Leto LXIX
S-©v. 128 a
V Ljubljani, v nedeljo, 1. junija 1041 Poumm piaUn* « gotovim Cena 2 din - Prezzo L 0.60
Naročnina mesečno 30 din, ca inozemstvo 30 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, ca inozemstvo 120 din Ček. rafc. Ljubljana 10.650 za naročnino
SLOVENEC
\bbonamenti: Mese Din 30; Estero, mese Din 50; Edizione domeoica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.t Lubiana 10.650 per gli abbo-
in 10.349ra "" M ^^^^ ^^^^^^^^^	^ ^^^^^^ aamentl; 10.349 per
p , . . ,	le Inserzionl.
Kranjf, Novo mesto! 1X,U," d" ,intra, rMM P°nede"ka '» dn"" P° pramlku.	Filiali« Jesenice,
T,..'. . .„ , . - . . i ...... = Uredništvo in apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. =	Kranj, Novo mesto.
Izključna pooblaščeni« za oglaševanje italijanskega in tujega | R.d.zione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. |	Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubbllc.ta Italiana S. A., Milano. 5 Telefon 4001^005. i	ed estera: Unione PobbUrita Italiana S. A., Milano.
Uradno poročilo štev. 360:
Naše čete zasedajo
svoje cilje na Kreti
Rim, 31. maja. lp. Uradno poročilo št. 360 glavnega stana italijanskih vojnih sil se glasi:
Oddelki italijanskih bombnikov so ponoči znova bombardirali pristanišče v La Valetti na Malti.
Kreta: Na otoku Kreti italijanske čete nadaljujejo s svojimi boji, da bi dosegle določene cilje v tesnem sodelovanju z nemškimi silami.
. Egejsko morje: Angleška letala so metala bombe na nekatere kraje, ki so na italijanskih posestih. Eno sovražno letalo so naši protiletalski topovi sestrelili.
Severna Afrika: Italijanska in nemška letala so v zaščiti italijanskih lovcev bombardirala protiletalske baterije v Tobruku. Dne 28. maja so nemški bombniki napadli sovražne oklopne sile blizu oblegane trdnjave, pri tem so zadele in hudo poškodovale parnik velike tonaže severno od Marsa Matruha.
Vzhodna Afrika: Naše posadke se junaško branijo pred pritiskom sovražnika, ki je številčno močnejši.
Nelyork, 31. maja. lp. Vojaški strokovnjaki, ki pišejo v ameriške liste, s« presenečeni zaradi zmage osi na Kreti, kjer so Angleži zbrali velike
sile zaradi sklepa, da hi se bojevali do skrajnosti. Vkljub prazniku »Memorial Daya« Hull in Wclles nista odšla iz Washingtona, ker menita, da je razvoj zaradi bojev na Sredozemskem morju zelo kočljiv in hočeta iz Washingtona poročati o vsem predsedniku Rooscveltu, ki je v llvde Parku.
Rim, 13. maja. Pri Retimu, ki so ga Nemci zasedli pred dvema dnevoma, so ujeli 800 Angležev in zajeli 30 topov, med njimi tudi topove težkega kalibra. Obenem so osvobodili več tisoč italijanskih ujetnikov, ki so jih Grki prepeljali iz Albanije na Kreto, a jih niso imeli več časa spraviti dalje.
Slovesna predaja poslov v Trstu
Eksc. Grazioli je izročil posle Zveznega Tajnika svojemu nasledniku
Trst, 31. maja. lp. Včeraj dopoldne je bila v ovorani palače Littorio pred strankinim podtajni-kom Mezzasono slovesna predaja poslov med odhajajočim Zveznim tajnikom Graziolijem in novim Zveznim tajnikom Pielrom Pivom. Pri slovestnosti so bili navzoči prefekt, vse oblasti, krajevni odličniki, tajniki in tajnice fašističnih organizacij iz province in zastopstva vseh organizacij stranke.
Zvezni tajnik Grazioli, ki ga je Ducejevo zaupanje poklicalo na mesto Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino je podal jasno poročilo o delavnosti fašizma v Trstu, ki ga je vodil pet let. Pri tem je ustanavljal, večal in vedno bolj izpopolnjeval vse organizacije in se naslanjal zlasti na delavsko ljudstvo. V svojem govoru je omenil slavne tržaške žrtve za revolucijo in žrtve vseh vojska ter je izrazil zahvalo družinam padlih, vojnim silam in je na.-lovil vojvodi D'Aosta topel pozdrav, kajti on je zlasti blizu srcem tržaških fašistov.
Nato je izročil novemu zveznemu tajniKU Pivi slavno zastavo federacije in sicer med navdušenim vzklikanjem Duceju.
Novi zvezni tajnik je prevzel poveljstvo nad fašisti pri sv. Justu in je izrekel ognjevite pozdravne besede tržaškim črnim srajcam ter je pri tem izrazil prepričanje, da bo stranka v tržaški po-
krajini pod Ducejevimi ukazi nadaljevala svojo zmagovito pot.
Prefekt Borri je podčrtal razumno in ognjevito delo tovariša Graziolija in je povdaril, kako je italijanski in fašistični Trst vedno na višini nove zgodovine Italije. Izrekel je prisrčne želje tovarišu Pivi in izjavil, da je kategorični imperativ vseh Italijanov danes misel: zmagati in sicer za slavo domovine in za srečo naroda.
Ob koncu ie povzel besedo med navdušenim ploskanjem podtajnik stranke Mezzasono, ki je prinesel tovariški pozdrav strankinega tajnika Emiliju Grazioliju, ki ga je Duce poklical na visoko važno mesto in Pietru Pivi, ki prevzema plemenito in važno nalogo, ta naloga pa je vredna čistih namenov tistih mladih Italijanov, ki so rasli v Mussolinijevi Italiji. Strankin odličnik je nato izjavil, da je tajniku stranke že poročal, kako ie tržaški fašizem danes bolj ko kdaj zbran okoli Duceja v nedotaknjenem duhu, ki je zvezan s spominom na padle tovariše, na poli k bleščeči zmagi.
Besede podtajnika stranke so izzvale navdušeno in ognjevito vzklikanje Duceju. Slovesnost 6e je zaključila s petjem himen revolucije. Odličniki so nato šli izkazat čast in položili vence pred spomenikom padlim in pred Oberdanovo soho.
Poraz Angležev na Kreti je težak in izredno pomemben
Atene, 31. maja. lp. Prva poročila, ki prihajajo semkaj o umiku angleških in grških čet na otoku Kreti, dajejo jasen in realističen pregled o hudem porazu teh delov angleške in grške armade.
Med gorami so nemške čete v dolinah in v vaseh našle cela skladišča orožja in streliva. Zlasti mnogo je med njim avtomatičnega orožja. Prav tako so nemške čete našle tudi velike zaloge vseh potrebščin, ki so bile določene za avstralske in novozelandske čete. Na prelazih in po cestah ter na gorskih stezah so angleški oddelki hitro zgradili razne protitankovske ovire, da bi preprečile prodiranje sovražnih tankovskih oddelkov. Na glavnih in važnih postojankah so ostali še topovi s protitankovskim strelivom in vidi se, da ti topovi sploh niso več stopili v akcijo zaradi hitrega razvoja bojev.
Iz vsega tega se vidi, da je bil ves otok prava trdnjava in so Angleži nastopali z zavestjo, kakor da bi bile njihove postojanke neosvojljive. Toda tisoči in tisoči padalcev so na Kreti prav tako kakor lansko leto v Flandriji zmedli sovražnika, ki ni računal s tolikšno množico takšnih napadalcev in ni verjel, da bi ga ta nevarnost mogla zajeti od vseh strani. Bliskovit nastop padalcev je preprečil sovražniku, da bi se reorganiziral. Po prvih valih padalcev so pristajali neprestano novi oddelki padalcev, ki so navadno v desetih urah, ponekod tudi po najhujšem boju zlomili odpor branilcev.
Število trupel grških, angleških, novozelandskih in avstralskih vojakov je veliko. Toda branilci so se pogosto razbežali po gorah in bo iskanje trajalo še nekaj časa
Rim, 31. maja. lp. Iz pristojnega angleškega vira izjavljajo, da je položaj na Kreti daleč od tega, da bi se lahko pričakovalo kakšno zboljšanje. Zveze z oboroženimi oddelki, ki so tam razbiti, so postale silno težavne in v London ne prihajajo več poročila o poteku bojev. Dodajajo pa, da poročil iz nemških in italijanskih virov ne morejo niti zanikati, niti potrditi.
Rim, 81. maja. lp. Angleški listi ne morejo več zakrivati poraza angleških čet na Kreti. »Daily Mail« piše. da so angleške čete prisiljene na umik. List piše, da ima poraz na Kreti izreden pomen.
»Daily Herald« piše. da vdor sil osi v vzhodni del Sredozemskega morja slabi odpornost angleškega imperija, ki je v vedno večji nevarnosti na bližnjem vzhodu.
Poveljnik angleških čet na Kreti se je ponesrečil
Beyrut, 31. maja. lp. Iz Egipta je prišla novica, da je padlo v bližini Aleksandrije na tla letalo, s katerim je zbežal s Krete novozelanski general Freyberg. Značilno je, da je vrhovni poveljnik angleških čet na Kreti prvi zbežal, da«i bi po odločnih zatrdilih Churchillovih moral umreti na svojem mestu. Način bega staremu generalu ni bil
neznan, kajti že v Galipoliju, kjer je bil v službi kot major pri generalu Anzaku, je srečno zbežal tedaj, ko je bila bitka na višku.
Ciper —
zadnje angleško oporišče
Beirut, 31. maja. List >Syria«, ki se bavi z vprašanjem Krete, piše ob tej priložnosti o udarni sili nemške armade in o možnosti angleške obrambe. Angleži, pravi list, da se ne bodo mogli dolgo več držati na Kreti. Sicer pa so že oni sami predvidevali, da bo otok padel. Po padcu te močne ološke trdnjave z odličnimi pristanišči, ki jih je lahko uporabljala angleška mornarica in za katero so Angleži sanjali, da je neosvojljiva, ostane Angležem v vzhodnem Sredozemlju le še Ciper. Kakor se je izvedelo, grade Angleži sedaj na Cipru z veliko naglico utrdbe. Angleške čete, ki so bile že tolikrat tepene in presenečene, sploh nimajo več možnosti za napade ali protinapade, temveč morajo stalno misliti le na to, kako se bodo branile pred Nemci, ki jih stalno zasledujejo. List nadaljuje. da so ti obrambni poskusi le nekoristna, začasna tolažba brez prave vrednosti.
Bardossyjevo potovanje v Italijo
Rim, 31. maja. lp. V zvezi z govoricami, da bi naj prav kmalu, prišel v Rim predsednik madžarske vlade Bardossy, izjavljajo, pristojni krogi v Rimu, da ne morejo te novice niti zanikati, niti potrditi, vendar pa je navada prijateljskih vlad, da novi predsednik vlade stopi v osebni stik z osebnostmi vlad držav osi Italije in Nemčije. Vsekakor pa morebitni obisk predsednika madžarske vlade v Italiji ne bi imel izrednega pomena in bi bil samo v okviru rednih stikov med obema državama.
Vojaška parada
v nedeljo na dan Statuta
Ljubljana, 31. maja.
Ob priliki proslave Dneva Statuta, ki go vsako leto slave Oborožene Sile z vojaško parado v vseh italijanskih posadkah, bo tudi v Ljubljani ob 9.30 vojaška parada, in sicer po vsej Blciweisovi cesti. Čete, ki so nameščene v Ljubljani, bo pregledni v paradi Poveljnik Armadnega Zbora Eksc. Robotti. Pri paradi bodo sodelovali 1. polk grenadirjev, 55. legija črnih srajc, 13. topniški polk, bataljon možnarjev iz 81. polka, četa topničarjev iz. 47/32, oddelki pionirjev, vsi oddelki iz divizije snrdinskih grenadirjev, sledil jim pn bo ii. topniški polk Armadnega Zbora.
Občinstvo se bo lahko udeležilo vojaških slovesnosti na hodnikih ob Bleiweisovi cesti, kamor bo imelo prost dostop.
Isti dan bo proslavljen Dan Statuta tudi v Kočevjn, in sicer z vojaško parado, katere se bo udeležil 2. polk grenadirjev z oddelki, ki so razmeščeni v pokrajini.
Hrvatsko diplomatsko zastopstvo v Rimu
Rim, 31. maja. lp. Davi je prišlo v Rim prvo hrvatsko diplomatsko zastopstvo. Zastopstvo, ki ga vodi novi poslanik Štefan Perič, je dopotovalo na postajo Termini. Vsi hrvatski diplomati so nosili vstaške obleke.
Hrvatsko diplomatsko zastopstvo je sprejel zastopnik zunanjega ministrstva. Na postaji pa je bilo tudi mnogo Hrvalov. ki bivajo v Rimu. Perič se je zahvalil za pozdravne besede zastopnika zunanjega ministrstva in je izrazil svoje zadovoljstvo, da ima čast v prestolnici fašistične Italije zastopati Hrvatsko. Množica okoli postaje je hrvatskemu zastopstvu priredila navdušene manifestacije.
Nemška vojna poročila:
Nemške čete zasedle Heraklcon
Letala preprečujejo beg angleških čet z južne obale Krete
Berlin, 31. maja. lp. Vrhovno poveljstvo nemške vojne sile objavlja:
Na otoku Kreta nadaljujejo nemške čete zasledovanje zbitega sovražnika proti vzhodu in so obnovile zvezo z nemškimi padalci pri Hera-klionn. Združitev z italijanskimi četami, ki prodirajo od vzhoda, je samo še vprašanje kratkega časa.
Oddelki nemških bojnih letal so tudi včeraj bombardirali sovražno zbiranje čet na cestah v ozadju. Strmoglavci so napravili uspešne napade na pristanišča na južni obali Krete, odkoder so angleške čete skušale zbežati. Južno od Krete so nemška bojna letala napadla oddelek angleškega vojnega brodovja in poškodovala angleški rušilec tako hudo, da je treba računati z njegovo izgubo. Angleške čete, ki so se zatekle na otok Gaodos, so bile napadene in je bila razrušena signalna postaja.
V	severni Afriki je bil pri Tobruku odbit poskus sovražnega izpada. Topniški ogenj je povzročil eksplozijo večjega angleškega municijske-ga skladišča. Nemška strmoglavska letala so napadla angleške baterijo protiletalskih topov pri Tobruku. Rušilna letala so obstreljevala zbiranje sovražnih čet. Nemška in italijanska letala so zelo uspešno napadla sovražno skladišče goriva.
Podmornica pod vodstvom kapitana Heinri-cha Liebeja je potopila 44.000 ton sovražnega trgovskega brodovja.
V	pretekli noči so bila uspešno napadena angleška pristanišča na zahodni obali. Na ozemlju Mersey in ob bristolskem kanalu so nastali številni požari.
Sovražnik ni priletel nad nemško državno ozemlje, pa tudi ne nad zasedeno ozemlje.
Pri bojih za Caneo so se dne 25. maja zlasti izkazali člani planinskih polkov in sicer poročnik Bauer, višji narednik Burghartwieser, narednik Faltenmeier in višji lovec Kehrer.
Portugalska odbija ameriške zahteve
Portugalska bo z orožjem branila svoje posesti na Atlantiku
Lisbona, 31. maja. lp. Portugalsko javno mnenje z velikim zanimanjem zasleduje razvoj ameriške zunanje politike. Portugalska se namreč mora zanimati za ameriško politiko zaradi portugalskih otokov na Atlantiku in pa zaradi vpliva, ki ga ima Severna Amerika v Južni Ameriki.
Dnevnik »Diario de Notizias« objavlja uvodnik pod naslovom »Nevarna načela«. Člankar piše, da je bil Rooseveltov govor poln zmedenosti in da bo še bolj zapletel ameriško notranjo in zunanjo politiko. Dnevnik se vprašuje, kako je mogoče spraviti v sklad nekatere odstavke Rooseveltovega govora s poroštvi, ki jih je Roosevelt dal, da bo spoštoval portugalsko suverenost. Prav tako se zdi čudno stališče, ki ga je zavzel Roosevelt, češ da se varnost zahodne pobite razteza do Dakarja, Azorskih otokov in do Capverdskih tokov. Nepotrebno bi bilo podčrtavati, kako so Rooseveltove trditve smešne. Kajti Amerika si sama pridržuje pravico, da raztezuje in zožuje pojem o varnosti ameriškega kontinenta. Pri tem pa Roosevelt razpolaga po svoji volji z ozemlji, ki so last drugih držav.
List opozarja zaradi tega Roosevelta in ameriško vado, da hoče portugalska vlada z
vsemi sre4stvi braniti vsako ped narodnega ozemlja in je ta svoj namen tudi uradno razglasila. Zato bo samo portugalska vlada tista, ki bo razsojala o tem, kdaj je kak del portugalske zemlje v nevarnosti. Drugačno mnenje pa more portugalsko vlado samo siliti k temu, da protestira in da izjavlja, da so take izjave izzivalne. Ob koncu se list vprašuje, kje je Amerika dobila pravico, da razpolaga s tujim ozemljem in zakaj skuša izvajati pritisk ne samo na Portugalsko, ampak tudi na Brazilijo.
