. Po meso so dohajali občani celo iz uro oddaljene Spodnje Idrije. Bili pa so umevno med prebivalstvo, ne vemo, odkod, razširjeni razni predsodki o argentinskem mesu, a so se po izborni kvaliteti mesa izkazali kot popolnoma neosnovani. Splošni* zahteva med prebivalstvom je, da se zasigura stalno dobavo argentinskega mesa v Idrijo. Umestno bi bilo tudi, da idrijski mesarji sebi v korist prenehajo z odporom proti argentinskemu mesu in ga sami prevzamejo v razprodajo.
Se nekaj o kaplanu Frohlichu.
Ker hoče kaplan Frohlich v Smiheln svoje dejanje, o katerem govori že vsa Dolenjska, popolnoma utajiti, se nam zdi umestno, da ga spomnimo na zgodbico, katere glavni junak je bil mlad kaplan. Zgodilo pa se je to v Kranjs'kt gori. Tam stoji nasproti kaplanije gostilna, v kateri so imeli brhko kuharico. Ta kuharica se je »urekla« gospodu kaplanu. Bilo je nekega lepega večera v zgodnji spomladi. Gostilničar se je moral nenadoma odpeljati v Ljubljano, da ni mogel čakati na večerjo. Toda nesreča je hotela, da je zamudil vlak ter se moral vrniti domov. PrišedŠi domu, se mu je zahotelo večerje, toda kuharice ni bilo nikjer. Izginila je, kakor kafra. Iskali so jo po vsi vasi pri znankah in prijateljicah, toda brezuspešno. Končno se je zglasila neka ženica, ki je videla ob 9. zvečer dekle stati na cesti v živahnem razgovoru s kaplanom. Gostilničarju, ki je vedel, da je gospod kaplan kaj rad gledal brhko njegovo kuharico, je bilo tato j vse jasno in sklenil je, častitemu primešati v ljubezensko slast tudi nekaj pelina. Poklica! je svojega sina - vojaka, ki je bil takrat doma na dopustu, ter se z njim dogovoril, da bosta vso noč zvesto čuvala, da se gospodu kaplanu pri uživanju ljubezni ne zgodi ničesar zlega. In prevzela sta, zamenjevaje ee od časa do časa, stražo na klopi pred hišo. Lepa noč je bila, doli s nebeškega oboka pa se je zlobno in škodoželjno smehljal mesec. Cra za uro je leno pohajala. Dvanajsta tira je že zabmela z vaškega zvonika. Gospod so se že na uži H. Previdno so se približali oknu ter dvignili zastor, da se prepričajo, če jc zrak čist. Kakor da bi jih pičil gad, so gospod božji namestnik odleteli od okna, zakaj gostilna nasproti je bila še razsvetljena, zunaj na klopi pa je mirno zdela moška postava. Še park rat se je oprezno dvignil zastor, a vedno z istim uspehom . . . Med tem je napočila zora in zvonovi so jeli vabiti k jutranji službi božji. Zopet se je dvignila zavesa in to pot je bil zrak — čist, zakaj to pot se je straža umaknila za hišna vrata v veži. Samo en trenotek, en hip — ključ v vratih kaplanije se je zavrtel, zahrešČale so duri in na cesto je stopil gospod kaplan v črnem talarju, z barelom na glavi, v roki sveto knjigo. Xjegov obraz je bil bled, pogled njegov zastrt, kakor da bi vso noč prebedel v zbrani pobožni molitvi. Za kaplanom ae je pojavila dekliška postava, bosonoga, držeč v rokah svoje čevljič-ke. Kakor šiba na vodi se je tresla na vse životu. In zgodilo se je takrat, da je kakor iz tal vzrasel pred njim mož, ki je grozeče za vzdignil svojo desnico . . . Kaj se je potem zgodilo, o tem molče viri, samo to vedo povedati, da je božji namestnik četrt, ure kasneje stopil pred oltar Gospodov ter opravil nekrvavo daritev. — Vprašamo gospoda FrohHcha, Če morda pozna onega božjega namestnika, ki lani ni upal poslati popravka, ko je izšla v tisku zgodba o zaljubljenem kaplanu in brhki kuharici?
Samomorilec od Sv. Križa. Identiteta samomorilca, katerega so našli včeraj ob aidu pokopališča pri Sv. Križu, se je končno dognala. Bil je vpokojeni železniški čuvaj Jakob Petemel, 54 let star, rojen v Trebnjem. Stanoval je na Selu št. 31. Bil je pred par dnevi aretiran zaradi hudodelstva, ki se kaznuje po § 128 kaz. zak. Po zaslišanju pa so ga aačasno izpustili. Mož je imel to napako, da so mu ugajala še ne<t**atna dekleta. Tako se je zaljubil Mi v IStetno Mano* Stilna Is Dravnlj in jo dan
za dnevom nadlegoval. Postal je tako strasten, da je prežal cele dneve za njo, in so jo večkrat le njeni tovariši in tovarišice rešile, da je ni ugrabil. Bil je tako sirov, da se ga jc bala že skoro cela soseščina. Pred-snočnjim pa je prišel pod okno stanovanja Mance Set i na. Ona je sedela s svojci ravno pri večerji. Ustrelil je nanjo skozi okno, katero je razbil. Strel je šel Manci tik mimo glave. Po strelu je zločinec pobegnil. Kmalu nato* pa so slišali vaščani ob koncu vasi se en strel. Domnevali so si pač, da ga najdejo zjutraj pri vaškem znamenju zunaj vasi mrtvega, takrat pa si ni upal nikdo iz hiše. Zmotili so se v tem domnevanju le toliko, da se ni ustrelil v Dravljah. marveč ob zidu pokopališča pri Sv. Križu.
Dva kanarčka in dve babici sta se predvčerajšnjim zvečer ujeli v ozko izbico nekega domobranskega častnika na Poljanski cesti. Kanarčka sta ušla iz vojašnice, babici pa menda rede v nemškem gledališču. Tem tičkom je bilo precej hudo, ker niso mogli iz kletke, vrata so se namreč preveč dobro zaprle. Vendar jim pa skoro gotovo ni bilo preveč dolgčas. Ker se jim je pe vendar že preveč dolgo zdelo to jetniŠtvo, so začeli klicati na pomoč. Nek mimoidoči prostak se jih je usmilil ter jih izpustil iz zaklenjene kletke v zlato prostost.
Pogreša se. Dne 12. decembra je od doma odšel 501etni oženjeni kočar Valentin Jeglič iz Zgornjega Tuhinja št. 29 ter se še do danes ni povrnil. Odšel je brez izkazil in se domneva, da se je kje namenoma usmrtil. Pogrešanec je srednje velikosti, ima rjave brke, je suboličeu in že deloma plešast. Kdor bi vedel o njem kake podatke, naj jih naznani okrajnemu glavarstvu v Kamniku, aH pa mestni policiji ljubljanski.
Delavsko gibanje. Včeraj je prišlo iz x\merike 8 Hrvatov; 22 jih je šlo v Inoniost, 34 v Heb, o v Bucbs 15 pa v Solnograd. 14 Lahov je šlo v Stražo.
Najden termometer. Realec Viktor Chrobatb je našel na Kon-erresnem trgu okenski termometer, ki je bil bržkone kje šiloma odtrgan. Dobi se v npravništvu   »Slov. Nar.«
Našla je kuharica Helena KonŠ-kova zastavni listek, hišnik Pavel PovŠe pa zlat prstan.
narodna ohromim.
Ciril - Metodova podružnica v Loškem potoku ima v nedeljo, dne 12. t. m. v gostilni g. Franceta Rusa na Hribu ob 7. zvečer svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Druitveno naznanilo.
Slovensko    planinsko društvo
opozarja, da se izkaznice tega društva za uporabo pri vožnjah z zimskimi športnimi vlaki ne smejo zlorabiti od nečlanov, ker se to strogo kaznuje.
Občni zbor društva c. kr. zemljemerskih uradnikov se je vrši! v nedeljo, dne 5. marca v pisarniških prostorih na Vodnikovem trgu št. 5. — Predsednik g. nadgeometer Čerraak pozdravi vse došle kolego, omenja službeno pragmatiko, ter obžaluje, da mu ni mogoče podati jasue sliko glede nje. Po sprejetem predlogu višjega nadzornika in državnega poslanca Tonellija, bi se razmere saj deloma uresničile tako, kakor so se že pred leti obljubljale geometru na črni deski tehnike. Dalje pojasni vse lansko leto sprejete predloge, v kolikor so se ti izpolnili ali ne. Gosp. dvorni svetnik in finančni ravnatelj Kliment je obljubil deputaciji, gledati na to, da bodo geometrske pisarne res tehničnega značaja in da l*o radevolje podpiral upravičene prošnjo posameznih evidenčnih uradov za nabavo tehničnih ntenzilij. — Blagajniško ix>ročilo poda nadgeometer pl. Gspan in izkaže 639 K 67 vin. premoženja^ od katerih pa je treba prispevati 60% z& pretočeno leto centralnemu društvu. — Pri volitvah so bili izvoljeni: geom. in cul t. ing. GustinČič predsednikom, geom. Zupančič, tajnikom, nad geom. vitez pl. Gspan, blagajnikom, geom. Za-krajšek, namestnikom. Za pregledo-valce računov pa nadgeom. Čermak in nadgeom. Hrovatin. Pri slučajnostih so so obravnavale razne društvene stvari. Odstopi vsemu predsedniku se izreče zahvala, gosp. Za-krajšek pa želi, naj bi se v pozi ruskem času prirejali večkrat družabni večeri. Nato zaključi novoizvoljeni predsednik občni zbor.
Gledališko društvo na Jesenicah. V nedeljo, dne 12. t. m. zvečer se uprizori pri »Jelenu« na Savi dr. I. Vošnjakova drama »Lepa Vida« z gdč. Keruovo v naslovni vlogi. Cene navadne!_
Prosveto.
Na koncertu »Glasbene Matice«,
ki se vrši v nedeljo 19. t m. izvaja pevski zbor točke, ki so se pele na zadnjem Matičnem  koncertu in na*
stopi abittirijenf »Glasbene Matice« g. Ivan Trošt v Mendelssohnovem vi-jolinskem koncertn. Slovenska Filharmonija pa igra peto Beethovnovo simfonijo.
Razgled po slovanskem
sveta.
— Nevarni napisi. Ob priliki 600-ietnice rojstva poljskega kralja Kazimira Velikega so v mestecu Kovval na ruskem Poljskem v tamkajšnji cerkvi odkrili doprsni kip tega kralja s primernimi napisi, nanašajočimi se na njegovo življenje. Napisi so bili seveda docela nedolžni. Vkijub temu jih je dal gubernator na ovadbo nekih denunciantov odstraniti, češ, da so državi nevarni.
— Prebivalstvo Osjeka |H> ljudskem štetju. Po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1910 šteje Osjek, glavno mesto ravne Slavonije, 28.61b* prebivalcev, pri čemer pa niso všteti vojaki. L. 1900. je Osjek štel 23.018 duš. Izmed prebivalstva je bilo Hrvatov in Srbov 13.417, Nemcev 10.739 in Madžarov 3531. Število Hrvatov in Srbov je od zadnjega štetja naraslo za 3906, Madžarov pa za 1234, doćiru je število Nemcev padlo za 1697. Med prebivalci je 23.059 katolikov, 2191 pravoslavnih in 2267 Židov.
— Poset srbskih profesorjev v Zagrebu in v Ljubljani. Iz Belgrada nam javljajo: Društvo srbskih profesorjev je sklenilo na pravoslavne velikonočne praznike prirediti izlet v Zagreb in Ljubljano. Profesorju II. državne gimnazije v Beljrradu Živa-uovieu se je poverila naloga, naj de napoti v Zagreb in Ljubljano, kjer naj stopi s hrvaškimi in slovenskimi tovariši v zvezo ter pripravi vse pv>-fcrebno za izlet. Profesor Zivanovie •>c že te dni napoti v Zagreb in Ljubljano. Kakor čujemo, se nameravajo Hrvati po posetu srbskih profesorjev v Zagrebu pridružiti le-tem. tako de hodo srbski in hrvaški profesorji skupno poset ili svoje slovenske tovariše v Ljubljani.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Prodaja zarobljenih predmetov, d a kob Vojska, delavec v Sp. Gamelj-nah, je bil dolžan M. Podrekarju v Sp. Šiški odškodninsko terjatev ^0 kron. Ker Vojska ni hotel plačati, mu je tožnik zarubil voz in konja. L*a bi pa prodajo preprečil in onemogoči! javno dražbo, je prodal konja v Trst, voz pa neznano kam na Gorenjsko. Ker je tako postopanje goljufija, je dobil Jakob Vojska 3 dni zapora s postom.