Ameriška divizija v Portoricu
Rim, 31. maja. lp. Angleška obveščevalna služba poroča, da je prva ameriška divizija prejela ukaz, da naj se vkrca, ker jo bodo odpeljali v Portorico. To je oklepna divizija. Doslej je bilo njeno mesto v Massachussetsu, kjer se je udeležila lanskih poletnih manevrov. Angleška obveščevalna služba pravi, da je treba Portorico smatrati za prednjo postojanko ameriškega kontinenla v smeri proti Cap Verdskini otokom in proii zahodnim afriškim obalap*
V	boju proti Angliji se je zlasti odlikovala posadka izvidniškega letala in sicer poročnik Hotmann, podčastnik Nackel, podčastnik Gartler in višji kaplar Masuhr.
Berlin, 31. maja. lp. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi:
Operacije za zasedbo angleške utrjene postojanke Krete, ki so se pričele 20. maja z izkrcanjem močnih oddelkov iz letal, se bližajo koncu.
Sovražni odpor se je povsod zrušil. Močna napadalna vojska, sestavljena iz padalskih in planinskih oddelkov, je po hudih bojih ob pekoči vročini in v najtežjih terenskih okoliščinah porazila in razpršila sovražnika. Združenje s padalskimi lovci pri Rethimnonu, ki so držali svoje postojanke več nego 8 dni napram močni sovražni premoči, je doseženo.
Padalski lovci so ob trdovratnem sovražnem odporu zavzeli mesto in letališče Heraklion (Kan-dija), poveljujoči general grških čet pri Heraklionu je ponudil vdajo.
Nemško letalstvo je podpiralo boje z neprestanimi napadi na umikajoče se sovražne kolone na pohodu, zbirališča čet in uporniška gnezda. Oddelki bojnih, strmoglavnih in rušilnih leta! so v valovitih napadih docela uničili angleške in grške oddelke čet.
V	podpiranju naših operacij po italijanskih silah z morja in it zraka, pri čemer so se posebno odlikovali z najhrabrejšim nastopom italijanski torpedni čolni, so se 28. maja popoldne italijanske čete izkrcale v vzhodnem delu Krete, od koder od tedaj naglo prodirajo proti zapadu.
Ostanki razpršenih Angležev beže, zasledovani od naših čet, proti južni obali z namenom, da se izognejo z nočnim vkrcanjem na ladje nadaljnji borbi. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov ter zaplenjenega mnogo materiala, med drugim številna oklopna in motorna vozila, 30 lahkih in težkih topov, kakor tudi velike zaloge. Nemški in italijanski vojni ujetniki so bili osvobojeni.
Nemška bojna letala so v morski ožini pri Času napadla angleške vojne ladje in so potopila dva rušilca. Strmoglavci so uničili v vodovju v bližini Krete dve trgovski ladji s skupno 1600 tonami, kakor tudi eno obalno ter eno stražno ladjo.
Berlin, 31. maja. lp. Včeraj ponoči so izvedli v Rokavskem prelivu napad angleški hitri torpedni čolni, napad pa se je popolnoma ponesrečil s hudimi izgubami za Angleže. Ena nemška obrežna ladja je uničila eno sovražno hitro torpedovko v kratkem boju. Neka druga sovražna ladja pa je bila tako poškodovana, da je treba računati z njeno izgubo.
Zverinsko postopanje z nemškimi vojaki
Berlin, 31. maja. lp. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi med drugim:
V	bojih na Kreti so bili ranjeni nemški vojaki tako zverinsko pohabljeni, kakor se je to v poteku sedanje vojne doslej primerilo samo v bojnem pohodu proti Poljski.
Nemška vojska bo z vsemi sredstvi skrbela za ohranitev dostojnosti in viteštva v boju. Z najstrožjo kaznijo bo zaradi tega nastopila proti oddelkom, ki so odgovorni za ta barbarstva pohab-ljenja, ali prebivalcem, ki so jih krivi.
Nobenega dvoma ni, da je prav tako nesmiselna kakor lažniva trditev angleškega ministrskega predsednika Churchilla, češ. da so nemška vojaki odskakovali v nasprotnikovih uniformah, v Klavnem kriva teh zverinstev
Angleži hite izpraznjevati Gibraltar
Algeciras, 31. maja. ip. Včeraj so iz Gibraltarja začeli odvažali angleške družine, ki so pr$ie tja predvsem iz Tangerja in La Lineje. Prav tako odvažajo osebe, ki so na listah, sestavljenih od vojaških oblasti. Prebivalstvo zelo odločno protestira, toda policija se za proteste ne zmeni. Prebivalstvo zlasti zahteva, da bi izvedelo, kam jih bodo odpeljali, kajti pri prejšnjih prevozih se je dogodilo, da so člane iste družine odpeljali na razne kraje. Nekateri člani družin so bili tako oddaljeni drug od drugega po več tisoč kilometrov. Angleške policijske oblasti so odgovorile, da ne morejo dati nobenega zagotovila v tem smislu.
Algeciras, 31. maja. lp. V Gibraltar sta prišla torpedni lovec »H 57« in neka podmornica na popravila
Angleške izgube na morju
Rim, 31. maja. p. Britanska admiraliteta je objavila te dni tudi skupne podatke o celotnih izgubah, katere je utrpelo angleško vojno ladjevje od septembra 1939 pa do danes. Te izgube znašajo v celoti:
, 2 oklopnici s 71.250 tonami.
3 letalonosilke s 50.000 tonami.
6 križark s 46.536 tonami.
47 rušilcev s 65.090 tonami in
26 podmornic s 27.070 tonami.
Skupno znašajo torej angleške izgube na morju za časa sedanje vojne 259.940 ton, kar je v primeri s prejšnjo svetovno vojno izredno veliko. V prejšnja svetovni vojni je Anglija za ves čas trajanja vojne izgubila samo 158.170 ton vojnega ladjevja.
Potopljeni
angleški trgovski parniki
Newyork, 31. maja. V ameriških trgovskih krogih se je razširila novica, da so bili potopljeni angleški trgovski parniki: »Gregalla« (5802 toni), »Esmand« (4076 ton). »Bengare llead< (2609 ton), »Empire Caribic« (2861 ton); te ladje so
odpotovale v konvoju iz Zedinjenih držav v Anglijo in so vozili vojni material. Boje se, da je potopljen tudi parnik »City of Kinibelley«.
Anglija je kriva evropske nesreče
Berlin, 31. maja. Ip. Nemški tisk še piše o
zadnjem govoru angleškega zunanjega ministra Edena. Politična in diplomatska korespondenca pravi, da tipični predstavnik angleške plutokraci-je ni mogel razvijati lx>lj hinavskih misli, ko je tožil o bolečinah in žrtvah Evrope. Dejansko pa se je angleško cesarstvo razvijalo samo zaradi tega, ker je bila Evropa neenotna in razdeljena. Glasilo nemškega zunanjega ministrstva pravi, da 1)0 Anglija drago plačala roparsko politiko, ki jo je izvajala več stoletij.
Bivši cesar Viljem II. bolan
Amsterdam, 31. maja. Iz Doorna poročajo, da se je zdravstveno stanje bivšega cesarja Viljema, ki jo pred nekaj dnevi težko zbolel, nekoliko izboljšalo. Upajo, da se bo njegovo zdravje kmalu popravilo. Glavni stan stalno čuje nad bolnikom.
New Vork, 80. maja. Po vesteh iz Berlina, javlja list »New York Times« iz ožjih krogov bivšega nemškega cesarja, da Je zdravje 82 letnega vladarja jako v nevarnosti in se njegova okolica boji, da bivši cesar ne bo več okreval.
Bivši siamski kralj umrl
Rim, 31. maja. lp. Angleški radio je objavil, da je v svoji hiši v grofiji Surray v Angliji umrl bivši siamski kralj Prajadipok, ki je bil star 47 let. Bivšega kralja je zadela kap. Prestolu se je odpovedal 1. 1935.
E. I. A. R. - Radio Lubiana
Radijske poslušalce, ki slede pouku italijanščine po radiu, opozarjamo, da bo predavatelj g. dr. Stanko Leben v svojem predavanju v nedeljo, dne 1. junija ob 19 še razlagal besedilo V. lekcije, ki je bilo natisnjeno v petkovi šte-vilki »Slovenca«.

Velikanski načrti
Za spremembo lica arktičnih pokrajin — Da bodo izginile ledene plošče,
da bodo zrasle rože...
Helsinki v maju.
Po vesteh, ki prihajajo iz arktičnih krajev, se pravkar razvija titanski načrt, ki bo vplival, da se bo gospodarstvo sveta popolnoma spremenilo. Seveda bodo zato še prej jx>trebne milijarde denarja, 6aj ta titanski načrt nima v mislih nič manjšega, kakor to, da bi se severni ledeniški svet popolnoma osvobodil ledu. Seveda bi se s tem spremenilo predvsem podnebje Srednje Amerike, nastale bi normalne prometne zveze z Ledenim morjem in z arktičnim svetom sploh. Beringovo ožino, ki je med Aljasko in Sibirijo, bi bilo treba razširili. Na ta način bi prišli topli morski tokovi v arktične pokrajine in bi seveda spremenili vse ondotno življenje.
Ta velikanski načrt, ki v resnici ni tako v oblake 6ezidan, kakor je videti na prvi pogled,

Naslednik Odiseja - Anekdota s Krfa
Tisti pregovor, ki pravi, da »miši plešejo, če mačke ni doma,« so prebivalci otoka Krfa le nekaj časa doživljali, tako dolgo namreč, dokler so se Angleži in Francozi naravnost po mačje klali zn last Jonskih otokov. Ladje s Krfa so imele pri tem veliko opravka, dokler se slednjič Francozi zaradi nezavzetnosti otoka niso za stalno naselili na Krfu, in je cesar Napoleon izvedel morsko zaporo nad vso Evropo, kar je zadelo tudi otok Krf. Otočani na noben način niso-mogli razumeti, kako da je moči njihovo, skozi tisočletja dokazano bivanje na otoku kar tebi nič meni nič izbrisati iz zgodovine in kako da se sme živa okolica morja kar s črto omejiti, a kdor bi prestopil to črto, bi ga bili brez dvoma Angleži ujeli. Zdaj so bili otočani s Krfa s svojim oljem in vinom resnično v mišji luknji. Francoska posadka, ki je kmalu sprevidela,' da se ni moči preživljati zgolj z oljem in vinom, bi bila tudi sama rada spustila v luko kako angleško ladjo z žitom, toda z Angleži se ni dalo norce brili in ti so se zakleli, da naj se otočani s Krfa le mastijo z oljem in omnmljojoz vinom.
Z žitom, kar ga je zrastlo na otoku, ni bilo moči niti četrtine prebivalstva oskrbeti s kruhom, in mogočni trgovci z oljem, ki so prej zaničevali poljedelske otočane, so za žive in mrtve barantali in beračili za kruh, medtem ko so se sodi z oljem v istem razmerju kopičili kakor sovraštvo rio Nafioleona. tako da je bilo neuknsno in tudi nevarno sploh z besedo omeniti olje ali Napoleona.
V teh časih, ko so prebivalci Krfa preklinjali prej toliko stavljeno nezavzetnost otoka in so prosili Bog&, naj bi jih zavzeli Angleži in ko so celo začeli sekati svoje, stoletne oljke, to svoje bogastvo in svoj ponos, in jih spreminjati v oglje (oglje je bilo tisočkrat dragocenejše kot olje!), se je zgodilo, da se je jjonoči neka angleška tovorna ladja, pomotoma ali v sili, s svojim tovorom zatekla na Krf in prinesla rešitev.
Kirije Telemahos Asimakopulos, ki je bil pred zaporo najbogatejši človek na otoku, je isto noč ždcl pred svojimi oljkami in preudar-jal, ali bi tudi on postal ogljar, ali naj bi pa še dalje stradal kot oljnati baron. Dotlej je bil na oba kraja kaj premeteno ukrenil: k Francozom je pustil teči kar potoke vina, izvrstnega in le zaradi Napoleonove trme cenenega vina, a nad-
Bombardiranje Sfaxa je bilo nezakonito
Vichii, 31. maaj. lp. Francoska vlada je o bombardiranju Sfaxa objavila še dve drugi uradni poročili. V prvem uradnem poročilu se poudarja, da je angleška propaganda skušala upravičili napad na Sfax s tem, češ da so bile tam »nemške vojne ladje« ali pa vsaj v tuniških vodah. Dejansko pa je ta navedba brez vsake pravne podlage. Toda če bi tudi nekaj ur bil v teh vodah rušilec, pripadajoč tej ali oni vojskujoči se stranki, bi to še ne moglo opravičiti napada Angležev na Sfax. Kajti pogodba, ki je bila v Haagu podpisana dne 18. oktobra 1910, pravi v svojem členu 5, da se v tuniške vode lahko za nekaj ur podajajo vojskujoče se bojne ladje.
Drugo francosko uradno poročilo pa pravi, da je angleški radio že objavil novo besedilo o do godku v Sfaxu, ko pravi, da je bila tam italijanska ladja, ki je vozila orožje in ki je zletela v zrak. Francoska vlada pa pravi, da je resnica zelo različna. Škoda je namreč nastala na francoskem parniku »Rabelais«, ki je bil naložen s fosfati, ne pa z orožjem.
£ General Freyberg ubit?
Beirut, 31. maja. Kakor poroča radio iz Kaira, je letalo, s katerim se je vozil s Krete novozelandski general Freiberg, poveljnik angleških oboroženih sil na Kreti, in njegov pomočnik Bagery, padlo v morje. Generala sta bila na potu v Aleksandrijo. General Freyberg da je bil pri tej nesreči mrtev.
r Aretacije v Kanadi
Newyork, 31. maja. lp. Iz Ottave prihajajo poročila, da so v Kanadi aretirali in zaprli sedem I
škofu je pošiljal olje, to se pravi, da je dal mnogo olja za luči v cerkvah, da bi Bog uslišal njegove prošnje in bi poslal rešitev.
Zdaj je bila že nekaj ur angleška ladja na Krfu, ki je bržkone pomotoma mislila, da je pristala na Itaki. A na tej tovorni ladji je bilo čudno blago in tudi nevarno blago, zaradi katerega bi bil kapitan skoraj ustreljen. Angleški lončarji so v teh časih razpošiljali po svetu kar ladje, polne samih nočnih jjosod, da bi vprav s tem tovorom, ki ga niso prodajali, ampak zastonj dajali, predrli zaporo. Te posode so bile na svoj način posebne vrste — in sicer zaradi svojega dna. Ondi je bila prav mična slika neke osebe v zeleni uniformi .in s trivogalnikom na glavi, ki so jo koj vsi spoznali za Napoleona ... Seveda se ni čuditi, da je francoski poveljnik sprejel to kot razžalje-nje Veličanstva in je hotel dati kapitdna ustreliti, ladjo pa s tovorom vred potopiti.
Tedaj pa se je Kir.ije. Asimakoptilps vmešal v to zadevo. Pokazal je na celino in dejal: »Glejte, tu je breg, ki je rumen kot skorja kruha. In iz tegcile,«(pri tom je ivzel.nočno*posodo v roko, »si bom napravil splav Odiseja, svojega predhodnika. In če dovolite, bora prevažal v njih tjakaj olje, semkaj pa pšenico.«
v In tako se je pod angleško zastavo prevažal Kirije Arimakopulos med Krfom in celino sem in tja in čez. In v tistih posodah je bilo na eni vožnji olje s Krfa, na drugi pa pšenica iz Epira.' Olje je tako pridobilo na časti, da se je spet smelo izgovarjati njegovo ime. Kirije se je zahvalil Bogu za ohranjene oljke, in otočani so se brihtnemu nasledniku Odiseja zahvalili za kruh.
je izšel izpod peresa dr. Karla Siteinmetza, ki je posebno slovit na jx>dročju elektrotehnike. Ta znanstvenik pravi, da bi z razširjenjem Behrin-gove morske ožine — kakor je brati v njegovih spominih — prišli gorki morski tokovi z Japonskega, bi so zlili skozi Behringovo ožino, ki bi bila sedaj široka in bi se to vodovje združilo z vodovjem Ledenega morja in ga seveda glede na toplino popolnoma spremenilo.
Na ta način — pravi Steinmetz — bi se ves svet posebno gosf>odarsko spremenil. Na primer Neapolj, ki je v isti zemljepisni širini kakor Ne\vyork, nima nobene zime. London je na isti zemljepisni širini kot Labrador, toda vroči zalivski tok nima tako velikega učinka na podnebje. Zato nima samo otočje Velike Britanije, ampak tudi vsa srednja Evropa bolj zmerno podnebje, kakor Združene ameriške države. Prav zaradi tega bi bilo velikanskega pomena, da bi se zalivski tok usmeril na drugo pot in bi oblival tudi kraje, ki so dozdaj pod večnim ledom, ne samo Aljaske in Kanade, ampak tudi arktične pokrajine.