Pred okrajno sodišče je bil povabljen danes tudi Jakob Pefernel. vpokojen železniški čuvaj. Zagovarjati bi se moral radi zmerjanja. Moža ni bilo in nazaduje je tožnica do-jrnala, da je obtoženec identičen s samomorilcem,   kuterejra so našli ob
zidn pokopališča Sv. Križa.
•t. f-m
Izpred vrhniškega sodišča. Obsojena     obrekovalka. Pri
okrajni *odniji na Vrhniki je bila pred d vem i dnevi obsojena posestnica in trgovka Ivana G r a in p o v č a n , po domače (Zajčeva Ivana), na pet dni zapora poostrenega z enim postom, ker je zlobno obrekov^la Kmctsko posojilnico na Vrhniki. * *
Pred uiokronoškim sodiščem.
»Brezverec«. Svoj čas smo že poročali o škocijanskem kaplanu Komljancu, da je proti njemu vložil g. Peter Durjava obtožbo, ker ga je kaplan imenoval brezverca. Beseda brezverec se tako pogosto s priž-nice zabrusi komu v ohraz, da je postala pri našem ljudstvu že nedolžna, a nedolžna ni še pred kazenskim zakonom. Kakor večinoma vse sodne razprave, tako je bila tudi ia suhoparna, v političnem oziru &lede skocijanskih župljanov, ki so klerikalci, pa se nam zdi pomembna in jo nekoliko širše biležimo. — Skocijan-.-ka župnija je nemara ena največjih izvzemši Seiniča na Dolenjskem. — Ljudstvo, ki živi daleč v hribih, nima nobenega stika z inteligenco in ne ve popolnoma nič o raznih preobratih, ki se vrše po svetu. Na del tega ljudstva pritiska samo klerikali-zera, druga polovica ljudstva pa samo živi in sicer zato, ker je bila poč rojena. Svoji duhovščini je to
ljudstvo udano in pokorno, kakor se sužnji pokore že na migi jej, t;iko Škocijanci. Prva iskra narodne zavesti in svobode pa mn pade v sroc, ko vidi svojega sodrnga, ki se pokaže neodvisnega in lastnomisleeega ter bi mu rado sledilo. — G. Durjava je neodvisen človek in zato se ni^ pustil šikanirati od nezrelega in neizkušenega kaplana ter ga je tiral pred sodišče. — Ponudila se mn je ugodna
poravnava, ki bi ne bila zvezana * nobenimi stroški, toda kaplan jo ostal trdovraten in vztrajal pri tem, da g. Durjave ni imenoval brezverca. — V celem postopanju je imel obtoži tel j menda samo dve priči in ti dve sta pod prisego potrdili kaplanovo očitanje. Šele tedaj je kaplan deloma priznal svoje dejanje, takoj nato pa je nastopil dokaz resnice, da je g. Durjava res brezverec, ne da bi ob-tožitelja prosil odpuščanja in poravnave. V tem tiči morda veliko pravno vprašanje: ali je za besedo brezverec dopusten dokaz resnice, aH ni dopusten? Nekdo je lahko stokrat ateist, pa zato ni odgovoren in ne kazniv pred sodiščem. Torej čemu dokaz resnice! Sodišče je predlogu ugodilo in kaplan je privlekel v Mokronog skoraj pol škocijauskih fara-nov, ki naj bi potrdili, da je g. Durjava res brezverec in sicer zato naj bi bil brezverec, ker ne opravlja svojih verskih dolžnosti, in pa zato, ker je pred leti, ko pri farni cerkvi v Ško-cijanu ni več zvonilo in ko ni bilo neki velikonočni ponedeljek nobene maše, dasi so bili trije duhovni- baje rekel: »Ce bodo šli vsi farji iz Škoci-jaua, bomo iz cerkve pa magacin napravili.« Saj je kot trgovec imel orav. G. Durjavo je zastopal dr. Slane, kaplana je zagovarjal dr, Pe-?au. — Pri zr '-»ii obravnavi dne 7. t. m. je bila sodna dvorana nabito nolna poslušalcev in kaplanovih prič. V^ak je težko čakal na izid. Pred sodbo 86 Ji kaplanu še enkrat ponudila poravnava in deloma je u videl, da so se mu vsi dokazi izjalovili in ponesrečili in zato je dejal: »Da g. Durjava ne bo mislil, da kot katoliški duhovnik nisem odpustljiv, se poravnam. Če on plača svojesra zastopnika "u jaz svojega.« Tako poravnavo bi vsakdo sprejel, vrhutega pa ui imel on prav nič odpustiti, ampak za od-onŠčanje prositi. — T»r»zG:lesila se je sodba: 50 K denarne kaz^i ali pa 5 ^ni zapora. — Sodbi je bila sicer Š^ orav milostna. vno*tPvati pa moramo to. da je bil dr. Slane dvakrat in dr. Peeran dvakrat v Mokronoga in ;e kaolnn dolžan tudi vso ntroške trpeti. Ponižen v očeh S%oeijanc*v, ki so niegovo sodbo slišali, je odšel iz ^odre dvor°ne in se nad**i«*mo, da H** nikoli nikoe^r več nonvil z brez-ver©**Hi; če na se bo še k<^3J predi1 '"»iT, hotno odod«M na to, da se mu bo -opet jezik pristrigrel.
Razne stvori.
Potres. V Orhomenu in Liva-diji je napravil potres veliko škode. Ljudstvo je tako prestrašeno, da se ne upa v hiše in da prenočuje deloma pod milini nebom kljub temu, da pada dež, pomešan s snegom.
Anarhist Kakor poroča nt k Lisi iz Madrida, so aretirali na kolodvoru v SevilJi pred prihodom vlaka, v katerem se je pripeljal kralj, nekega anarhista. V ječi je hotel izvršiti aretiranec samomor, kar se rau pa ni posrečilo. Od druge strani se poroča, da je bil oni nevarni anarhist neki potnik, ki je potoval za tovarno za dinamit.