Steinmetzov načrt je zares sodoben in titanski. Zamislimo se le, kakšna bi bila sprememba v gospodarskem svetu, če bi se ledene arktične pokrajine zaradi spremembe podnebja nenadoma spremenile v tople pokrajine in bi začele zeleneti trave in rasti cvetlice. Največji otok, Gron-Iandija, bi se po uresničenju tega načrta spremenil v gospodarsko področje prve vrste. Brez dvoma bi se začele razne države pehati za lastnino novega paradiža na zemlji, nastale bi nemara tudi kake vojne nevarnosti, in ta in ona država bi si že prilaščala pravico, češ, da je otok le njena last. Predvsem bi s tu sporekli kar celotna Amerika in Evropa, saj ne bi druga drugi privoščili novih bogastev, ki jih je vprav zdaj svet tako jx>treben. Trgovske ladje bi plule po Tihem oceanu in po Atlantskem oceanu in bi odvažale pridelke z novega sveta. Brž bi tekmovale države druga z drugo, da bi s svojimi ljudmi obljudile sedaj tako tihe ledene pokrajine v arktičnem 6vetu in zares bi irtiel ta velikanski na'Č*t vpliv na zunanje pa tudi' notranje lice prav vsega sveta. Nemara, da bi po'1rgovinah-ve"lemest zagledali v izložbah. izredne rastline--m ireže z napisom, da so zrastle v arktičnih pokrajinah. Brez dvoma bi pridelki in izdelki tistih pokrajin imeli vsaj v prvih časih večjo vrednost, kakor drugi na svetu. In predvsem bi imel svet tudi novo vojsko, novo vojaštvo, ki kdo ve, če bi ne bilo oblečeno po šegah ondotnih pokrajin v eski-movske uniforme...
Vse prav in lepo. Toda svet je že večkrat slišal o takih načrtih, vendar pa doslej še ni bilo na razpolago tistih milijard denarja, ki bi jih bilo treba za uresničenje take velikopotezne zamisli.

Schmeling je živ in zdrav
Berlin, 31. maja. lp. Včeraj so v Berlinu uradno zanikali novico, ki jo je razširil anglosaksonski tisk, češ da bi bil bivši svetovni boksarski prva)t Max Schmelling mrtev. Listi so razširili novico, da bi bil Schmelling na Kreti ujet, nato pa ubit, ko je baje poskušal zbežati.
Nato so v Berlinu objavili poročilo posebnega dopisnika s Krete, ki pravi, da je Max Schmelling bil s svojim padalskim oddelkom med prvimi, ki so pristali na otoku Kreti. Časnikar je spraševal bivšega svetovnega prvaka o raznih podrobnostih in o poteku boja na Kreti. Bivši svetovni prvak je podal razne podrobnosti. Naloga njegovega oddelka je bila zasesti del ceste ob obrežju, ki je bil strateško zelo važen. Ta naloga ni bila važna samo zaradi okoliščin ozemlja, ampak tudi zaradi tega, ker so bile tam zbrane precejšne sovražne sile. Toda te sile na tem odseku ce predstavljale neredne čete, ki so jih vodili angleški častniki. Med temi nerednimi četami so bili tudi kaznjenci fz^ neke jetnišnice. Nemški oddelek je to postojanko zasedel. Schmelling je rekel, da so se Angleži vojskovali dobro, niso se pa popolnoma vpregli v boj. Nato je govoril o dejanjih zverinstva, o katerih govori včerajšnje nemško vojno poročilo.
Okrožnica zagrebškega nadškofa
Ob proglasitvi neodvisne države Hrvatske je izdal zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac svoji duhovščini daljše pastirsko pismo, v katerem jo prosi in poziva, naj sedaj sodeluje pri nadaljni graditvi države Hrvatske in delo s tem namenom, da bo Hrvatska ostala zvesta Cerkvi in Kristusu in naj vneto pomaga pri ustvarjanju temeljev za srečno bodočnost poedincev, naroda in
Zagreb dobi novo bolnišnico
Zagreb, 31. maja. Ip. Novi zagrebški župan je podal izjavo zastopnikom tiska in jim rekel, da je bil finančni položaj mesta ob zlomu Jugoslavije zelo težak in da je novi režim ukrenil že vse potrebno, da bi zboljšal gospodarsko stanje mesta. Zagrebško mesto bo dobilo velike avtonomne pravice, da bi lahko uspevalo. Obsežna in zelo moderna bolnišnica je že v gradnji, prav tako pa so začeli z deli za regulacijo Save.
Prva smrtna obsodba v Zagrebu
Zagreb, 31. maja. lp. Posebno vojaško sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt nekega Srba, ki je dne 26. maja streljal na hrvatsko vojaško pa-trolo. Smrtno obsodbo so že izvršili.
Zagreb, 31. maja. lp. Maršal Kvaternik je
pripadnikov verskih ločin, ki prepovedujejo vo- I ukazal, da naj vojaške oblasti zbirajo staro že-jaško službo. Vse so odpeljali v koncentracijsko J lezje, ki ga je treba dati na razpolago ministr-taborisče.	^ šivu za šume iu rude.
Novi italijanski konzul v Sarajevu
Sarajevo, 31. maja. lp. V Sarajevo je prišel g. Alberto Galaise, novi italijanski konzul v Sarajevu. Konzul je že prevzel svoje posle.
Stališče Japonske je odločno
Newyork, 31. maja. lp. Matsuokove izjave so napravile velik vtis na ameriško javno mnenje, kajti Macuokove izjave so bile take, da so na kratko preprečile sleherno slepomišenje s tem, kakšno stališče bi zamogla zavzeti Japonska kot članica trozveze, če bi Amerika stopila v vojno.
Ameriški veleposlanik v Londonu Winant je prišel v Newyork.
Novo Mrakovo delo na odru Frančiškanske dvorane
»Mrakovo gledališče« bo uprizorilo v četrtek 5. t. m. tragedijo »Sinovi Starega Rimljana«. Krstna predstava te najnovejše Mrakove drame bo v frančiškanski dvorani. Vstopnice so na razpolago od torka do vključno četrtka dnevno od 10—13 in od 15-17,
Pojasnilo o delitvi novih tablic za motorna vozila
Ljubljana, 31. maja.
Dne 27. maja je bila objavljena odredba Visokega Komisarja- za Ljubjiansko Pokrajino o novih spoznavnih tablicah za motorna vozila z značkama LB. Da bi se olajšalo in pospešilo izda janje novih dovolil v zvezi z novimi tablicami bo od dne 4. junija oziroma 8. junija odprt poseben urad pri Kraljevih Karabinerjili, Breg št. 20, ki bo odprt za občinstvo od 8—12 in od 15—18.
Dočim bodo tablice za avtomobile'izdajali že ves teden, bodo tablice za motocikliste izdajali v soboto dne 7. junija. Lastniki avtomobilskih in prometnih vozil bodo morali priti v urad s prometno knjižico, trobarvno tablico, s posebnim dovoljenjem za vožnjo in pa s staro tablico.
Od 9. junija naprej bodo nove tablice izdajali nn visokem komisari jatu (Divizija II.)
Opozarjamo, da bodo tablice za celo pokrajino delili v Ljubljani, vendar pa ni potrebna navzočnost vozil.
Novo ime »Tržaškega LIoyda«
Trst. 31. maja. Iz Trsta sporočajo, da je bila tam 9. maja izredna skupščina »Tržaškega Lloy-da«. Na tej izredni skupščini je bilo sklenjeno, da bo družba spremenila svoje ime in bo v bodoče nosila ime »Tržaška linija za vzhod — anonimna plovbna družba«. Telegrafski naslov nove družbe bo »Oriens«.
Seja španske vlade
Madrid, 31. maja. V Madridu se je sestal ministrski svet pod predsedstvom generala Franca. O predmetu vladnih jx>svetovanj še ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Po zaključku seje je bilo povedano, da se bo zasedanje ministrskega sveta nadaljevalo.
Pogodba
med Švedsko in Sovjetsko zvezo
Moskva, 31. maja. O pogodbi med Sovjetsko zvezo in Švedsko je bilo izdano naslednje poročilo:
»Zadnje mesece so bila v Moskvi posvetovanja med sovjetsko in švedsko delegacijo o ureditvi medsebojnih terjatev v republikah Litvi, Letonski in Estonski. Pogajanja so se razvijala v duhu medsebojnega prijateljstva in so se uspešno končala. To sporazum je nato podpisal za Sovjetsko zvezo predsednik sovjetsko delegacije in uradnik zunanjega ministrstva Pavlov, za Švedsko pa Engbell, predsednik švedskega odposlanstva in svetnik zunanjega ministrstva. ^	.,".''."'..
Papen sprejel turške vojake
Carigrad, 31. maja. Nemški jjoslanik v Turčiji von Papen je, kakor vsako leto, tudi letos priredil častni sprejem turških vojakov, ki so se v pretekli svetovni vojni borili skupno z Nemčijo kot njeni zavezniki. Tega sprejema se je med drugimi udeležil turški minister za narodno obrambo Saffe Azikan in pa minister za javna dela Ali Fuail Schebesci.
Wynant v Washington
Washington, 31. maja. Tu se mudi ameriški veleposlanik v Londonu Wynant, ki je prišel v VVashington z letalom, da bi se posvetoval s svojo vlado o vojaškem jx>ložaju. Velej>oslanik ni hotel dati zastopnikom tiska nobene izjave. Prav tako je odklonil odgovor na vprašanje časnikarjev, kakšen odmev jo imel v Londonu gavor predsednika Roosevelta.
Aretiran nemški diplomat v Ameriki
Nemjork, 31. maja. V Newyorku je ameriška policija aretirala bivšega nemškega diplomata v Ameriki Kurta Rietha in ga takoj odvedla v ječo. Dolže ga vohunstva. Od nemške strani pa se poudarja, da je Rieth prišel v Ameriko izključno po svojih osebnih poslih. Vzrok, ki ga za njegovo aretacijo navajajo Američani, je zaradi tega popolnoma ničeven. Razen tega so še 456 Italijanov in Nemcev, povečini mornarjev, spravili v koncentracijsko taborišče v Dakoti. Državni tožilec Jackson je izjavil, da ima državno tožilstvo doslej pod nadzorstvom 1500 tujcev, ki so večinoma že zaprti.
Anglija oddala še en otok Ameriki
Newyorlc, 31. maja. Agencija Reuter poroča, da je Anglija odstopila Združenim državam zopet novo pomorsko oporišče, in sicer otok Antigua. V imenu angleškega kralja je podpisal dogovor o predaji tega otoka dosedanji angleški guverner, za Združene države pa ameriški konzul v Barba-dosu na otoku Antigur,
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica, gospoda
Antona Šproca
izrekamo svojo globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo primariju g. dr. Ignaciju Pavliču, dr. Polenšku, usmiljenim bratom za trud in nego, častiti duhovščini, Združenju obrtnikov, Združenju mlinarjev in Žagarjev, novomeškim pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem prelepih vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem za številne izraze sočutja ter vsem, ki so našega dobrega očeta spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Novo mesto, dne 28. maja 1941,
Antonija Šproc s sinovi in ostalo sorodstvo.
Kr. Italijanska Akademija v Rimo naši Akademiji znanosti in umetnosti
Predsednik Kraljevske Italijanske Akademije ▼ Rimu je poslal predsednika naie Akademij« znanosti in umetnosti ▼ Ljubljani pismo naslednje vsebine:
»Ko je postala Ljubljanska pokrajina del Kraljevine Italije, čutim dolžnost poslati Vam, tfospod predsednik, izraze največjega veselja Kraljeve ItaUjanske Akademije.
Kulturni odnošaji med Rimom in Ljubljano bodo sedaj postali gotovo bolj intenzivni la plodoviti ter bo slovenski narod, ki bo lahko ohranil svoj posebni kulturni značaj in svoje etnične in jezikovne tradicije, v pravičnem mirn, ki mu je danes zagotovljen, lahko usmerjen k vedno večjim, vedno pomembnejiim pridobitvam na duhovnem polju.
Sprejmite, gospod predsednik, izraze mojih prisrčnih pozdravov.«
Predsednik Akademije znanosti in umetnosti, vseuč. profesor g. dr. Rafko Nahtigal se |e predsedniku Kraljeve Italijanske Akademije v Rimu toplo zahvalil za to pozdravno pismo.
Na povratku iz Grčije v domovino
Po poldrugem mesecu bojev, bombardiranj, potovanj spet v Ljubljani
Ljubljana, 31. maja.
Poldrug mesec je trajalo čudovito romanje ljubljanskega vojaka po balkanskih bojiščih, preden je prišel spet v domače zavetje. Takole pripoveduje o nadaljnjih svojih dogodivščinah:
V	Šparti — prvo srečanje z nemško vojsko
Štiri dni smo hodili po tajgetskih gorah — na katerih so starodavni Špartanci izpostavljali svoje slabotne novorojence — preživljali smo se z mlekom in sirom, ki smo ga dobili od pastirjev, potem pa smo prišli v vas Tripi. Ze v hribih nad vasjo sino prejšnjega dne slišali spodaj na cesti streljanje in brnenje motorjev ter smo po tem sklepali, da nemška vojska prodira. Bali smo se, kaj bo z nami, ker so nas častniki strašili, da nas bodo Nemci pobili. V Tripi ju smo povpraševali, kaj delajo Nemci z ujetniki, pa smo izvedeli, da puščajo zajete vojake domov. To nas je ohrabrilo ter smo že veseleje korakali v Šparto z namenom, da se tam vdamo Nemcem. Pred Šparto smo naleteli na nemški avtomobil, čakali smo v strahu, da bo zaregljala strojnica. Nemci pa so peli ter se za nas sploh niso zmenili. V Šparti smo iskali nemško poveljstvo, a so nam povedali, da z nami nimajo nobenega opravka ter so nas poslali na grško policijo, ki pa nas je izpustila ter nam dovolila svobodno pot.
Kakšna je šparta danes
Vse nas je prevzelo, da smo se znašli na zgodovinskih tleh staroslavne Šparte. Četudi smo težili za tem, da bi čim prej našli možnost za povratek v domovino, vendar nismo zamudili priložnosti, ki se nam v življenju gotovo ne bo več nudila, ter smo si mesto temeljito ogledali. Nikjer ni sledu o starem sijaju. Mesto je sicer čisto in lepo, toda majhno, kakor naša Radovljica. Bili smo v stadionu, v katerem So si pred tisočletji špartanski bojevniki krepili mišice, videli smo ruševine templjev in drugih zgradb, v katerih se je dostikrat kovala zgodovina takratnega sveta. V dolini so zorele oranže in fige, toda visoke planine, ki obdajajo mesto, »o bile pokrite še s snegom ter so pričale, da je podnebje tega mesta trdo in ostro' in da je v takem zraku odraščal v starodavnosti trd in pa oster špartanski rod.
V	Šparti smo si uredili zunanjost, prespali smo noč, naslednjega dne, 2. maja, pa smo sc napotili naprej peš v 65 km oddaljeni Tripolis, kjer je najbližja železniška postaja za Šparto. Dva dni smo hodili do tega mesta ter po čudnem naključju dobili vlak. Le moj someščan, častnik iz Ljubljane, je zamudil vlak, pa so ga potem ujeli Nemci ter ga odpeljali z drugimi v korintsko taborišče. V Tripolisu smo videli strašne sledove bombardiranja. Nemške bombe
Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu
so ga čisto razbile, železniška proga pa je bila že popravljena ter so vlaki spet vozili. Ker smo bili brez sredstev, smo dobili v Tripolisu kruha, ki nam je silno teknil. Vlak je bil nabasan z grškimi vojaki ter smo sedeli z njimi na strehah in se vozili di Korinta. Videli smo v ruševinah mesto in mostove, ki vodijo čez kanal, železniška postaja razbita, vagoni razmetani, vsepovsod so vidni sledovi bombardiranja. Vlak ni mogel naprej, pa smo šli peš do Istma, kjer smo dolgo čakali.
10 dni oddiha v Atenah
V Istmu smo slednjič dobili vlak ter sc odpeljali naprej ob prekrasnem Salaminskem zalivu v Atene. Vso pot sami sledovi vojne: pre-vrnjeni, razbiti topovi ob cestah, ruševine kamionov med lijaki bomb, sveži grobovi ob poteh s čeladami na križih. V Atene smo prispeli ponoči, naslednjega jutra pa smo se šli pri-! javit nemškemu poveljniku mesta. Ta nas je j zaslišal ter nas poslal spet na grško policijo, > kjer smo bili lepo sprejeti. Z motorjem so nas zapeljali na švicarsko poslaništvo. Tam so nam šele povedali, da ni več Jugoslavije, da je razdeljena na razne države in pokrajine. Dobili smo od ameriškega Bdečega križa pomoč — vsak po 500 drahem. Dobili smo zavetišče pri Pireju v neki šoli; nahajala se je v njej neke vrste ljudska kuhinja, kjer smo dobili dobro hrano. Ljudje so nam preskrbeli tudi civilno obleko, da smo se lahko svobodno gibali, ker se v vojaški uniformi nismo smeii po 6 zvečer pojaviti na ulici. Sedaj so se začeli za nas pravi dnevi oddiha, katerega smo bili zares potrebni. Vse, hrano, prenočišče, cigarete, vino, vse smo imeli zastonj, Grki so nam šli čudovito na roko. Pohajali smo po mestu, bili smo na Akropoli, ogledali smo si premnoge zgodovinske spomenike ter občudovali krasne moderne stavbe, katerih je bilo to mesto prepolno. Prestolnica Grške je mogočna in lepa. Milijonsko me-
France Gorše: Zemlja in nebo. (Model za nagrobnik t akademiku Dolinarju pri Sv. Križu).