• Uboge telefonisti nje. Pri aparatih telefonskega urada na Dunaju se je predvčerajšnjem dopoldne onesvestilo več telefonistinj. Poklicati so morali zdravnike in opoldne so bile Že zopet vse na delu. Vzro1; temu nenadnemu obolenju je, da sede tele-fenistinje vsled pomanjkanja prostora tako ozko druga poleg druge, da se ne morejo ganiti
v Mamon in beda. >Az £st« javlja iz Budimpešte, da ne more najti kavarniška kasirka Flora Gartner, zaradi katere se je pred 3 leti ustrelil baron Rotschild, od tistega časa nobene službe, ker jo zasleduje policija. Šla je v Solnograd, v Grade,1 in prišla na Ogrsko, dokler ni spodkopala vse svoje zdravje in vse samo zato, ker ni sprejela 10.000 K. da bi pretrjrftla zveze z mrtvim Oskarjem Botschildom.
* Požar v kinematografskem cledališču. Iz Bolopoja se poroča: Strašni prizori so se odiirravali med požarom v kinematografskem gledališču v Bolonoju. 183 ljudi je pri tem požaru izgubilo življeuie, samo 45 moškim se ie posrečilo se rešiti s težkimi opeklinami na prosto. Števila mrtvih otrok ni mogoče dognati, ker ^o nektiteri otroci popolnoma z*roreli ali pa tako razkosani, da so posamezno dol^ zmotni i na kur>.
Telefonsko In brzojavno
poročilo.
DRŽAVNI ZBOR.
Koroška nemška in ljubljanska »Zadružna zveza«.
Dunaj, 9. marca. Včeraj sta se pojavila na Dunaju v državnem zboru koroška slovenska klerikalnu voditelja dr. Brejc in monsignor Pod« gore ter sta imela dolge konference
s krščanskim socijalistom Walcher-jem in dr. SusteršiČem. V parlamentarnih krogih se govori s vso gotovostjo, da sta prišla oba intervenirat v zadevi propadle koroške nemške klerikalne zveze. Svoj čas se je razglase valo, da pri krahu te zveze ni bila tangirana ljubljanska klerikalna »Zadružna zveza«, sedaj pa je popolnoma gotovo, da so bile vse te vesti popolnoma neresnične in da je tudi slovenska klerikalna, »Zadružna zve. sa« v Ljubljani prišla v velike neprilike po sleparijah inonsign. Weissa. Oba, namreč dr. Brejc in monsignor Podgorc, sta se obrnila do vseh klerikalnih poslancev s prošnjo, da posredujejo, da bodo prišle tozadevne vladne podporo v prid tudi slovenskim klerikalnim zavodom, o katerih so dosedaj trdovratno tajili, da bi bili s tem krahom v kaki zvezi.
»Slovanska Enota«, Susteršic in »Slovenec«.
Dunaj, 9. marca. V današnji seji »Slovanske Enote« se je opazilo, da niso prišli k seji poslanci Kramar, Pacak, Mašta*lka in Začek. Seje se ti poslanci niso hoteli udeležiti ker niso marali skupaj sedeti s Šu-stersičem, ki je pripustil, da je nje-crov organ »Slovenec« tako brezpri-merno nesramno napadal poslanca Kramara in Hribarja. Omenjeni poslanci so sklenili prekiniti vse osebne stike s Snsteršičem. Zatrjuje se. da je ^Slovanska Enota« pač morala sprejeti Šusteršičevo izjavo, vendar noben poslanec ne more verjeti, da ima SusteršiČ tako malo vpl *»n na pisavo svojega lastnega lista. — Kakor izve nas dunajski urednik iz zelo sanealji tema vira, hoče »Slov. Rnota« storiti najostrejše korake *im so dogode še kaki podobni sirca ji.
Delo v parlamentarnih odsekih.
Dunaj, 9. marca. Odsek za razbremenjevanje zemljišč je imel danes sejo, v kateri je poslanec pater Bau-ehinger predlagal resolucijo, da se vlada poziva, naj še v tekočem nasedanju predloži zbornici zakonski načrt glede razbremenitve zemljišč.
Dunaj, 9. marca. Sanitarni odsek je danes nadaljeval razprava o zakonskem načrtu proti epidemijam.
Dunaj, 9. marca. Proračunski odsek razpravlja o postavkah »upravno sodišče« in »ministrski svet«. Govorili so poslanci Onciol oater Šilinger in baron Vasiljko. fti-linaer je izjavil, da bodo Čehi ai^so-vali proti postavki »ministrski svet«
Dunaj, 6. marca. Odsek za državne uslužbence nadaljuje razpravo o uradniškem časovnem napredovanju. Slovenski poslanec dr. Rvbnf* je protestiral proti enostranskim in netočnim poročilom dunajskih listov o odsekovih razpravah ter stavi1 n red log, naj se razora ve proglase zn fajm- in naj se o njih izdajajo samo o ti c i ja Ini k om u n ik e j i.
Strauke in novi društveni zakon. Dunaj, 9. marca. »Poljski klub« ^e v svoji današnji seji sklenil glasovati za Pernerstorferjev predlog in uroti izročitvi društvenega zakonskega načrta ustavnemu odseku. Za Pernerstorferjev predlog bodo glasovale tudi vse češke stranke in tudi Jugoslovani. Za izročitev odseku so torej samo krščanski socijalci in nemški nacijonalci.
Veteranei.
Dnnaj, 9. marca. Vojni odsek je imel danes dopoldne sejo, v kateri se je razpravljalo posebno o veteranski predlogi, ki je imela že opetovano zrdo žalostnno usodo. Seja je bila namreč že šestkrat nesklepčna. Napredni poslanci namreč najstrožje nasprotujejo obravnavanju o skupni veteranski držnvni organizaciji in o vprašanju, da bi se dovolilo veteran-cem nositi orožje. Operacije kneginje Elizabete Win-dischgrfitz.
Dunaj, 9. marca. Kneginja ITi-zabeta Windischgratz se je morala dati zaradi težke notranje bolezni operirati. Operacija je izpadla zelo srečno, vendar pa je vzeti njeno zdravstveno stanje prrecej resno.
Fakultativni odkup bosanskih kmetov.