V nedeljo ob 11 bo vodil po razstavi akad. slikar src!. Stane Kregar,
sto, v katerem naletiš na stavbe, kakor je naš nebotičnik, v vsaki ulici, je čudovito živo, po ulicah jedva prideš naprej, posledic vojne ne vidiš nikjer. Živeža pa ni dobili, s težavo si priboriš komaj zelenjavo, vse je na karte. Trgovine so bile odprte, toda že precej prazne... Atensko pristnnišče Pirei pa je bilo strahovito razbito, celi predeli velikega mesta požgani, v luki polno ruševin. Ob pomolu je pod udarcem bombe eksplodiral ogromen 8000 tonski parnik, poln municije, ter je strahotna eksplozija uničila celo pristanišče.
Sedaj pa so nas bombardirali Angleži...
Komaj smo se malo v Atenah udomačili, že so prišle nove nevarnosti. Sredi noči nas je prebudilo tulenje siren, planili smo z ležišč in že so odmevale zamolkle detonacije po mestu. Bombardirali so nas to pol za spremembo Angleži ... Metali so bombe na pristanišče. V eni noči sla bila dva napada, toda nemška protiletalska obramba je bila močna ter ie boni-barderje kmalu pregnala. Mi pa smo se naslednjega jutra umaknili iz nevarne bližine, ker smo imeli v žepu že dokumente za nadaljevanje poti proti domu, pa smo se odpeljali z vlakom. Moj potni list je predstavljal kos papirja z nemškim besedilom, da smem potovati do Ljubljane ter z grškim in nemškim pečatom. Peljali smo se z vlakom samo do Termopil. To zgodovinsko ožino smo morali do mesta Lamia prehoditi peš, ker so Angleži na umiku razstrelili progo. V Termopilah so bile hude bitke ter so se še povsod videli sledovi. V Lami ji nas je čakal vlak ter nas potegnil do Larise, kjer sino dobili bolgarskega avtoizvoščka. Zahteval je od vsakega po 1000 drahem, pa smo imeli vsi štirje skupaj le 500 drahem. Iz zadrege nam je pomagal neki Belgrajčan, ki nam-je podaril 1000 din. Bolgar nas je peljal do Soluna.
Od Soluna do Ljubljane
Med potjo smo imeli priliko opazovati zanimivo početje našega voznika. Pri vsakem pre-vrnjenem angleškem kamijonu se je ustavil, snemal z njega gumijasto pnevmatiko, z motorjev pa dragocene dele ter polnil s tem svoj avto, da smo nazadnje že komaj sedeli v njem. Škoda, da smo mu plačali pot naprej, saj je nabral med vožnjo celo premoženje. V Solunu smo ostali tri dni ter čakali na vlak. Ker ga ni bilo, odnosno se civilisti z njim niso smeli voziti, smo dobili spet avtomobil ter se peljali do Djevdjelije. Tu so nas prijeli Bolgari. V ujetništvu pa smo ostali samo čez noč. Drugo jutro so nas izpustili. Vsakemu so dovolili po 200 din gotovine, napisali potne objave ter smo se odpeljali z vojaškim transportom v Skoplje. Od tam je šla vožnja najprej v Niš, kjer smo šele presedli na navadni vlak. Videli smo med potjo še porušen Belgrad in druga mesta. — Vojne grozote v teh krajih pa so bile že dovolj-krat opisane. V Belgradu sem se ločil od svojih tovarišev, se prepeljal v čolnu čez Savo ter sedel v Zemunu na vlak, ki me je pripeljal do Zagreba. Od tam sem se po dveletnem vojaškem službovanju in skoraj dva meseca trajajočem vojskovanju in po neštetih prigodah vrnil čez Karlovec v Ljubljano.
Binkošti
Gospodarstvo
Občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote
Ljubljana, 30. maja. Danes popoldne je bil v borznih prostorih v Trgovskem domu občni zbor borze za blago in vrednote, kateremu je predsedoval predsednik borze g. dr. Ivan Slokar. Na dnevnem redu je bilo predvsem poročilo o poslovanju v letu 1940, o katerem smo glavne podatke že svoječasno objavili.
Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Ivan Slokar, ki je ugotovli, da je od 203 borznih članov navzočih in zastopanih 105, tako da ie občni zbor bil sklepčen. Nato pa je dejal naslednje:
Današnji občni zbor, na katerem polagamo našemu članstvu račune o poslovanju v letu 1940, je pod vtisom najnovejših dogodkov, ki so imeli za posledico, da smo postali državljani ponosne Italije, naša pokrajina pa del njenega imperija. Zaradi tega je naša prva dolžnost, da se spomnimo Njegovega Veličanstva Kralja in Cesarja Viktorja Emanuela III. in Njegove Ekscelence Duceja. Naj živi Kralj in Cesar Viktor Emanuel, naj živi Duce, naj živi Italija, naj živi slovenski narod! (Temu so se pridružili vsi navzoči z navdušenimi vzkliki.)
Prosim za pooblastilo, da pošljem v imenu vseh članov naše borze Nj. Ekscelenci Visokemu Komisarju Grazioliju tole brzojavko: »Člani Ljubl janske borze za blago in vrednote, zbrani na današnjem občnem zboru, Vas prosijo, da izvolite sprejeti izraze hvaležnosti in vdane pozdrave. Obenem izražajo željo, da bi blagovolili sporočiti Nj. Vel. Kralju in Cesarju naša čustva popolne vdanosti in zvestobe, ter Njegovi Ekscelenci Duceju izraze naše globoke pokornosti. (Ta predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.)
Veliki dogodki, ki smo jih doživeli, pomenijo nov dalekosežni mejnik za vse panoge našega gospodarstva. Treba bo do končne pre-orientacije in obnovitve gospodarskega življenja ogromnih naporov in altruističnih osebnih ter materialnih žrtev. Pred enim letom sem z istega mesta povedal sledeče: »V težkih časih je naloga predvsem gospodarskih krogov kot
pionirjev ustvarjanja in distribucije vseli za ljudstvo potrebnih dobrin, da stavijo vse svoje moči v službo splošnosti in da začasno zapo-
stavijo svoje osebne koristi.« Te besede veljajo tembolj za današnje težke časel V veliko tolažbo nam služi blagohotno razumevanje, ki ga je pokazal v tem pogledu Ekscelenca Visoki Komisar Grazioli z vsemi svojimi sotrudniki. Ekscelenca Visoki Komisar mi je podal topo-gledno sledečo izjavo: »Kjerkoli bo potrebna |>omoč, bo Italija pomagala, in če bo potrebno, bo Italija tudi dajala!« (Ob tej priliki so nastale ovacije Visokimti Komisarju.)
Četrtina naših članov se nahaja zdaj v inozemstvu. Naš delokrog se je znatno skrčil. Vendar n i povoda za malodu.šje, ker moremo računati z zaslombo Velike Italije in z zvestobo naših članov, ne dvomim, da nam bo uspela obnovitev našega delovanja v korist naše Pokrajine in slovenskega ljudstva.
Po teh besedah se ie predsednik spomnil tudi umrlih sodelavcev borze, in sicer Antona Kralja in Janka Juvana, ki sta dolgo let sodelovala v upravi in finančnem odboru. Navzoči so njun spomin počastili.
J Za njim je podal poročilo finančnega odbora njegov predsednik g. Ivan Gregorc. Iz njegovega poročila je posneti, da je znašal
Eoslovni prebitek lani 0.545 milij. din in da je il poslovni uspeh lani celo nekoliko boljši kot leta 1939, ko je znašal samo 0.5 milij. din. — Med dohodki se je povečala najbolj kurtaža od deviznih poslov, zmanjšali pa so dohodki borznega razsodišča. Narasli pa so osebni izdatki ter upravni stroški. Od prebitka I. 1940 je bilo zopet datirano stavbnemu skladu 0.5 milij. din, tako da je ves stavbni »klad narastel na 3 milij. din. Poročilo finančnega odbora je bilo soglasno sprejeto ter je bila izglasovana soglasno odonritev bilance ter je bila borznemu svetu podeljena razrešnica.
Volitve
Pri naslednjih volitvah so bili soglasno ponovno izvoljeni v borzni svet: dr. Slokar Ivan, dr. Basaj Josip, Heinrihar Franc, Tosti Avgust in dr. Fran Windischer. V finančni1 odbor so bili tudi soglasno izvoljeni: Gregorc Ivan, Ljubič Josip, Soršak Anton, dr. čeferiin Emil in dr. Loretto Franc. Končno so bili izvoljeni soglasno v borzno razsodišče Bezenšek Dominik, Bizjak Ivan, Ljubič Josip, Paulin Alojz, dr. Pavlin Ciril, Pečovnik Albert, Tujec Evgen, Verbič Anton, Zemljič Josip, na novo
Ea Čebin Dominik, Dovžan Ivan, Lavrič Jos., azar Ivan in Schweiger Florijan.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi: zastopnik Zveze industrijcev g. dr. Adolf Golia, glavni tajnik, predsednik Trgovskega društva Merkur dr. Fran Windischer, predsednik Društva industrijcev in veletrgovcev g. Vidmar Stane ter podpredsednik Združenja trgovcev v Ljubljani g. Anton Lukič.
Iz trgovinskega registra. Pri Mokronoški tovarni usnja, družbi z om. zavezo, sta bila vpisana prokurista: Kragelj Josip rn Borštnar Jera. — Končana je likvidacija tvrdk Mam Josip, družbe z om. zavezo v Ljubljani, in B. Pauer, družbe z om. zavezo v Ljubljani.
Zaradi onemogočenega uvoza inozemskih strojil bo letos predvidoma veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katerega se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Zaradi tega svetujemo vsem posestnikom in lesnim trgovcem, da obelijo vsako posekano smrekovo deblo ter čreslo lepo posuše, kar bo sigurno v njihovo ter splošno gospodarsko korist.
Krščanski materi v spomini
(t Mariji šventner)
Zgodaj, prezgodaj si nas zapustila, preblaga mama, sestra in teta! Ne bomo pozabili uric, ki smo jih prebili s Teboj, ko si nam dajala dobre nauke in svete ter nas bodrila k vztrajanju v hudih časih. Še nam je v spominu tisti čas pred 18 leti, ko si na Trsatu. izprosila najmlajšemu sinu Lojzetu rešitev, da ga ni doletela v Tivatu nezgoda, ko sta njegova tovariša strmoglavila v morje z letalom! Skozi štiri desetletja si prenašala težave in skrbi kot vdova, mati štirih olrok, pelnajsterici vnukov pa stara mati! Majniška Kraljica, katero si v življenju verno častila, naj Te sprejme v sveto nebo! Tvoj Marijin god — Svečnica — naj se obhaja med angelskimi zbori, svetniki, blaženimi rojaki; v družbi sv. Terezike, M. Ledochovskc in drugih nam izprosi skorajšnji mir in česar potrebujemo za duhovno in telesno blagostanje, da vdano prelrpimo vse težave sedanje vojne v zdravju, z resnim duhom in vedrim licem.
»Pošlji svojega Duha ta prerojeni bomo!« moli danes Cerkev k Bogu, da pošlje se|je samega v podobi svetega Duha na svet, ki naj prerodi človeka. Kdaj moli Cerkev na zemlji ta prošnji klic po svetem Duhu, po prerojenju v Njem, po moči in stanovitnosti, ki veje iz Duha, gorečneje, kakor sedaj, v času gmote, sile in od Boga obrnjenega človeštva? Svet napuha brez strahu božjega, ki je začetek in konec pravega življenja v Bogu, je zavladal nad današnjim človekom, in katastrofe morajo priti, da se človek zave svoje ničnosti, da se povrne od človeške pameti k božji modrosti, da stopi z demagoških propovednic v vsej ponižnosti pred oltar in sklene roki, proseč za novega Duha, k> ni od tega sveta. Duh sveti vodi v samo sovraštvo, v zločine in nasilja nad ljudmi, pogublja narode in svetove iz lastne zaljubljenosti v gmotne dobrine, duh božji pa se kaže v ponižnosti, v modrosti, ki ve, da je Ie Bog počelo in zadnji smisel vsaki živi stvari, v žrtvi in trpljenju, ki ima svojo veliko ceno v nadnaravnem svetu vsega izravnanja in popolne pravičnosti. Zato pošlji svojega Duha, da obrne naš duh od poganstva, od oboževanja zemeljskih bogov k ljubezni in spoštovanju človeka, v katerem si Ti sam, k veri v krščanske kulturne vrednote, ki naj poženo na razvalinah malerializiranega sveta kot cvetovi Tvojih darov!
Danes molimo za te darove bolj kot kdaj koli prej, kajti svet je daleč od njih. človeštvo in narodi so postavljeni na veliko preizkušnjo — ali bodo vzdržali'? Pri sv. birmi smo stopili med borilce za božje kraljestvo na zemlji — ali bomo ostali zvesti svoji obljubi in svojemu poslanstvu? Bolj kot kdaj prosimo, da pretrpimo tudi udarce, ki nas lahko zadenejo kot spoznavnlce božjega reda. Prav za dar moči molimo danes, kajti vemo, da je Bog obljubil, dati toliko moči, kolikor jo je potrebno, da ne omahnemo, kajti naše sile so majhne in hitro odpadejo, in udarci so lahko veliki. Po kolikih krajih se na današnji veliki praznik prihoda sv. Duha nad vernike ne deli milost sv. daritve, kjer se ne žrtvuje Božji Sin, ki je eno s svetim Duhom! To je že udarec, na katerega je opozoril pri sv. birmi škof s svojo roko. Toda tedai smo tudi prejel? dar sv. Duha, da samo lahko stanovitni tudi v takih preizkušnjah, če jih pošlje Bog. Daj nam žive vere in stanovitnosti!
In prerodi obličje zemlje! Toda še prej pa pravi Cerkev, dn je treba, da smo prerojeni mi sami in polni darov sv. Duha. Zato prosimo dnase posebno za prerojenje nas samih, za po-duhovljenje našegn lastnega življenja, da bo videlo propast vsega gmotnega in rast notranjih vrednot. Naj človek postane res tempelj svetega Duha in naj ta zavest prešine vse človeštvo, potem bo zrastla cena človeka in bo postavljen nov temelj za prerodiiev zemlje po obličju božjem. Toda človek mora postati vreden sv. Dulin, zato se mora preroditi vsak posameznik v otroka božjega, da se bo prerodilo tudi človeštvo. Zato molimo na današnji dan in kličemo k Bogu:
Pošlji svojega Duha In prerojeni bomo In prenovil boš obličje zemlje!
Šport
Matineja lahkoatletov
SK Plan ina priredi v ponedeljek, 2. junija ob 1C na Stadionu prvo letošnje lahkoatletsko tekmovanj« Nad 50 atletov se je prijavilo Za ta prvi nastop ko se bo borilo za prvih deset rekordov Ljubljanske pokrajine. Ali bo uspelo spraviti svoje ime na listo rekorderjev Mavserju, Klinarju, Skušku, Koširju, Kienu, Srakarju, Lončariču, Oberšku, Luž-niku — ali se bo to posrečilo komu drugemu?
Pridite torej na Stadion ob 10, kjer boste lahko sami priča vsem lepim borbam in novim rekordom. Vstopnina 3 din, oziroma 1 liro. Vhod je š Tyrševe ceste.
Radi tehniških ovir je lahkoatletski mceting, ki bi se moral vršiti v nedeljo, preložen na ponedeljek z začetkom ob 10.
Gg. sodnike, ki so bili naprošeni, da sodelujejo na meetingu SK Planine, opozarjamo na preložitev meetinga, kot je iz zgornje notice razvidno in jih prosimo, da pridejo v ponedeljek ob istem času na Stadion.
Zanimiv nogometni turnir. V nedeljo in ponedeljek bo na igrišču SK Mladike zanimiv turnir, ki bo nudil prijateljem nogometa dovolj športnega užitka. — Imena klubov Ljubljana, Mars, Jadran in Mladika jamčijo za dober nogomet. V nedeljo nastopita para Ljubijana—Jadran in Mars—Mladika, v ponedeljek pa med seboj premaganca in zmagovalca. Zmagovalca prejmeta lepe pokale, ki jih podari priredite'j SK Mladika. Vsak dan ob pol 10. dopoldne.
Mednarodne prireditve v Rimu. Letos bodo v Rimu tri velike mednarodne športne prireditve. 19., 20. in 21. junija bo revanžno tekmovanje v teniku med madžarsko in italijansko reprezentanco, dne 15. avgusta bo vvaterpolo dvoboj Italija-Nem-čija, septembra meseca pa lahkoatletski dvoboj Italija-Nemčija.
Nova pridobitev SK Planine. Znani lahkoatlel Lado Kien, dosedaj član SK Primorja, je z 28. V, pristopil k SK Planini.