Sarajevo, 9. marca. Ustavni odsek bosanskega sabora je danes v načelu sprejel fakultativni odkup bosanskih kmetov. Proti so glasovali Srbi. Nadejati se je, da bo tudi plenum zbornice sprejel ta zakonski načrt.
Železniška nesreea v predoru.
Pariš, 9. marca. Danes ziutraj sta presenetila v predoru pri Vincon-nesu dva vlaka, ki sta prišla vsak od druge strani delavce v tem tunelu, ter povozila dva delavca do smrti, sedmini pa odtrgala roke ali noge ali pa jih sicer poškodovala.
Protidržaven škof v ječi.
Lizabona, 9. marca. Škofa iz Oporta, ki je bil na povelje vlade zaradi izdanega pastirskega   lista in-
terniran, so odpravili v mesto Fer-naehe v ječo.
Zedinjene države severoamerlške na bojnem pohodu. London, 9. marca. Od ure do ure
bolj očito stopa na dan namera Ze-dinjenih držav severoameriških nastopiti, če treba z oboroženo silo proti Mehiki. Vojno poveljstvo je izdalo povelje, da se morajo zbrati vse bojne ladje v Atlantskem oceanu in v Tihem morju ob mehikanski obali. Ob mehikanski rae;t stoji že kakih 1500 vojakov, pop orna pripravljenih na vojno. Dosedaj znašajo stroški poldrug milijon dolarjev.
GOSPOlORtVO.
Neomejeno jamstvo.
Sele polom »Glavne posojilnice« je pripravil ljudi do spoznanja, kaj je prav za prav neomejeno jamstvo in kdor ravno nič opraviti nima, ta kriči zdaj proti neomejenemu jamstvu pri posojilnicah, češ, postava se mora premeniti in neomejeno jamstvo je vnebovpijoča krivica. Kdor tako govori, pač nima pravega pojma o temeljnih načelih zadružništva. Poloni »Glavne posojilnice« ne dokazuje absolutno nič proti neomejenemu jamstvu, brez katerega nobena večja posojilnica nc more izhajati in ki tudi ni čisto nič nevarno, če je vodstvo pošteno in dobro, če je nadzorstvo vestno in temeljito in če se tudi člani resno brigajo za svoj zavod. Polom pri »Glavni« je nastal, ker vodstvo ni bilo dobro, ker nadzorstvo ni bilo strogo in vestno in ker se člani za svoj zavod sploh niso nič brigali. Ko bi se bili člani zavedali svojih dolžnosti in jih izpolnjevali, bi bili že pred več leti spoznali, da je »Glavna« v slabem položaju. Saj je res, da je revizija pri večjih zavodih težka, časih celo nemogoča, a ravno za »Glavno posojilnico« to ne velja, kajti tu se je že davno vedelo, da se je dr. Hudruka spekulacija z graščino Thal ponesrečila, da uživa Meglic popolnoma neutemeljeno velikanski kredit, ki ga iz dohodkov svoje kupčije spioh ne bo mogel nikdar pokriti in da Pavš-larjeve vodne sile niso dosti vredne. A ravno Hudniku, Megliču in Pavš-larju dovoljeni krediti so poglavitni vzrok poloma »Glavne posojilnice«. Ko bi se bili člani le količkaj zanimali za razmere v »Glavni posojilnici«, bi bili morali priti celi stvari na sled in morda še v času, ko bi se bilo dalo ogniti konkurzn. Zaradi tega, ker vodstvo kakega posameznega zavoda ni postopalo pravilno in je provzročilo veliko nesrečo, pa nikakor ne gre zameta vat i načela o neomejenem jamstvu. Posojilnicam z neomejenim jamstvom, ki imajo pametno in vestno vodstvo, je lagrlje zaupati denar, kakor kateremkoli zavodu, kajti osebno, solidarno in neomejeno jamstvo članov reprezentira tako izdatno garancijo, da si je boljšo težko misliti. Na tem solidarnem neomejenem jamstvu sloni kredit posojilnic in zaupanje vložnikov. Člani pa imajo zopet dolžnost, da pazijo na delovanje zavoda, za činar obveznosti jamčijo z vsem svojim premoženjem. »Von den Mitgliedern wird nicht bloss die Beteiligung verlaugt, sondern auch Sorgfalt und Tatigkeit.« Kjer je zavod z neomejenim jamstvom, kjer je vestno vodstvo in natančno nadzorstvo in se člani resno zanimajo za zavod, tam je sploh skoro izključena vsaka nesreča. Naj se torej zaradi nesreče, ki je zadela člane »Glavne posojilnice« ne da nihče vznemirjati, saj vendar vidi. koliko je velikih in dobro usne-vajočih posojilnic z neomejenim jamstvom. Za ves slovenski gospodarski napredek so posojilnice največjega pomena; kar smo si gospodarsko pomagali, se imamo zahvaliti posojilnicam in vsa naša gospodarska prihodnjost je odvisna od njih.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiemšek.
Mnenje gospoda dr. Moskoffa
Lovec.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Ko smo porabili približno petnajst buteljk Vašega Serravallovega kina-vina z železom, nekaj jaz sam, nekaj moji klijenti, nimam dovolj besed, da pohvalim dobre uspehe, ki sem jih dosegel pri šibkih bolnikih in malokrvnih vsled malarije.
Lovec, 13. oktobra 1908. _Dr. Moskoff.
Lsnaraarfa Jtattfa fihansunna ia*
lesoma sol je v več nego 30 letih priSla n« izboren glas kot dietetski izdelek, kar potrjujejo premnoga priznalna pisma. Deluje točno in zanesljivo pn vseh motenjih prebave, pri želodčnih neprilikah, tvoritvi kisline vzpehavanju itd., tako da jo kot jako razširjeno staropreiz-kušeno domače zdravilo Jako cenijo. Za izborni učinek se ima zahvaliti racionalni sestavi. — Škatlja stane K 1'SO.
Poslano.
naznanja v Uogib vsem pomotoma razširjenim govoricam, da ginekološke slučaje prevzema v zdravljenje v »Elizabet nem sanatoriju«. 854
kl ■■ jc kaj 4o iftiitn •egovania U« I« dasii Mtt odpriTiti prtljaj ti •aimjc ter pospeševati rast las. rmM
tfttleđio m
JBay-rum
s konjičkom
(maraka konltick)
Boratna * Co.Dftl« t. L t steklenicah po 3 K ta 41. Dobiva m po Tuh lekarnah, drtgcrtjab, parfiMljah I«
brlTutcah.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. marca 1911.