»Prvi športni stik z novo italijansko provinco« napoveduje »II Piccolo« v svojem poročilu ia Rima: Dne 20. junija bo priredila CONI (vrhovna italijanska športna organizacija) prvo športno manifestacijo v novih zemljah, priključenih Italiji, kolesarsko tekmo profesionalnih dirkačev iz Gorice v Ljubljano. Ljubljana, glavno mesto nove province, bo idealno povezana z veliko narodno kolesarsko prireditvijo po cesti, ki gre skozi Go-rico-mesto, v katerem se je rodila zamisel te športne manifestacije. Bo to kratka tekma (100 kilometrov), toda na celi progi zanimiva zaradi karakterističnih vzpetin med Ajdovščino in Oreš-jem, Višnjami in Piro ter zaradi dolge vrste krivin med staro mejo in Ljubljano pri Kalčah, pri Logatcu, Logu, Lukovici, Brezovici in Glincah.
Italijanski plavalni rezultati. Tri nove ženske rekorde so postavile italijanske plavalke na državnem prvenstvu v Torinu: obe znani tržaški plavalki Mafalda Prekop in Marija Bertuzzi sta izboljšali čase na 500 m prsno in 200 m hrbtno. Mafalda Prekop je plavala 500 m prsno v času 9.31 (prejšnji rekord 9,30), Marija Bertuzzi pa 200 m hrbtno 3:12,9 (prej 3:15,4). Obe sta Članici Triestine. 500 m prosto pa je plavala Franka Frignani v novem rekordu 8:31,6. — V Firenci so zbrani člani italijanske moške reprezentančne ekipe ter so dosegli na javnem treningu naslednje čase: 1500 m prosto Guariglia 23:01,7, na 400 m proslo Schipizza 5:18, 8, na 100 m prosto Marsiglia 1:04,5, na 200 m prsno Galbassi 3:07.8 in 100 m hrbtno Filipetti 1:19,L
Birmovanje v ljubljanski stolnici
Na binkoštno nedeljo je v »tolnici sv. Nikolaja zadnja sveta maša za vernike ob osmih zjutraj. Ob pol 9 je zadnje sveto obhajilo vernikov, Nuto se stolnica izprazni in ostan. rezervirana samo za birmance Ln botre. Ob devetih je pontitikalna škofova maša. Po maši se ob desetih prične birmovanje. Botri naj z birmanci počakajo na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jib reditelji uvrste. Birmanje se vrši edino pod kupolo. Ko so otroci birmant, gredo skozi zakristijska vrata von in se, ko pozvoni t zakristijskim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v corkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice) Vbod v cerkev je med vsem birmovanjem edino skozi glavna vrata, izhod le skozi stranska vrata.
Ob 10 in pol 12 bosta pri stranskem oltarju tihi maši za birmance in botre, ki dotlej šo niso bili pri sveti mašL
Zadnji blagoslov se podeli dopoldne trikrat: ob 11, ob 12 in ob skia|)u birmovanja.
Popoldne so v stolnici ob pol 3 slovesne ve-černice. Ob treh je biiuiovanje po gornjem redu. Zadnji blagoslov je ob skiepu birmovanja. Po birmi so slovesno litanije.
Na binkoštni ponedeljek je ob desetih ponti-fikalna maša. Po maši je ob 11 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Popoldne ni birmovanja.
Birmanci morajo imeti v rokah birmanski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je la birman, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju svetega Rešnjega Telesa, kjer se birinancu odvzame trak in se mu s čela zbriše sveta krizma. Botri naj skrbe, da bodo birmanci pri sveti maši in da prejmejo tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu svete birme. Znamenje za zadnji blagoslov se bo vsaki-krat dalo z zakristijskim zvonom.
Ujeti slovenski vojaki pošiljajo pozdrave svojim domačim
Iz Splita nam je poslalo uredništvo »Evha-ristijskega Glasnika« seznum slovenskih vojakov, ki so bili ujeti. Urednik omenjenega lista je osebno govoril z njimi. Vsi so zdravi. Dne 23. aprila so jih odpeljali iz Splita v Italijo, odkoder se bodo gotovo sami oglasili in, kakor upamo, ludi kmalu vrnili. Pismo je bilo oddano v Splitu 24. aprila, prejeli smo ga pa 30. maja. Vojaki pošiljajo srčne pozdrave naslednjim: Ceciliji Mere, Pobrežje, St. Vid pri Pluju — Rudolf.
Ivanu Risliču, Tržič, Glavni trg 25 — Aleksander Ristič.
Hermini Mlinarič, Maribor, Vojašniški trg 2 — Karel.
Julijam Geršak, Maribor, Aleksandrova 3 - Fric. Magdaleni Cveček, Ruše pri Mariboru — Ferdo Cveček.
Štefaniji Korošec. Razvanje 74, p. Hoče pri Mariboru — Ivan Korošec. Francu Osolniku. pisarniškemu predstojniku, Novo mesto, Režekova 7 - Bogdan Osolnik. Štefaniji Pušenjak, Hoče pri Mariboru — Karel Pušenjak. Katarini Abraiu, Ljubljana, Ciglarjeva ul. 21 —
Vlado Abram. Leopoldini Ivošak, Ljubljana, Beethovnova 6 ali
Žalna. p. Višnja gora — Karel Košak. Magdaleni Rolar, Blejska Dobrava 47 pri Jesenicah — Ferdo F. Majetič. Anionu Zupaniču, Vranoviče, p. Gradac v Beli
Krajini — sin Anion Zupanič. Bari Kokalj, Trnovec 1, p. Metlika — Alojzij Kokalj.
Mariji Guštin, Trnovec 3, p. Metlika — Franc Gušlin.
Ani Novak, Olok 16, p. Gradac v Beli Krajini
— Anion Novak. Katarini Kraševec, Drašiči 51, p. Metlika —
Jože Kraševec. Katarini Majetič, Ladrovice 27, p. Vinica pri Črnomlju — sin Ferdinand Majetič. Ker več zgoraj navedenih »Slovenec« ne bo dosegel, prosimo njihove sorodnike, prijatelje ali znance, da jim na kakšen način sporoče, da ne bndo v skrbeh za svoje pogrešane može ali sinove.
Koledar
Nedelja, 1. junija: Binkošti; Pamfil, mučenec; Feliks N., spoznavalec; Fortunat, spoznav.
Ponedeljek, 2. junija: Binkoštni ponedeljek; Marcelin, mučenec; Erazem, škof in mučenec.
Lunina sprememba: prvi krajec ob 22.56. Herschel napoveduje lepo vreme.
Torek, 3. junija: Klotilda. kraljica; Pavla, devica in mučcnica; Oliva, devica; Cecilij, spoznavalec.
Novi grobovi
+ V Karmelu na Selu pri Ljubljani je
30. maja umrla sestra Morija Ana Reiterer,
rojena 26. junija 1863. v Moltenu na Tirolskem. Bila je med prvimi sestrami, ki so prišle v novo ustanovljeni Karmel na Selu. Na praznik sv. Terezije Velike leta 1890. je bila v navzočnosti eminence kardinala Missia slovesno pre-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Pred .tave danes in {utrl ca ptaznlk ob 10.30 15., 17. 19. in 21. uri!
ltoman o velik' ljubezni, zakonu in materinstvu
Lubezen se vrne
Carole Lomhard — Jame« Stewnrt Kino Matica. l»leioa 22-41
TR1|E VRAGI
Jean Oabtn, Annabetln, F. Oravey. Bežita Nikolaj Farm«. Film napetih dram. prizorov, izvrstnih cir«u*kin ntrakeit In ploboke lnibe»ni. V
ne let 'o in na praznik ib 15., 17., 19. In 21. url Kino Sloga, telefon 2 7 - 3 O
italijanski veleli Im
ETTORE FIERAMOSCA
V ftt. vi: Oino Oervl, Elisa t cgnni. Olara Cnlamni in diuai. Film Je v celoti opremljen r slov. nanlsi!
Kino Bulo«. ItUlon 2221
Danes in jutri ob 14 15, 17.15 in 20. uri
kranen glasbeni vtlefilm
Travlaia
Hans Moser v .i1a.1nl kemedljj
Na okrafnetn sodISču
Filma sta v celoti opremljena t. napisi Kino Kodeljevo • t »1. 41-64
(oblečena. Letos bi skromna, tiha laika obhajala 50-letnico redovnih zaobljub. Bog pa jo je nenadoma, toda dobro pripravljeno in zrelo zu nebesa odpoklical na Svoje Srce. S skritimi žrtvumi je izmolila nečaka duhovnika, da je srečno zapel svojo novo mašo. Upamo, da bo zvesti karmelski Mozes tudi v večnosti mislil na vso škofijo, ki je zanjo tako, gorelu, na vse duše, ki je zanje živela, trpela in umrla. — N, v m. p.I
Osebne novice
— Diplomiran je bil dne 28. maja na visoki šoli Glasbene akademije v Zagrebu z odličnim uspehom g. Ali D e r m e 1 j iz Ljubljane, iz šole g. prof. Humla. Tako je odlično dokončal svoj študij zopet eden naših mladih violinistov. Čestitamo!
= Poroka. V nedel jo, 25. maja sta se poročila v Pijdvi gorici pri Igu gdč. Tončka Volčič iz Reteč pri škofji Loki, in gospod Tone Nov-ljan, trgovec na Igu Poročal je nevestin brat-runec g. kaplan Albin Avguštin. Novoporočen-cema mnogo sreče!
Ljubljana
1 Na praznik ustave binkoštno nedeljo bo
Nj. Ekscelenca poveljnik armadnega zbora pregledal čete ljubljanske posadke. Razpored in mimohodi bodo na Bleiweisovi, Masarykovi, Je-gličevi in Zaloški cesti. Zato bo med to sloves, nostjo tramvajski promet na omenjenih cestah ustavljen od 8.30 do 12.30 ure.
ly Junijska pobožnost v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani se bo opravljala vsak dan na čast božjemu Srcu na sledeči način: Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega s sv. obhajilom. Ob 5.45 bo zopet sv. obhajilo in ob 6 sv. maša z blagoslovom. Zvečer ob pol 7 bodo vsak dan »vrtnice« nato pa litanije z blagoslovom. Vsako nedeljo in praznik v mesecu juniju bo ob 5 popoldne pridiga o Božjem Srcu. Ob prazniku Srca Jezusovega bo slovesna tridnevnica. Častilci Božjega Srca so vabljeni ves mesec k tem po-božnostim.
1 Redni mesečni shod ima v nedeljo popoldne ob šestih Moška Marijina družba v Križankah. Po skupni adoraciji litanije M. b. in govor.
p&zto!
Ogl. reg. S. Br. 7006/38
Darmol, sredstvo za odvajanje se cesto potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
—	»Pismo iz ljubljanske pokrajine«, ki smo
ga priobčili v »Slovencu« dne 31, maja, je bilo izpod peresa odličnega italijanskega člau-karja Arnolda Geraldinija. Članek je izšel v originalu v listu »II Giornale dltalia« z dne 29. maja.
—	Tečaj italijanščine. Dne 5. junija se otvo-rijo novi tečaji italijanščine za začetnike (dnevni in večerni). Sodobna uspešna metoda, uspeh za* gotovi jen! Vaje v čitanju, pisanju in govoru. Na lazpolago prospekt. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82.	<
Odvetnik
dr. Stanko Pretnar
vljudno naznanja, da fe oivoril svojo pisarno v Cerknici
—	Strojepisni tečaji. Novi tečaji za strojepisje (dnevni in večerni) prično v sredo, dne 4. junija. Sodobna strojepisnica, pisalni stroji raznih sistemov. Prospekt na razpolagal Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82.
—	Junijske vrtnice. Nova dinarska knjižnica »Luč sveta« razpravlja v obliki dnevijih odstavkov o Kristusovem duhovništvu. Zelo priporočamo. Stane 1 dinar.
Učite se italijanščine doma
DOPISNA TRGOVSKA 90LS V LJUBLJANI,* Kongresnitrjf"tfc/IE' ' * v
otvori v začetku junija nov
trlmeselnl dopisni telaj Iz ItalljanSIlne.
V tem tečaju si pridobite labko s študi em doma tekom kraikih treh mesecev solidno osnovno znanie italijanščine in zadostni besedni zaklad za vsakdanjo polrebo. Pišite ali pridite takoj po podrobna pojasnila.
—	Poštno ravnateljstvo obvešča, da se 6 1. junijem 1941 izloči pomožna pošta Gradišče, ki se krije z ozemljem občine Primskovo, iz okoliša pošte Šmartno pri Litiji ter se priključi pošti Št. Vid pri Stični.
—	Brezposelni bivši aktivni banovinski uslužbenci in uslužbenke naj se zaradi evidence prijavijo v lorek in sredo, dne 3. in 4. junija 1941, med 16 in 18 v pisarni stanovske organizacije v Ljubljani, Vrtača 5.
Bramor* in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo BRAMOR1N. Navodila v drogeriji K A N C — Ljubljana, Židovska ulica 1
—	Kdor kaj ve o pogrešanem Francu Kržiču, graničarju, Koprivnica, na pošti, naj sporoči proti-povrnitvi strošk ov na naslov f Družina Kržič, Rakitna 32, p. Borovnica.
—	Komu je kaj znanega o Zupančiču Pavle-tu? Služil je kadrskl rok kot šofer avto-komande 1. četa v . Belgradu. Ponesrečil se je na vožnji med 6. in. 7. aprilom in je bil prepeljan v vojaškjo bolnišnico Topola. Če kdo kaj ve o njegovi usOdl, naj sporoči proti povrnitvi stroškov na: Zupančič Franc, Zndvor št. 62. p. Dobrunje.
—	Redov Franc Mere, gojenec inž. podof. šole v Šabcu, se še do danes ni vrnil. Kdor o njem kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov: Mere Ivan, Šmartinska cesla 21, Ljubljana.
v
Mesec junij v cerkvi sv. Jožefa;
Na binkoštno nedeljo pričenjamo letos mesec junij, v katerem naj bi po želji sv. Cerkve svoja
pol Na
no in posebno slovesno.
Ves mesec junij bo vsak delavnik zjutraj ob 6 sv. maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim. Z ozirom na letošnje verske potrebe posebno priporočamo zadostilno sv. obhajilo, ki ga preje-majmo čim bolj pogosto ves mesec.	J
Večerna pobožnost se bo ves mesec vršila ob jI 8, in sicer bo vsak večer kratek govor, prenos ajsvetejšega, litanije z blagoslovom in petje v čast Srcu Jezusovemu.
Prvih 9 dni se bo večerna pobožnost v zvezi z uro molitve, ker bomo v cerkvi sv. Jožefa opravljali mirovno devetdnevnico, ki jo zaporedoma in nepretrgoma opravljajo verniki ljubljanskega mesta. Moč teh mirovnih devetdnevnic se vedno bolj jasno razodeva. Zato moremo zanesljivo upati, da do tudi ta pobožnost v zaobljubljenem svetišču sv. Jožefa, v binkoštnih dneh, v zvezi z mislijo na usmiljeno božje Srce, močno pomagala, da se skoraj pomirijo srca zasovraženih narodov in to tem bolj, v čim obilnejšem številu bomo zvesto prihajali k tej skupni pobožnosti. Cerkv. predst.
1 Trgovine v Ljubljani. S 1. junijem je uveden i>oletni čas v trgovinah v Ljubljani. Od 1. junija dalje bodo v Ljubljani trgovine odprte od 9 do 12 in popoldne od 16—18. Tako obvešča vse svoje člane Združenje trgovcev v Ljubljani. Opozarja pa še posebej, da so kršitve te odredbe kaznive. Občinstvo pa je naprešeno, da se ravna pri svojih nakupih po tem času.
Ig II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršu-linkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod, na prvi petek, 6. t. m., pa ob 6. uri sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Pridite vse! Voditelj.
1 Razstava Slovenskega lika pri Bali, na kateri razstavljajo najmlajši Dolganova. Jakič, Štre-kelj in Perko poleg Franceta Kralja, bo odprta le danes in jutri. V nedeljo bo ob 11 vodstvo. Obisk toplo priporočamo. Je brez vstopnine.
1 Violinist Miran Vihar bo koncertiral v petek, dne 6. junija ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Na klavirju ga bo spremljal pianist Marjan Lipovšek. Natančni spored bodeino objavili, danes pa že opozarjamo koncertno občinstvo na nastop mladega slovenskega umetnika. Predprodaja v Knjjgarni Glasbene Matice.
Prlporota se
LEBEN R., sobni slikar In pleskar
_Kolodvorska uiita 88_
1 Sprejem v 1. razred deške in dekliške vad-nice. Starši, ki želijo dati svoje šoloobvezne otroke v 1. razred deške in dekliške vadnice na učiteljski šoli v Ljubljani, naj se zglasijo v dopoldanskih urah v ravnateljevi pisarni do 6. junija. S seboj naj prinesejo otrokov krstni list ali pa d.ružiijBko knjižico. Zdravniški pregled bo v Higienskem zavodu za zaščito učencev (Šolska poliklinika, Aškerčeva ulica) in' sicer: aa dečke v ponedeljek, dne 9. junija, in za deklice v torek, dne 10. junija, od 9 dalje. Od srede, dne 11. junija bo v veži na oglasni deski objavljen sklep, kateri dečki in deklice so sprejeti v 1. razred. Ravnateljstvo učiteljske šole v Ljubljani.