T • r m 1 n«
Pšenica za spri! 1911 .      . za 50 kg 11 58
*      » oktober 1911.   . za 50 kg 1134
Rž za april 1911   .... za 50 kg 10 6S
Koruza za maj 1911 .  .  . za 50 kg 5*73
Oves zs april 1911   ... za 50 kg 805
C I i h t I Vi
Neizpremenjeno.
Meteorolosično poročilo.
SStjp rut aorjea *M-2.       Srefiii zraćai tlak na
c* ! Cas Si |opazo-g i vaaj*
Stanje £ £
baro- ^»
metra e S
T mm t_ *-
i
o
Nebo
8
2. pop.
9. zv. ,
7337
9   7. aj. 736*9
7'S srsvzhod jasno 2 1 slab jug pol. oblač
0 3 brezvetr. sk. oblač.
Srednja   včerajšnja   temperatura 3*6% norm. 2 4'. Padavina v 24 urah 0*0 mm
Zahvala.
iMed težko bok-znijo naše nepozabne, iskreno ljubljene sestre, svakinje in tete, gospodične
Terezine Andolšek
in povodom nenadomestne izgube, ki nas je zadela s prezgodnjo smrtjo, nam je došlo toliko tolažečih dokazov srčnega sočutja, da nam ni moč, se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom vsem sorodnikom, sočustvujočim prijateljem tn znancem iskreno zahvalo za izraze ljubeznivega sočutja. Prav posebno zahvalo pa smo dolini gospodom pevcem za ganljivo petje, vsem onim, ki so dragi pokojnici poslali toliko in tako lepih cvetlic in naposled vsem, ki so blago preminulo tako mnogoštevilno spremili na poslednje počivališče. 870
V Ljubljani, 8. marca 1911.
Žalujoči ostali.
Trgovski učenec
»sprejme v špecerijsko trgovino.
Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda.« 875
Izjava:
Jaz podpisana Marija Sbil, trgovka v Mokronogu obzatuiem in prekltcujem s tem kot pop Inoma s*« resnične in izmišljene vse žaljive iu hujskajoče obelolž tve, katere sem izrekla v svoii  trgovini na kvar uc^eda
yiGlavne hranilnico in posajilnice ▼ Mokronogu14. 878
V Mokronogu, dne 8. marca 1911.
Mar [a SbiL
•dina slovanska ura xa telo rade*.
Dobi se samo pri tvrdkl
Ljubljana n PnMnft. Ljubljana
Mesta! tn D. JUIIIICI Sv. Petra cesti
VZGITII^G   Sif ako ima'e nabod in ste hripavi, zajezeni ter težko dihate, F«!elrjev fluid a znamko »Els fliid«. Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu kd o oj*-govem zdravilnem, kašelj blajecetn, osvežujočem učinka. Tuca t na poizkušajo 5 kron, 2 tacata 8 kron 60 vinarjev franka fedeluje ga samo lekarnar & V. Fellerv Stobici, Elain trg 238 na H< vaškem
isUiflB
44
18
Posestvo
se proda za 4500 kron.
Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 753
Ivokal
se takoj odda
v sredini mesta na prometnem kraju.
Poizve se v upravništvu »Slovenskega Naroda.« 836
Učenca
iz dobre biše
876
n sprejme takoj v trgovino :
Frani Xav. flamana m v Kriken.
turške rase
se proda
z opravo In vozom več se poizve Fr. P- Zajec, Start trg 26. Ljubljana. 835
M & L C! I
848
Kupujem 50    dražje kakor vsak drugi!
Od gospode odložene moške obleke, tudi častniške uniforme in zlate vrvice, zdrobljeno lato in srebro ter partijsko blago itd. Ker bom
na potovanju v Ljubljani samo malo časa.
prosim, da me takoj obvestite z dopisnico.
?rc 1    !Ll 22. s   £jš   li <aa aea ■
Ljubljana, hotel »pri Slonu1'.
Išče se spreten
871
za parno žago na Hrvaškem.
Ponudbe z navedbo zahtevane plače na uprav.  »Slovenskega   Naroda« pod
šifro „Gozdni manipulant 652.*'
Prodajalna
z vso opravo
v Št. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem
:•: §2 rib v wm takoj za vet tet :-:
po zelo ugodnih pogojih.
Več pove Ivan Končfna, Cfore-njavas. p. Zatfčma.
Pod ugodnimi pogoji se sprejme
za razširjenje že vpeljane trgovine
od8
iiiiiij.
Potrebni   kapital   20—30.000 kron. Riziko je izključen, ker se vloženi kapital lahko h potekamo zavaruje. Naslov v upravn-štvu   »Slov. Naroda«.
Sadi taga podjetja prodani
rosesN s hiše
s
v kateri je dobro vpeljana trgovina in gostilna,
■ lisa je v bližini farne cerkve na zelo prijaznem kraju, kjer je letno 5 sejmov.
NatanČneja pojasnila daje 780
Vinko Gregi, trgovec v Buki, Dolenjsko. Jedilni in semenski
k r o n
najboljše in najdonosnejšo vrste, zlasti
rožnata aspazija, 873
najcenejp proiaja pri I. graškem izvozu krompirja (ust 1S73) Bet-teiheim, Sch$nauga3se «3. Kazpuši
ha s>e v šaka »olićina na vse strani točno.
Kdor hoče zares dobro ceno in
vsestransko pohvalno
771
obleko
imeti, naj se blagovoli naravnost obrniti na krojaško tvrdko
J. A H ČIN, Ljubljana,
Vegova ulica itev. 12.
mru
stanovanje
s 5 sobami, predsobo, pritikiioami, sad* nim in zelenjadnim vrtom. — Vprašati tam pri hišnem oskrbniku aH v gradu Tivoli, I. nadstr. levo. §44
Jaki minil, utiru i mtn
list s slikami
ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1-80 K. n
Zahtevajte ga povsod \ Naročite ga in inserirajte v njem 1 Naslov: Ilustrovani tednik, LJubljana. 763
22 let stara gospodična, izobražena s precejšnjo doto, se želi seznaniti z gospodom.
Resne ponudbe s sliko na poste restante „štev. 45." Vipava. 838
Proda se 770
8 vagonov lepih, suhih
Ta inserat
je važen za vsakega človeka in tudi vedeti ••••rate, ako polagate važnost na higieno svojega telesa, da je v vsaki hiši neutrpljivo kako razkuževalno sredstvo Večkrat se dogajajo bolezni (škrlatica, vročinska bolezen, kolera, koze, ošpice), ranitve, nalezenja bolezni in opekline; za dezinfekcijo pri bolnikih, za antiseptične obveze ran, oteklin, aa irigacijo za dame in v varstvo pred nalezenjem bolezni, za stalno rabo pri vseh vrstah desfnfekcij in pri odpravljanju neprijetnega duha je najbolj pripraven znanstveno mnogokrat preizkušeni in po vsem svetu za Mjbeljee razkuževalno sredstvo sedanjosti znani
£ysoform
ker učinkuje hitro in zanesljivo, ker ga vsakdo brez nevarnosti lahko rabi, ker prijetno aromatično diši, kože ne razdražuje (kakor druga desinfekcijska sredstva) in ker je naposled Jako poceni, ga skoro vsi zdravniki priporočajo in v vsaki hiši radi rabijo V originalnih steklenicah (zeleno steklo) z navodilom vred se steklenica a 100 grami za 30 vinarjev dobiva po vseh lekarnah in drogerijah monarhije. Poizkusite enkrat! Pomnite, da lvsororm hitro in zanesljivo odstrani zoperni vonj in pot!
NOVO!
Izvrstno desinfekcijsko sredstvo za usta za vsakdanja negovanja ust m
zob je aromatično in fino dišeče
lysoiorm s poprovo moto
i
v steklenicah po K 1*60. Ohranja zobe, daje ustom priieten okus ter hitro in zanesljivo odstrani disanje iz ust.
Poučno brošuro „Gesundheit und De&inf ektion", ki jo je spisal odličen zdravnik, vam pošlje kemik Hubmann, Dunaj XX., Petraschgasse 4, znanstveni referent izdelovalnic Ivsoforma, in sicer takoj gratis in franko, ako pišete ponjo.
Gospodom zdravnikom vzorci in literatura vsak čas gratis in franko. 600
In wn
Prodajo se skupno ali posamezni vagoni Kupci naj se obrnejo na lastnika Josipa Mešekc, posestnika 7 Litiji. Istotam se proda
3 vagone lepega, suhega
kkevega oglja.
Jako lepe eno in dveletne
jabolčne divjake
kakor tudi
860
pritlikovce
jablane in kraške ima po nizki ceni na prodaj šolsko vodstvo pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. S60
Josip Čufer J{na Čufer-Jfaberle * Sgia
r^**sz£ poročena, ^z^n^
Ljubljana, dne X marca t9?t.
najnovejše in najpopolnejše
[W sredstvo za snaženje srebra in posrebrenje
U/ z zajamčenu vsebino srebra za snaženje, izboljšanje ter posrebrenje srebrne posode,
jedi'nc priprave, skled in dragih predmetov iz atfeaiUa, novega srebra, medi, bakra, itd.
17  Najpopolnejše nadomestilo za galvansko posrebrenje.
/ strpljivo za gsspcdinjstva, hotele, kavarne, restavracije rti Naprodaj n r$eh beKik drogerijab* trgovinah z barvnim m materijalniin blagom ttl Česa stekl. 71 i ii I I
i „SOL!*!", generalno razpoiavališče na Avatro-Ograko
* DUNAJ, V. (Kargaretengarlel it. 142. 3488^
Dve hiši
se zaradi družinskih razmer prodasta.
V eni je gostilniška Koncesija, edina v vasi ? drugi se izvršuje kovaška obrt.
Kraj je jako priljubljen ljubljanskim izletnikom.  Oddaljen je le tri kilometre od železniške postaje. — Kdor bi hotel tudi se kaj zemljišča, mu je tudi na razpolago. — Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 874
% Se sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. februarja 1911, opr. Štev. A I 35/11/19 dovoljena
prostovoljno prodom
v zapuščino dne 23. januarja 1911 v Ljubljani, Knafiova ulica štev. 4, zamrlega gospoda Diziderija  Zebala spadajoče
premičnine, kakor pohištva, obleke, : perila, knjig i. t. d. ■
vršila se bo
v ponedeljek, 13. marca 1911, počenši ob 9. url zjutraj
na pokojnikovem stanovanju v Ljubljani, Knafiova ulica št« 4, II. nadstr.
ter se eventualno naslednji dan nadaljevala. 372
V Ljubljani* dne 8. marca 1911.
Aleksander Hudovernik t.
c. kr. notar, kot sodni komisar.
katera teli prijaviti dobro kavo, uporablja najraje „prav ga .Francka:" s kavnim mlln-ckom, ki se Izdelalo temeljem največje skrb-m   aostt io dolgo let v zagrebški tovarni, a
£a izborili domači izdelek uajtoplcje priporočamo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoČimi se 04 vplačili.
vsaja
avsrovslna banka v Pragi. — izsilili Hibi lola! im kap Haljo S 100,91 Po Velikosti dragi vzajemna zavarovalnica sate Mm 1 vseskozi ilmseks ssrsssi sprave«
•ar fmifn ndsds 1 Ijaji SS£H^ 1 um m ki 12. -a*
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Dovoljuje iz čistega dobitka Izdatno podporo v aarodne In občookoristn« namene.
X3
xxx: xxx: gxxx
xx
p|
Uljudno naznanjam, da sem z dne 8. marca t. L svojo
preselil Is
na
845
Stari trg štev. 20
g6    ter prosim vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in beležim,
u z velespoštovanjem
g ANTON ČERNE, Ljubljana. xSSSS XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxSxlfflXX
:-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
i
Orano PRIX.
Dela kožo odporno in žametnomehko.
Neutrpijivo ob mrzlem letnem
ČA8U in za potovanje po hribih ali po morju.
Čudovitega učinka za pusto in razpokano kožo.
Dobiva se povsod. Lonček 70 in 1-20.
Juri Dralle
Hamburg in Podmokli.
P
u
r
JULIUS
Ustanovljena ieia 1S1S.