1 Italijanski jezik za začetnike bo poučeval starejši gospod, ki je bil 6 let v Rimu nastavljen. Nagrada za posamezne ure izredno nizka. Prijaviti se je treba na frančiškanski porti na Marijinem trgu.
1 Promenadni koncert priredi turistični odbor iftesta Ljubljane v ponedeljek, 2. junija t. 1. ob 10.30 v Zvezdi in bo igrala godba Žeiezničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelniko Ileriberta Svetela naslednji program: 1. Leopold Avia: Koračnica; 2. Smetana: Slavnostna predigra; 3. Verdi: Ples v maskah; 4. Bardorfer: Slovenske narodne; 5. Ja-pelj: Ob morski obali (valček); 6. Blodek: V vodnjaku; 7. Knajzelj: Pozdrav iz Knina (koračnica).
1 Murnov večer priredi v sredo, 4. junija ob 20 v mali filharmonični dvorani v 6pomin 40-letnice pesnikove smrti Slavistični klub. Sodelujejo slavisti, Murnove pesmi pa bere gospa šaričeva. — Vstopnine n4.
1 Erjavčeva cesta od Levstikove ulice do železniškega prehoda bo od 3. junija dalje za vozni promet zaprta zaradi naprave lahkega cestnega tlaka. Ker je delo mogoče samo ob sončnem in suhem vremenu, bo trajalo ob dobrem vremenu kakih 10 dni.
FranlKhanska dvorana. Danes ob 7 zveler
Nicodemi:
Učiteljica
Komedija v 3 de anjih. Režija: J. Zfkrajšek Vstopnice od din 12 — navzdol se dobe pri blagajni od 10 do 12 ter od 17 dalje
1 Določitev katastralne meje in meja javnih potov v katastralnl občini Zg. Šiška se bo pričelo v ponedeljek, dne 9. junija. Podrobnosti so razvidne z razglasov, nabitih na vseh občinskih deskah. Vse potrebne informacije daje geometr-ski referent mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7-1.
1 Za hitrejše asfaltiranje hodnikov smo zadnjič brali nasvet, naj bi mestna občina nabavila še en voz za kuhanje asfalta, ali pa naj spet začne uf»-rabljati kotle, ki 60 prej služili v ta namen. Dobro mišlieni nasvet pa ni več potreben, ker je letos tvrdka A. Res, ici v Ljubljani po pogodbi asfaltira hodnike, napravila v Ljubljani svojo tovarno za kuhanje in pripravljanje asfaltne mešanice, da lahko na dan napravi 150 m» asfaltiranih hodnikov. Prejšnja leta smo pa na dan lahko dobili samo 80 kv. metrov hodnikov. Delo torej letos gre še enkrat tako hitro od rok kakor prejšnja leta. Stabilni kotli, ki so prej služili za kuhanje, so dali za 30 kv. metrov asfalta na dan ter bi zato njihova uporaba nikakor ne bila več ekonomična.
1 Film v naših kinematografih. Na pobudo Visokega komisarja so večje italijanske filmske izposojevalnice pustile opremiti svoje filme s slovenskimi napisi. Na ta način je že obdelan film »E 11 o r e Fieramosca«, katereera bomo imeli priložnost videti te dni v kinu Unionu. Film je narejen v stilu velikih amerikanskih filmov ln tudi nikakor ne zaostaja za njimi. Vsebina filma nam prikazuje življenje, ljubezenske intri-
ge In boje srednjeveikih grajščakov. Med drugimi odličnimi italijanskimi igralci nam film predstavi v glavnih vlogah še prav posebno priljubljene Igralce in igralka kot Gino Cervi, Elisa Cegani, Mario Ferrari in Clara Calamai. Z ogledom tega filma se bo vsakdo lahko prepričal, da se italijanska filmska produkcija prav lahko meri z drugimi prvovrstnimi svetovnimi produkcijami.
1 V Ljubljani umrli od 23. do 29. maja 1941: Marolt Jernej, 49 let, delavec, Metelkova 19; Ve-likatije Otilija Svetislava roj. 2nidar, 47 let, žena uradnika ban. uprave, Vidovdanska 9; Rataj Marija, sestra Lavrijana, 31 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pav., Slomškova 20; Peric Franc, 30 let, biv. art. narednik. Pugljeva 8; Lovšin Ivanka, 16 let, usluž-
benka cvetličarne, Galjevica 198; Eržen Ivana, roj. Armič, 65 let, vpok. tob. tovarne, Tržaška cesta 5; Hribar Anton, 72 let, tov. delavec, Poljska pot 89; Suhanek Egidija, 14 let, hči popravljalca dežnikov, Trata 7, obč. Št. Vid nad Ljubljano; Djurdjevič Djordje, 30 let, žand. kaplar, Sušak; Jakša Štelan, 70 let, posestnik, Prelišje 10, občina Semič pri Črnomlju, Cirman Franja, 64 let, posestnica, Št. Vid nad Ljubljano 17; Lassner Amalija roj. Dem-šer, 69 let, vdova žel. uradnika, Aljaževa 20; Trobentar Alojzij, 48 let, posestnik, Gorenja vas št. 11 pri Leskovcu.
1 Proti tivolskim topolom, ki kakor visoko zeleno stebrišče ločijo Aleksandrovo cesto in glavni drevored, smo z velikim začudenjem brali ogorčeno zahtevo, da jih je treba takoj
Eodreti, češ da grših dreves menda ni za park. »oslej so namreč vsi vrtnarji in vrtni arhitekti vseh dob in vseh narodov smatrali jagned za bistveni del parkov in drevoredov ter naš narod še danes obžaluje, da so doživele krasne aleje gosposkih topolov, ki so nekdaj krasile naše glavne ceste in gradove ter povečavale lepoto naše slovenske domovine. Jagnede opevajo pesniki in jih občudujejo pisatelji vseh časov in jezikov, posebno čast pa jim z neko pobožnostjo izkazuje naš narod, ki jim je zato na Štajerskem dal svetopisemsko ime »palma«. Tuje in slovenske legende izražajo to občudovanje jagnedov ter jih ovijajo s prav posebno poezijo, ki izraža visoki estetski čut slovenskega ljudstva. Napad na to drevo moramo smatrati za nizkotno žalitev narodnih čustev in tradicij, zato ga pa odklanjamo z zavestjo, da je samo izraz histeričnega sovraštva pritlikavca proti mojstru, ki pomeni najplemenitejši višek slovenskega estetskega izživljanja.
~~ Primarij dr. PAVEL PEHANI
specialist za ženske bolezni in porodništvo LJubljana, Knailjeva ulica 2
ordinira od 9 — 12 in od 2 — 4. Telefon 87-27
1 Binkoštni prazniki ▼ , Operi. Na binkoštno nedeljo popoldne ob 15. uri bo uprizorjena mladinska opereta Golovina in Gregorca »Princeska in zmaj«. V bajki nastopajo: kralj, princeska, cigan, pogumni dečko Jožek, zmaj, zajčki, palčki, petelinček, lisica, mačka, volk, medved, dve veverici kresnice, netopirji, Jaga-baba. Pravljično dejanje bo za otroke veliko doživetje. Opozarjamo na globoko znižane cene od 24 din navzdol.
—	Zvečer v nedeljo ob 19 pa bodo peli Mozartovo opero »Figarova svatba«, katere libreto je tipična francoska komedija iz predmarčne dobe, polna duhovitih zapletov in obratov in dobro karakterjziranih tipov, kot je pač predobro poznamo v Linhartovem »Matičku«. Temu živahnemu dejanju je znal Mozart ustvariti ustrezajočo glasbo, ki daje vsem pevcem dovolj možnosti, da lahko pokažejo vse svoje pevske m Igralske vrline. — Na binkoštni ponedeljek zvečer ob 19 pa bodo peli Gounodovo opero »Faust«, ki je doživela v letošnji sezoni zelo lep uspeh. Naslovno partijo bo pel Franci, glavne pa: Vidalijeva, Popov, Janko in Polajnarjeva. Melodiozna glasba, iz katere so našli različni odlomki, baleti in arije jx>t v najširše kroge občinstva in uživajo že desetletja veliko priljubljenost, so pomembne točke te opere.
Dr. Slavko Preveč
epec!allst sa očesne bolezni
ordinira od llVi-131/«.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2iJ Telefon 36 28
1 Neprijeten sostanovalec. V bolnišnico se je
zatekel včeraj 64 letni čevljarski pomočnik Franc Rihter iz Hrenove ulice 17. Imel je močne poškodbe in rane na glavi. Povedal je, da ga je udaril njegov sostanovalec, ker sta se nekaj sprla.
1 Trebljenje jarkov na Barju bo mestna občina tudi letos oddala na javni dražbi, ki bo prihodnjo nedeljo, 8. junija ob 10 v šoli na Ižanski cesti.
Gledališče
Drama: Nedelja, 1. junija ob 19.30: »Komedija zmešnjav«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 2. junija ob 19.30: »Bog z vami, mlada leta!« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 3. junija ob 19.30: »Učenjak«. Red Torek. — Sreda, 4. junija ob 19.30: »Komedija zmešnjav«. Red Sreda.
Opera: Nedelja, 1. junija ob 15: »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 19: »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 2. junija ob 19: »Faust«. Izven. — Torek, 3. junija: Zaprto.
—	Sreda, 4. junija: Zaprto. (Generalka.) — Četrtek, 5. junija ob 19 »Faust«. Red Četrtek.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Dunajska cesto 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Darujte za starološki »Dom slepih«
lavnd ta odrasle stepel Čekovni račun St. »4.672 • »Dom slepih«. Ljubljana
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št. 7-1, telefon št. 36-41. — V ponedeljek od 8 zjutraj in do torka do 8 zjutraj bo opravljal zdravniško dežurno službo mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta št. 62-L, telefon št. 27-29.
Poizvedovanja
Zgubila se je v četrtek v Ljubljani leeiiima-cija, glaseča se na Leopold Hafner, treovec, Ribru-ca. Pošten najditelj naj sporoči na isti nasiov ti nagradi
Binkoštna nedelja
Strašen je trenutek, kadar poseže vmes božja roka; bodisi da ruši ali da zida. Tak dogodek zapusti ali veličasten spomin, ali veličasten blagoslov skozi vsa stoletja. Tak velik dogodek je bil tedaj, ko je Bog zidarjem babilonskega stolpa zmešal jezike. Tak blagoslovljen trenutek ie bil tedaj, ko je Sveti Duh podelil apostolom, zidarjem božjega kraljestva, dar raznoterih jezikov. Babilon in Binkoštil Prevzetnost in ponižnost; nečimerna baharija in ponižna molitev.
Gospod je stopil doli, da si ogleda stolp, ki so ga zidali ljudje. »Stopimo torej doli k njim ter jim zmešajmo jezike, da drug drugega ne bo več razumel v svojem jeziku.« In nastala je grozna duševna tema, v zmedeni govorici je kričal drug čez drugega. Stolp je ostal nedozidan: abotni ostanki abotnega človeškega prevzetnega ravnanja.
Danes pa obhajamo spomin drugačnega božjega čudeža. Tudi ta se tiče človeških jezikov. Toda po teh raznoterih jezikih je bila dana ver-
Na bojišču...
Ležimo v blatu, ki ga nam ie podarila pomlad, ki ni nobena pomlad, marveč je le notri v maj podaljšana, mrzla in mokra zima.
Pred nami je navrtana zemlja. Sto petdeset korakov dalje je na preži sovražnik. V svojih mokrih jarkih mu je prav tako malo na smeh kot nam, in mi si na vso moč prizadevamo, da ga ohranimo pri slabi volji. Seveda se nam za to krepko zahvaljuje.
A sicer — ista pusta žalost za nas ko za sovražnika — tu sredi opustošone pokrajine, v raz-streljenih poslopij, na preriti nepregledni s troh-nobo nasičeni bojni poljani.
Ča zagledaš kje kako travico ali celo kak regratov cvet, tedaj nekam zaslutiš pomlad. Tedaj moraš zbrati vse svoje moči, da se na ves glas ne razjokaš.
In vendar je tu nekaj, kar nas vse osrečuje. Tako na pol poti med nami in sovražniki je grmič — vprav nad robotn strelne gomile topov, že več mesecev ga poznamo.
Videli smo, kako se je konec marca odel z nežnim, srebrnkastim dihom.
Potem v aprilu so začele brsteti konice, neskončno nežno zelenje se je polagoma poganjalo kvišku, na sto in sto lističev je prikukalo na dan.
Že zdavnaj vedo tisti, ki se razumejo na to, da je to španski bezeg, da je to grm niajnic. — Moj sluga, ki je mestna srajca z dušo vrtnarja, kakršna more iziti samo iz neutešene lakote po zemlji, nam hoče celo dopovedati, da je prepričan, da se bo grm razcvetel. A nihče mu ne verjame.
»Po čem pa to spoznaš, Izidor?«
»To se kar vidi,« pravi zviška.
»Prav tako, kakor se tudi pozimi pozna na drevesu, katere so sladke češnie in katere višnje, in kakor že po obrazu razsodiš, ali je kako dekle plavih ali črnih las.«
»Beži. beži. sanja se ti!«
»No, saj boste videli!«
•
Pridejo dnevi dežja, dnevi megla. Časih celo opoldne ne vidiš dalj ko za petdeset korakov daleč.
Ko se je prvikrat zjasnilo, je Izidor prištro-boncal in pripljuskal skozi blato in mlakuže, rekoč:
»Gosp<ki. ali vidite?«
»Kaj pa?«
»Da so to bele majnice?«
Vzamem kukalo.
»Kje neki, Izidor! Sanja se ti.«
»Bi dali meni kukalo?«
»Na ga!«
Pogleda — gleda več minut. Obraz se mu bolj in bolj jasni. A še nekaj drugega je na obličju: je hrfepenenje, žeja, je spajanje s to podobo, ki jo fant vidi. Moj Bog, temu fantu bi bilo treba dati nekaj oralov zemlje, ali bi bil to pesek, barje, puščava — vse eno... On bi jo prenaredil v zrcalo božje duše. Pričaral bi iz nje svet samih cvetov, dreves; iz koprnenja svoje zaprašene mestne duše, iz dediščine hrepenenja rodov in rodov bi ustvaril raj. On bi...
Pa kaj! Vojna je! Prideloval bi krompir in paradižnike in buče in fižol...
Izidor tišči oči na steklo, da se mu okvir kar zasadi v kožo in obrvi. Ustnice mu trepečejo. No-zdrvi podrhtevajo, ko da bi vsrkavale prelesten vonj. —
»Pa so le bele majnice!« izreče skozi zobe. »To je videti po rasti, po belih, svetlih listih, po svetlih vejicah. Modre majnice imajo vse temnejše. A tudi po popkih se to pozna. Cez osem do deset dni se bodo odprli.« f
»Cez deset dni bodo binkošti.«
Izidor se nasmehlja.
»Binkošti pa majnice! To je pa kakor —
nikom velika luč, da so drug drugega razumeli, čeprav je govoril vsak drugačen jezik. Vsaka beseda je bila čudo v ustih in čudo v ušesih. To je bil pa binkoštni stolp, okrog katerega je začela rasti nova stavba novega božjega kraljestva. Ta binkoštni stolp še stoji: še danes se s tega stolpa govore različni jeziki. Pa vsi verniki se razumejo med seboj, razumejo božjo besedo, ki se oznanja raz stolico sv. Cerkve.
Binkoštni čudež je globok, starodaven binkoštni nauk, tako star kakor svet sani. Isti božji duh navdušuje te, ki govore, kakor te, ki poslušajo. »Vi možje, bratje!« jih je .nagovoril Peter, prvak apostolov. In izpreobrnilo se jih je na stotine. To skrivnost razume, kdor ve, da je apostole prevzel du h ljubezni. Ista moč je prevzela tudi vernike. Vsemu se moraš upirati, 1 e ljubezni ne. Ta duh še vedno živi v Cerkvi; le izprositi si ga je treba v ponižni molitvi. Molimo veliko skupno molitev: Pridi Sv. Duh! Duh miru, edinosti in ljubezni, pridi!
kakor v mirnih časih! Saj si človek to kar težko misli. Binkošti in majnice — bele, dehteče majnice ...«
»Ce grm dotlej že ne bo sestreljen!«
Izidor povesi roko s kukalom in me pogleda. Nekaj posebnega je njegov pogled.
»Ne bodo ga razstrelili. O binkoštih stopim ven in si utrgam cvet, en sam cvet, če bi jih več, bi bil greh. In ga bom poslal očetu, da naj ga nese materi na grob. Mogoče jo bo razveselilo še v nebesih ...«
»Prav, Izidor.«
Kaj bi sploh dejal na to? Tako mi je, ko da bi mi kdo položil nežno roko na srce.
Izidor strmi v grmič.
»Pa si vzemite kukalo v jarek!«
»Prisrčno zahvaljeni — vrnem ga vam čim prej!«
Prihodnji dnevi so prinesli pomlad. Počasi se je ogrelo. Tudi noči na prostem so znosne.
A tudi bojevanje se pomnoži. Pri nas smo dobili ranjence in tudi mrliča. Kdor je preveč radoveden. mora to poplačati s svojim zdravjem. Sovražnik ima na puškinih ceveh pripravo, da ti zadene v punčico nasprotnikovega očesa, že zdavnaj se nobena glava ne upa več iz jarka. Že zdavnaj sem pozabil na grin niajnic. Pogled nanj bi bil drago poplačan...
In tako so prišle binkošti.
Ne mislimo dosti nanje, saj nam je od tega samo v duši hudo.
Zjutraj okrog štirih se začne streljanje. Binkoštna godba... Marsikoga tako presune, da pozabi na vse drugo, celo na življenje, ki mu ga je vojna doslej milostno pustila.
Tedajci se Izidor nenadoma pojavi pred menoj.
»Gospod, ali bi smel...«
»Kaj pa?«
»Danes so vendar binkoši!«
»Želim, da bi že minile. Sovražnik jih prav čudno obhaja. Kaj bi pa rad,«
»Saj vendar veste ...«
Gleda me, ko da bi bil z drugega sveta.
»Majnice! Bele so!«
»No — in potem?«	'
Ljubka obleka brez plašča.
»Rad bi Sel panje!«
»Ali si znorel?«
Stoji pred menoj kot osramočen šolarček.
»Dajte, da grem ponje! Ne morem drugače. Vem, da se mi ne bo nič zgodilo. Prosim, dovolite mi...«
Že ga hočem nahruliti, mu povedati, da bi bil to saii.*mor, pa ne morem besedo črhniti.
Stoji in čaka.
»Stori, kar hočeš!« slednjič zarjovem. Mogočee tudi nisem nič rekel; že zdavnaj je odtlej! Bilo mi je pa, ko da se bom zadušil.
Tedaj stisne pete in odide.
Vse je še v megli nastajajočega dne. Sonce je že na nebu, a je skrilo za oblaki in nima nobene moči. Nekaj metrov nioretn z očmi slediti Izidorjevo postavo, potem pa se je povzpel iz jarka. Nalo izgine v sivini.
Stojim, čakam — in štejem sekunde. Srce aii ne utripa več.
Sovražnik besno strelja.
Računam: zdaj je tam, zdaj tam — zdaj pri gomili — zdaj...
Tedajci burja pretrga oblake in zatrga širok pas luči v megleno steno.
Na kilometre daleč je vidna planjava.
Srce mi tolče ko s kijem.
Izidor stoji pokonci pri grmu majnic, seže z roko vanj, odlomi velik, bel, blesteč cvet.
Pozabim, da se moram skriti.
A tudi sovražnik onkraj je prav tako osupel. Deset, dvajset ozkih obrazov prikuka iz jarkov.
Mislim si — zdaj je po njeni.
Toda noben strel ne poči.
Ne tu — ne tam.
Samo topništvo deluje dalje. A to se ne zmeni za malega vojaka pri grmu.
Izidor drži odtrgano vejico v roki, nagne si novo vejico nizdol, vdihava vonj, ljubeznivo poboža cvet in spusti spet vejico, da zaniha kvišku.
Sovražnik še zmeraj ne strelja.
Tako mi je, ko da se mi bo vsak hip srce razpočilo.
Počasi se meglena stepa spet strne in zakrije Izidorja mojemu pogledu in brez dvoma tudi pogledu sovražnika.
*
Tri minute nato stoji pred menoj v jarku in drži cvet majnic, en sam svet, v levici.
»Če bi jih več, bi bil greh,« pravi. »Toda — cvetovi so vendarle beli!«
Potem se spomni službenih predpisov, stisne pete in se po vojaško prijavi.
Tedaj se ne morem več obvladati. Zgrabim ga za prsi in ga streseni v jezi, ki me je tako pekla.
On pa me gleda, ko da je prav tako — in nato se na ves glas razjoka.
Dve lični bluzi.
Naša sodobna kuha
Krompirjeva juha s testeninami. Olupljen, na kocke zrezan krompir skuhaj v zelenjadni juhi. Dodaj prežganje iz masti, moke, čebule, petršilja, osoli, kisaj in zadišavi z muškatom, lovorjevini lističem in timezom. Zakuhaj rezance ali krpice, oziroma polžke.
Kuhan hlebec. Na kocke zrezan kruh (količina 10 žemelj), polij z 2 žlicama masti in tremi osmin-kami litra mleka, v katerem si razmotala 2—3 jajca in nekaj soli. Pusti nekaj časa stati, medtem pa večkrat rahlo premešaj. Končno dodaj 5 žlic moke. Testo doni na prtič, namazan z mastjo; zveži vse štiri vogale prtiča z vrvico skupaj in kuhaj cmok */i ure v slanem kropu. Kuhanega razreži in zabeli.
Zabeljcn domači zajec. Deni v kožico žlico masti, nekaj na koščke zrezane čebulo, petršilja, ti-meza in lovorjev list. K temu dodaj na koščke zre-zanega zajca, potresi s soljo, poprom, pri I i j malo kisa, juhe ali vode in duši pokrito '/s do 1 uro. Nato stresi v skledo, potresi z drobtinami, drobno zrezanim zel. petrsiljem, česnom ter zabeli z razgreto mastjo.
ItallJanSiina brez učitelja
28
V snočnjem berilu ste naleteli na celo vrsto glagolov, ki jih zdaj na zunaj že poznate kot »povratne«. Znamenje povratnih glagolov je povratni zaimek, ki jih spremlja. Ta zaimek (v slovenščini: sebe, se — sebi, si — itd.) pove, da se dejanje obrača na osebek istega stavka. Na vzgledih, ki smo jih dozdaj spoznali, smo videli, da se nedoločniku prideva s i (lavarsi). Nedoločnik (la-vare) izgubi pri tem svoj končni -e: lavar + si, lavarsi.
Stalno povratni glagoli — verbi riflessivi Spoiiiaino ^ih po tem, da jih ni mogoče rabiti brez povratnega zaimka: kesati se, italijansko: pentirsi. Poglejmo zdaj, kako se tak glagol sprega: (io) m i pento	(iaz) s e kesam
(tu) ti penti	(ti) se kesaš
(egli) s i pente	(on) s e kesa
(noi) c i pentiamo	(mi) s e kesamo
(voi) v i pentite	(vi) s e kesate
(essi) s i pentono	(oni) s e kesajo
Kaj vidite? Nekaj, kar poznate že od svojil-njh zaimkov sem: vsaka oseba ima v italijanščini svojo zaimkovno oiliko (mi, ti, ni; ci, vi, si), medtem ko ostane v slovenščini zaimek za vse osebe isti (se). Še več: mi, ti, ci, vi so prav za prav nenaglašene oblike osebnega zaimka Tako imamo samo v 3. osebi ednine in množine pravi povratni zaimek SI
in sicer je to njegova nepoudarjena oblika.
Prigodno povratni glagol — •f forma riflessiva diretta
Poleg stalno povratnih glagolov poznamo v slovenščini tudi prigodno povratne glagole. Nastanejo tako, da pridenemo tvornim oblikam povratno-osebni zaimek s e (umivam se), od stalno povratnih pa jih ločimo po tem, da jim povratno-osebni zaimek lahko brez škode za smisel odvzamemo (umivam).
Tudi italijanščina loči ta način glagola, ki ga naziva forma riflessiva diretta: lavarsi (umivati se). Spregatev je ista kot pri stalno povratnih glagolih:
(io) m i lavo (tu| t i lavi (egli) s i lava (noi) c i laviamo (voi) v i lavate (essi) s i lavano
(jaz) s e umivam (ti) s e umivaš (on) s e umiva (mi) s e umivamo (vi) se umivate (oni) s e umivajo
Pri prigodno povratnem glagolu ozir. formi formi riflessivi diretti pa ie poleg zgornjega ne-poudarjenega načina možen tudi poudarjeni način:
(io) lavo m e (tu) lavi t e (egli) lava s e (noi) laviamo n o i (voi) lavate Voi (essi) lavano s e
(jaz) umivam sebe (ti) umivaš sebe (on) umiva sebe (mi) umivamo sebe (vi) umivate sebe (oni) umivajo sebe
Pri prigodno povratnem glagolu oziroma vratnega zaimka: v slovenščini sebe, v italijanščini pa
SE
Ostale oblike, ki so oblike italijanskega poudarjenega osebnega zaimka, so nam že znane.
Poudarjena oblika povratnega zaimka se se tudi edina rabi v zvezi :> predlogi, na pr.: di se, da se itd.
Ključ k vajam v 27. nadaljevanju.
Kdo (to) pravi? Jaz sem, ki (to) pravim. Kaj ste storili zanjo? Kdo (to) ve? On sam. Oni so, ki so kupili to hišo. Mi govorite resnico? Dobro ga poznam. Nisem jih videl. Ta zrak ji bo dobro del. Daj mi knjigo svojega (ital.: tvojega!) brata! On mi jo (1 o se nanaša na i I libro!) bo gotovo posodil. Prodal ga je. (Prodal j o je = L'ha venduta).
E' partita senza di me. Io non parlerd come lui. Penso spesso a voi. Gli amici mi seriveranno. Ti dico, che sono contento di te. Non l'ho vista. (Nisem g a videl = Non l'ho visto). Questa ca-mera gli piacera. Lo zio non vendera loro la sua časa. Non la vendera veramente? 11 calzolaio ha fatto le mie scarpe? Le ha fatte. Egli glielo prestera. No, egli lo prestera loro. Egli ce lo pre-steri. Si, ve Io prestera con piacere.
Cvetje o binkoštih
Otroški podlistek	7
Pravljice Božene Nemcove
»Tukaj si izvolite izbrati obleko, ki vam je najbolj všeč, in nakit k njej. Kralj namreč vas hoče za to ljubeznivost, ki ste mu jo storili, popeljati na ples.«
»Moj Bog!« se je prestrašila Krasomila, »Kaj bo rekel moj mož! Jaz naj plešem s kraljem in naj se oblečem v to oblačilo? Ne, ne, nočem!«
»Tudi ne, če vas pride sam prosit?« je vprašal glas za njo. Obrnila se je in videla za seboj — svojega Miroslava.
Krasomila se je prestrašila in z grozo ter bolestjo vprašala moža: »Zakaj si storil vse to z menoj?«
»Se mar ne spominjaš več draga, kako prezirljivo si odgovorila mojim poslancem, ki so ti prinesli mojo podobo in si jih razžaljene poslala nazaj? Tedaj sem si prisegel, da hočem ponižati tvojo ošabnost. Tvoj oče mi je v tem dal prav, a tvoja ljubezen mi je bila pri tem v pomoč. Pa kljub temu bi te tako dolgo ne skušal, če bi mi tvoj oče tega ne zapovedal; meni samemu je bilo pri tvojem pomanjkanju hudo.
Tedaj so se odprla vrata in vstopil je stari kralj, Vsi trije so se prisrčno objeli.
»Hčerka moja!« je rekel. »Ta preizkušnja je bila sicer nekoliko trpka, toda veruj mi, da je bila dobra zate in za tvoje otroke.«
Medtem so se zbrali gostje. Ko pa so videli novo kraljico v dragocenem oblačilu ter z diademom v laseh, so bili vsi očarani od njene lepote, kajti pri vsej lepoti sta se namesto ošabnosti in ponosa blesteli sedaj ljubeznivost in dobrota.
S ponosnim čelom je peljal kralj Miroslav ljubljeno ženo v dvorano, kjer so bili vsi žlahtniki in dvorjani zbrani. In ti so z glasnimi Živijo klici pozdravili mlado kraljico.
0 belem gadu
ga kmetica je šla v gozd po steljo. Grebe in grebe steljo, kar naekrat zapazi v klobčič zvitega belega gada. Lahko bi ga takoj ubila, toda ona bi ga za vse na svetu ne hotela ubiti, kajti vedela je, da bel gad prinaša srečo. Vzela je tedaj koš, položila ga zraven njega ter razmišljala, kako bi ga s grabljami pograbila vanj in odnesla domov. In glej, kar je mislila, se je samo po sebi zgodilo: beli gad je sam zlezel v koš in se zaril v steljo. Z veseljem ga je ponesla kmetica domov. Komaj je vstopila skozi vrata, je že hitela pravit možu, da prinaša srečo. Mož pa je nagnil koš, položil zraven blazino, da je zlezel gad nanjo ter ga z njo postavil za peč. Od vsake jedi, ki je prišla na mizo, je odslej dobival svojo skodelico tudi beli gad. Oba sta skrbela za najdenca kakor za lastno dete, katerega nista imela. Odkar je bil gad v hiši; sta imela srečo in kmalu sta si opomogla iz bede.
Imela sta tako gada že pet let, kar se nenadoma oglasi pri zajtrku s peči glas: »Tata, ko ste me že vzeli v oskrbo, me tudi oženite!«
»Zaradi mene, če hočeš, te tudi oženim,« je rekel kmet, ki si je takoj domislil, da je to glas njegovega gada. »Katero pa bi rad imel?«
»Nobene druge, kakor Belo, kneževo hčerko,« je odgovoril beli gad. »Pojdite takoj tja in jo zasnubite zame.«
Kmet se je po zajtrku oblekel v nedeljsko obleko in šel snubit knežno za svojega gada. »Toda, mož moj, saj ga knežna ne bo hotela vzeti!« je rekla žena.
»Naj stori kar hoče, jaz bom gadu ugodil, kajti sicer se mi bo še maščeval,« je rekel kmet ter se brez nepotrebnih besed napotil k mestu, kjer je prebival knez s svojo krasno hčerko Belo.	:
Vloga nafte v sedanji vojni
Ker ss pri današnjem vojskovanju poslužujejo vse bolj in bolj motoriziranih l>ojnih sredstev, je razumljivo, da je nafta pri takem načinu boje-vanja ena najvažnejših, če že ne prav najvažnejša strateška surovina. Ne samo, da služi nafta v prvi vrsti kot pogonsko sredstvo za vozila na suhom, na morju in v zraku, marveč pridobivajo iz nje še celo vrsto izdelkov, neobhodno potrebnih za današnje gospodarstvo in za moderno vojskovanje. Zato je pomen nafte tako velik in bo takšun tudi ostal, Čeprav jo že zamenjujejo z umetno narejenim sintetičnim oljem. Način današnjega vojskovanja je potrebo po nafti tako povišal, da se vojna potrošnja te dragocene tekočine nikakor ne da primerjati s potrošnjo v mirnem času.
V mirnem času so potrošile največ nafte države t modernim gospodarstvom ter moderno urejenim prometom. Na leto so posamezno države potrošile nafte in iz nje Izdelanih pogonskih sredstev v naslednjih količinah: Anglija 12 milijonov ton, Nemčija 8 milijonov ton, Francija 7 milijonov i
drugod, si pripravljati veliko zaloge, najbolje pa je, osvojiti si izvore nafte. V veliki meri pride na pontoč še sintetično gradivo.
Kako velesile dobivajo petrolej ?
Bogate zaloge, uvažanje nafte, osvajanje krajev s petrolejskimi vrelci in Izdelovanje sintetlč-nega olju so štirje načini preskrbe s prepotrebnim gorivom, ki so v ozki zvezi z gospodarskim In vojaškim položajem vsako države. To vprašanje so doslej reševali zvečine z uvozom Tako je uvažala Anglija petrolej iz Združenih držav, Južno Amerike, Irak«, angleških posesti v Aziji itd. Nemčija izkorišča poleg domače proizvodnjo še gališke vrelce, vrelce v Romuniji, znatne zalo>^ itd. Zadnja lota so jo v Nemčiji zelo razširila proizvodnja sintetičnega goriva iz črnega in rjavega premogH, poleg tega pa v vedno večji meri uporabljajo benzol in druge plinske surogate. Sedaj uvaža Nemčija velike množine petroleja tudi iz Sovjetske
Mladi pari v Kopenhagenu se peljejo k poroki.
ton, Italija in Japonska po 3 milijone ton. Vse te države na svojem lastnem materinskem ozemlju ne pridobivajo nafte. Nemčija proizvaja sintetično olje, in sicer ga je proizvedla pred sedanjo vojno 700.00(1 ton na leto, pozneje pa je to količino gotovo zelo povišala. Vse oslalo je treba uvažati bodisi iz kolonij, bodisi iz inozemstva.
Vojna mornarica in letalstvo požirata nafto
Ker v vojnem času potrebuje vse razpoložljive količine tekočega goriva vojni stroj, nastane vprašanje, ali in kako je mogoče omejiti vso drugo uporabo petroleja, ki ni neposredno ali posredno namenjena za vojne namene. Kakor nam kažejo izkušnje po vseh državah, je mogoče omejiti in celo popolnoma ustaviti uporal>o bencina v zasebnem prometu. Najprej se to doseže z zvišanjem cen petrolejskih sredstev, če to ni dovolj, pa s popolno prepovedjo avtomobilskega prometa. Pri obqroženih silah pa to ni mogoče. Moderno vojskovanje požira velikanske množine petroleja. Po proračunih nemškega gospodarskega strokovnjaka Steinhergerja je potrebovala Nemčija za svojo vojsko že leta 1935 do pel in pol milijonov ton tekočega goriva. Italija in Anglija sta porabili po njegovih računih do tri milijone ton na leto. Od takrat je potrošnja j>ovsod prav gotovo narastla. Zlasti vojna mornarica potrebuje mnogo tekočega goriva. Med vojno potroši vojno brodovje tri do štirikrat več nafte, kakor znaša njegova tonaža. Za preskrbo angleške mornarice bi bilo po teh računih potrebnih na leto pet do šest milijonov ton, Japonci potrebujejo najmanj štiri milijone ton in Italija tudi vsaj tri milijone ton.