Ustanovljena teta 1818.
Zaloga v Ljubljani.
JKetelkove ulice štev. 19
priporoča svojo izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Telefon stev. 248.        ^0>u        telefon itev. 248.
Valjčni mlin v Domžalah |
L BOtlČAR, UDBUAIU 1
Centralno pisarna m sKladlite: (legura ulica 6.1*
Telefon interurb. it 139. Telefon intemrb. it 12«, I I
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti 11 kakor tudi otrobe in druge tnlevske izdelke.   11
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter ]1 Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9. ii
knjige, časnike itd. vsako množino.
Ponudbe: Peter Strel, trgovec, Mokronag.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno irao dal-
matinsko vino
KOČ
233
najboljšo vodstvo.
4  steklenice   (5  kg)   franko   K  4*—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Ho debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno
trgovino
i
hralmttaa-
3Ć4
Devoclonalli
in vse vrste blago z« DOZ j a pota,
Tvomiška
Crnest Jevnikarjev naslednik
hnjtn tesli, i K iist! it. 6.
gnjr Me kupujte
nič drugega proti
kas
hripavostif kataru in zašle* zcnji?j krčnemu in oslovskemu kašlju, nego slastne
i
Ml
0?
,vtrcmi jelkami",
not. poverjen::! izpričeval cd
zdravnikov in zasebnikov za-jamčujc gotov uspeli.
Zavitek 20 ln <0 vS^,, škattfa
60 Vinarjev. Prodaja jih:
Uhtšd p». Tnu let irae tifb. Suiaiu. lekarna. Dr. O. Hccoii, lotVBl. Deželna L-
V. jma   .Mr. Ptj. And Bohinc, lekarna pri kroni.
Nlr. Ph. JoyClfniSff. Jekama. Ait. Kale, drogeriju. B. Cvanu*ra, dro^-rija „Adrija".
D.-iiiieT Pire, lekarna, Irfr'ja. J. BcJsnanan^ !s-kama. Novo m«?<>*o. C. AntJriiančic. le!:ania. Novo mtiSTO. Jur R-.;.:. Lekarna pri .v,ar. P. Vipava. .Milan Wadm, !-':a;r:^, Metlike. A. lio-
b!ek. Itksrno, Radovljici Miiiko Brčiili, lekarna, Liti'r,.   ^a.sl Šav.vfc, k^rr.a -rl _S\\
Trojici". Kr^uj. Fi Bftecsrk.teJctnta, f'osiojn:i.
Jos. Močnik, lekdHi.i. Kftsraik. E. r3o*dycU, lekarna v šk L->Ut. .Mr. H. Pohlfik, lekarna, Tr.ič. Ph. Mr. E. Koželj. Mtarna, Jeatrice-V. .". t.\ trjovec, Senožeče.
jlitiaitotiooSte djpretac stro&iicc!
Pristne ^imo v cigaretnem zaboj-Cku   z imenom
JACOBI!
■ •
Papa le dovolU! Sel !• <**«©M —
Vsak karton ima zelo zanimive
rfntgenotc slike.
Zadnji meseci Nepreklicno dne 5. aprila vlečenje
loterije ogrevalnic
1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000. Mr Prvi trije glavni dobitki K 30.000, 5000, 1000 -vaa
se na zahttvo dobitnika odStevši 10°/0 in zakoniti dobitveni davek izplačajo vr gotovem denarju. - Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, me-o43 n jalnicah in v loterijski pisarni: !, Goldschmiedgasse 8.
Št. 1584 V. u.
9'
834
Mestni magistrat razglaša:
Letošnji glavni nabori se priCno šele v drugi polovici meseca aprila, zato pa uradtijejo dne 6., 13., 20. in 27. marca, potem 5. in 12. aprila stalne naborne komisije.
Delovanje omenjenih komisij ni omejeno zgolj na naknadne nabore, marveč se jim lahko predstavijo tudi taki naborniki, ki pridejo letos k naboru, zlasti taki, ki so se vrnili iz inozemstva v domovino ali, ki iz posebnih ozirov vrednih razmer žele odpraviti nabor pred rednim glavnim naborom, če vložc prošnje na pristojne politične oblasti.
Mestu! magistrat ljubljanski,
dne 28. februarja 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan !. r.
Edina slovenska kista voda 111
TOLSTOVRSKA SLATINA
ie po zdravniških strokovnjaki/i priznana med cajboljšimi planinskimi kislimi vodami, j? izborao zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesib, za želodčni krč. zaprtje; bolezni v ledvicah in mehurja ter pospešuje tek in prebavo. — Tdfstovrška siatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizne kisle reda. — Odlikovana je bila na mediifir. razstavi v lnomosia      in na bigijen. razstavi na Dunaju 1899.
INaroča se in zaloga vode je pri Busu, Marije Terezije cesta 6" v I Sl i       Ljubljani, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. — Ik J*
Slovenci I Zahtevajte povsod le Tolsto vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slov. Kislo vodo. — lel totifa gate&i? gre v Mrodte nam
Letovišče« zdravilišče« sobe za tujce«
j Svoj? * k svojiia
SI
Pn nakupovanju hia^a      obleke zahtevajte povsod blago,
ki ima napis:
IS!
m m
□Fig]
Is3
m m
in varstveno znamko zlate repa te zvezde. ZVEZDNA TKA« NINA je zanosi ivo in trpežno bombažno jn platneno blago, za moške in ženske' obleke, srajce m razno drugo perilo. — Zahtevaj vsak v lastno kori-t od vsakega trgovca le: :: ZVEZDNO TKANINO z znamko zlate ropate zvezde! ::
418
t^i^iioiiPiioiffsif^r^ra^i^^
m
m
151
fšl
tal
[O
H f5
□iainip|Dpp|rjiDPininininiD
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
Hlačna krila
so pridobila ▼ zadnjem času veliko zanimanje in simpatijo, ter vlada zaradi toga Toliko vprašanje po njih. Ni isključeno, da so ta moda tudi tukaj obilo razširi, vsled toga oddajam
damska krila
najnovejšega kroja in vseh modernih barv
pod lastno ceno*
Bernatović
Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 5.
□iniDplnlDlglaininiDininiDiniDiainin
I<aetutfai in Uek »Nosadne tiekaraetu
MLU
1785