Iz tega kratkega opazovanja že vidimo, da v vojnem času potroši samo letalstvo in mornarica več petroleja, kakor je v mirnem času znašala splošna uporaba pogonskih sredstev v vsaki omenjenih držav. Najvažnejša skrb vojskujočih se držav je tedaj preskrba z zadostnimi količinami goriva. Kdor nima nafte doma — in tega razen Sovjetske zveze nobena evropska velesila nima — mora gledati, da »i jo preskrbi od drugod, da jo, kjer ni neobhodno potrebno, nadomesti z drugimi sredstvi, kakor s plinom, z oljem, umetnim gorivom itd. Dobro si mora zavarovati u\oz nafte od
Zamišljen.
»Naša papiga vse posnema; še goslanje mojega moža.<
»Neverjetno. Prosim vas, jx>veite mi, kako drži gosli.«
zveze. Japonska je glede nafte navezana zlasti na
Južno Ameriko, Nizozemsko Indijo ter Sovjetsko zvezo. Zg več let ima v najem sovjetske petrolejske vrelce na Sahalinu. Ima tudi mnogo zalog in v vedno večji meri prideluje sintetična olja. Italija črpa jiogonska sredstva iz domače proizvodnje, poleg tega izkorišča še petrolejske vrelce v Albaniji in uvaža iz Romunije.
Iz zgodovine bojev za nafto
Roj za posest tistih krajev, ki imajo v svoji zemlji dragoceno »smrdljivo tekočino«, kakor so imenovali nafto, ko še niso vedeli, kaj vse skriva v sebi, je že star. Zgodovino borb za posest teh krajev je lepo popisal italijanski strokovnjak Giulio Oldnni, po katerem posnemamo v naslednjem nekaj zanimivih podatkov.
S previdno petrolejsko politiko si je Anglija zagotovila dobavo petroleja iz vseh delov svojega imperija. Lela 1910, ko je Rockefeller že obvladoval petrolej na svetu, je imela Anglija le eno samo majhno petrolejsko kolonijo — Birmo. Iz majhne gospodarske petrolejske družbe »Birman Oil« se jc razširila angleška petrolejska posest v treh letih v »Shell« in v »Anglo Persian Oil Co«. Za to zadnjo družbo se je zanimala tudi admiraliteta, ki je pokupila večje število delnic, da je lahko nadzirala celo družini. V svetovni vojni 1914—1918 je imela Anglija svojo petrolejsko organizacijo že dovršeno in ta ji je zelo pripomogla k zmagi. Anglija je potem ščitila »Shell«, da se je lahko širil po srednjeameriških državah. Anglije ni mogla zaustaviti niti prepoved Združenih držav, da angleška družba »Pearsont ne sme dobiti koncesije v Kolumbiji, Venezueli, Ekvadorju in Costarici. »Shell« se je vsidral tudi na Trinidadu, ki je angleška last. Anglija je tudi podpirala navidezno ameriško petrolejsko družbo »Colon Devellopement« ter je vneto ustanavljala zveze med »Shelloni« in ameriškimi finančniki. Ta družba je pozneje prišla pod nadzorstvo »Burlingts Investiment«, ta t rust pa je zvezan z »Royal Dulch Shell«. Da hi vkljub ameriškemu odporu ohranila svojo petrolejsko posest v Ameriki, je Anglija večkrat uprizorila kako vstajo, kot n. pr. revolucijo v Costarici. Po svetovni vojni je Anglija skušala dobiti pod svoje nadzorstvo vse kraje, kjer je nafta, razumljivo, da tudi v sredozemskem prostoru. »Anglo Persian Oil« in »Royal Dutch Shell« sta prišli večkrat v spore z amerikan-skimi, sovjetskimi in perzijskimi petrolejskimi družbami. Do trenj je prišlo tudi med Angleži in Francozi zaradi petroleja v Iraku. Anglija je imela večino v »Irak Petroleum Co« ter je obdržala nadzorstvo nad vrelci v Iranu, Afganistanu in Iraku.
»Royal Dutch Shell« se Je zvezal tudi z nizozemsko petrolejsko družbo. Leta 1938 je dobila Anglija 12 milijonov ton petroleja. Ker bi ga v primeru vojne potrebovala vsaj 20 milijonov ton, si je hotela zavarovati Se uvoz nafte iz Venezuele, Nizozemskih Antilov, Zedtnjenlh držav, Sovjetsko zveze, Romunije, Mehike itd Začola st je delati rezerve z uvozom od drugod. V ta namen Ji je služilo 498 različnih ladij s skupno tonažo 3,204.241 ton. (VI teli je sedaj že okoli dva milijona Ion potopljenih In Anglija jih skuša nadomestiti z nizozemski-
mi, norveškimi, belgijskimi, grškimi ladjami, sploh z ladjami tistih držav, ki so bile z njo v bloku proti velesilam osišča. Sedanja zmanjšana mornarica angleških petrolejskih tankov ne more več navozlti dovolj petroleja iz Amerike. Po vstaji v Iraku so morale mnoge petrolejske ladje na pot, da bodo pripeljale od drugod petroleja v sredozemski prostor, ki se je prej vzdrževal ln preskrblja! popolnoma sam s petrolejem. Tako je torej sedaj s petrolejem, to drago in važno tekočino, kl bo v veliki meri vplivala na končni izid vojne.
Nekaj malega o temperamentu
Mnogokrat slišimo, da govore o kom, ta je pa sangvist, ali sama flegrna ga je. S tem mislijo označiti njegov temperament. Pri ljudeh najdemo več temperamentov, ki jih v glavnem lahko porazdelimo v štiri vrste. Ne smemo jta misliti, da je vsak človek čisti tip tega ali onega telperamentn, marveč je ravno nasprotno res, namreč, da je silno mulo takih ljudi. Navadno ima človek dosledno zmes več temperamentov, med katerimi pa eden bolj ali manj močno prevladuje.
Vzemimo najprej koleriČni temperament. Kolerik je človek, ki hitro čustvuje, ki je rojen zato, da se uveljavi, pokaže in izkaže. Hitro se razveseli, navduši, razžalosti, tudi /besni. Svojega čustvovanja ne spremeni hitro. Ima močno voljo in stori, česar se loti. Je bolj mož dejanj, knkor besedi. Kolerik je vztrajen, drži obljube, spolnjuje sklepe, je pa tudi častihlepen in si žoli dejanj, ki bi mu prinesla rast. Koleriki so lahko veliki ljudje v dobrem in v slabem. Če se nagne iu dobro stran, bo navadno uspevalo vse, cesar se 1» lotil. Če pa se kolerik nagne na slabo stran, je svojegla-ven.|>rcvzcten, hoče imeti vedno svoj prav, skratka, je trdovraten, ne|xil>ol jšl j i v grešnik. Če je na kmetih, je mnogokrat pretepač, ki rad seže tudi jki nožu.
Sangvinik je človek močnega čustva. Jc priljubljen med ljudmi, ker ima dobro srce. Če more, rad pomaga. Na prihodnost le malo ali nič ne misli, sedanjost navadno pretirava, na preteklost pn pozablja. Hitro sc razburi, pa se tudi hitro jioiniri. Rad govori, /.a čast mu ni preveč. Sangvinik se težko odloči. Mladosten sangvinik ima kmalu srce na jeziku kadar vidi prijetno dekle ali prikupnega fanta. Kadar pride čas za resno ženitev, mu je težko z odločitvijo. Sangviniki se hitro ogrejejo zn kako delo, pa se tudi hitro olilarle. če ne pazi na svoj značaj, tudi laže in celo krade. Za pretep in prepir pa ni.
Flegrna ti k jo hladen človek. V družbi ni preveč priljubljen, ker je vedno resnega obraza, jjočasen in se ne zgane, če bi mu gorelo jx>d nogami. Težko se razveseli, navduši, razjezi ali rnzžalosti. Ne jezi se dosti in tudi zabaven ni. Je počasen, ljubi dobro hrano in je v rednih razmerah navadno med bolje re-jenimi. Flegmatik ima siccr železne živce, je pa nagnjen k udobnosti, duševni in telesni lenobi ter brezbrižnosti. Njegove dobre lastnosti so v trm, da je umirjen, potrpežljiv, nikogar ne bo žalil, v mislih in dejanjih je preudaren.
Preostane nam še melanholik. Melan-holik ima mnogo podobnih lastnosti, kakor smo jih videli pri flegmatiku. Tudi on se
težko razveseli, razžalosti in podobno. Če pa se kake stvari resno oprime, če ga zajame na primer žalost, potem gu /.lepa ne bo minila. Kar obljubi, trdno i/polni. Ne smemo ga zamenjati s flegmatikom. Obema je skupno, kakor že omenjeno, da sta na videz precej mrtva, v resnici pa je mod njima velika razlika. Flegmatik je na znotraj pust, mrk in mrtev, melanholik pa notranje zelo močno živi, mnogo premišljuje in se ukvarja z raznimi stvarmi, samo da na zunaj tega ne kaže. Je kakor tiha votla, ki globoko dere. Ta temperament je lahko nevaren, če njegov nosilec ni dobro vzgojen. Vendar pa velja za ta temperament |>rnv isto, kakor za druge, namreč, da so lahko vsi dobri, če so ljudje, nosilci teh temperume.ntov pravilno vzgojeni. Pri nekaterem l>o več težav, pri drugem manj, ta je že j)o naravi bolj dober, ta ne, ta je sposob-nejsi za to, oni za drugo stvar, Vsakno naj samega sebe dobro opazuje in naj se vzgaja. Dobre lastnosti naj goji, slobe pa iztreblja.
Kako so se spoznali...
Radovedni ljudje, ki verjetno nimajo preveč dela, so sestavili statistiko o t kako so se noediiij zakonci spoznali. Prosil. > za podatke nekaj desettisočev zakoncev, pa so iz dobljenih odgovorov sestavili te-le številke: 33.6% zakoncev se je poznalo že iz zgodnje mladosti, ali pu so se spoznali med šolanjem; 14.6% zakoncev se je spoznalo po posredovanju prijateljev in družin; 12.8% zakoncev je bilo v službi v istih uradih ali delavnicah; 10.3% zakoncev se je spoznalo, ker so bili člani istih športnih društev; 8.9% zakoncev se je spoznalo na vlaku, v hotelu, v kopališču in na potovanjih; 8.1% zakoncev se je spoznalo v koncertnih dvoranah, v gledališčih, na plesih; 7.2% v bolnišnicah (kot bolniki) in v sanato-rijih; 2.2% zakoncev pripisuje svoje prvo poznanstvo slučaju, kakor dežju, izgubljeni rokavici, damski torbici, napačni telefonski zvezi itd.
Anekdota
Nekoč je bil Mark Twain gost nekega bo. gatega založnika. Po kosilu mu je jx>kazala za-ložnikova gospa portret svojega moža in mu resno potožila: »Vidite, slikarja, ki je naredil to sliko, so mi priporočili kot resničnega umetnika, pa vendar ne morem biti zadovoljna s portretom. V obraz mojega moža bi moral vendar vdahniti nekaj več inteligentnosti.«
»Ze, že, gospa, imate prnv,« pravi Mark Twain, »toda nnzadnje le mornte zavedati, da je slikar le umclnik, pa ne čarovnik.«
Bengasi v Libiji, poleg Tripolisa največje pomorsko italijansko oporišče v Severni Afriki.
Janez Gregorin:
Pot v meglo
Čez sonce se je zakadila velika, štrenasta. na sever v dolg, tenak pramen spihana megla. Svet se spet zamrači. Neka čudna reč je v zraku. Soparno postane in tesnobno.
Oči povedo, ko se po dolgem času s tal czro tja čez, da se je nad predgorjem tačas stemnilo, nedolžna preja se ie zgostila, rajda umazanih oblakov se je dvignila nad hribe, ki so obsedeli jxvl njimi črnoplavi in zamišljeni.
Ko sta hodila po veliki krnici, nista videla, kaj se je medtem godilo v dolini. Gledala sta predse v stezo in kdaj pa kdaj seveda tudi k vrhovom, kjer so se v vetrovih premetavali oblaki. Dobro uro ali pa še več so se vrstili na višavah ti prizori, ki so bili drug drugemu podobni in niso napovedovali hujše spremembe. Tam se bo gnetlo in pehalo ves dan, k dežiu pa se ne bo napravilo, sta si govorila med potjo. Le megla ju bo malo dajala na vrhu, sta menila. Še Tone je počasi začenjal verjeti tovariševim zatrdilom.
Ta čas pa se je v nižavi že kuhalo. Megle, ki so v ranem jutru po prvem nemiru obležale v lenem miru, so nenadoma začele vreti. Po dolini je potegnil nizek južni veter, ki je sunil vanje in jih razburil. Zgibnile so sprva samo zložno in se počasi dvignile v obe gori, dokoder .je segalo drevje. Potem pa so se vznemirile, že je najbrž vlekel močan jug tudi spodaj. Kaditi so se začele in razpredati; kakor daleč ie po dolini neslo oko, se je vzvalovilo tiho belo morje. Megle so se dvigale k oblačnemu, pustemu nel.u. Dan je prišel ob dobro voljo, potrto ie čemela v njem temnosiva pokrajina. Vse veselje je splahnelo ali pa ušlo bogve za katera obzorja, delat druščino srečnejšim ljudem in milejšim kiojem.
Megleni prsti so »prva oprezno tipali predse po graj^ah in hudournikih. V oba bregova je med
drevje silil redki, hladni dim. Počasi, pa vztrajno ie pritiskala tiha poplava v gore. Zabrisala je debla in čeri. Vse je pomalem utonilo v njej.
V višavo je s svojimi temnimi prameni prinašala mraz in otožnost. V nosnice je silil nerazložljiv duh knkor jx> mokrem perilu. Zamračile so se skale, nekaj časa je višja še videla sosedo pod seboj, toda nenasitna, prihuljena belina jo je skrila kar mimogrede in že je bila tudi pri njej. S pošastno tišino je prodirala više in više — nezadržno kakor vojska, ki na pohodil mimogrede preplavi vse( ob kar zadene. Macesni so ugašali v njej, tudi zadnji samotarji na grebenih spodaj so mrknili, le še nerazločni zbrisi so se kakor prikazni odražali iz hladne, skoraj grozotne sivine. Premikala se je potuhnjeno in premeteno kakor sovražnik, ki je povsod pričujoč, pa ga ni moči ne prijeti, ne se mu postaviti v bran. Val za valetn je prihajal, iz doline je z neznanskimi krdeli napadla nebo. V gorovje se je neslišno razlila z mogočnimi, prostranimi tokovi. Vse to-kavo je zasegla, vse je potajiln, studenec iz grape v grapo ni več slišal studenca, ptič ne ptiča. V strahu so zamrli glasovi, slednjemu bitju se je zazdelo, da je samo oslalo na svetu in da prav blizu preže nanj nevidni zločinci.
Že je dosegla pobočja. Grmovje, drevja, grušč, grebeni, zelenice, vse je izginilo v tem nenehnem naletu. Brez konca In kraja so se valile iz globeli nove trume. Tiho je lezla po veli travi, hinavsko kakor bi jo hotela božati. Že se jo spojilo nebo z zemljo v en sam sivi nekaj brez obliko in brez moja do kraja svetov.
Medtem pa se je zganilo tudi po vrhovih. Ogromen dimast zaslor sc je naglo spustil z neba na vzhodu ter se sprijel in zmešal s tistim, ki ga je urno neslo od tal kvišku. V hipu so izginiti kucljasti Stebriči. Sever pa je pahnil meglo s temen čisto do vznožij. Skrile so se gore, na-mah jih je zmanjkalo v pošastnem naletu, ki je v svoii nenadnosti in hitrosti priuašal s seboj nekaj usodnega.
Tam, kjer so se grape iztekale v melišča pod stenami, je veter, ki ga ni bilo slišati, trgal velike, redke pramene, skozi katere se je še videlo izginjajoče skalovje, ter jih z nenehnimi urnimi sunki nosil proti sivemu svodu, ki se je naglo nižal. Še malo, pa sta se zgornja in spodnja megla strnili. Mrliško bleda svetloba je spremenila jesenski dan v zimski večer pred snegom.
Svet je izginil, ostal je le lesen krog, v katerem sta stala, krog živega, zanesljivega, kolikor daleč je segel jiogled in kar je lahko še razločil.
Le od časa do časa je kje v njuni bližini za-čivkal neviden, neznan ptič. ki ga je postalo strah in se ni vedel kam dejati.
Že dalj časa sla zamišljeno stala in gledala, kako so si megle iz dolin in z vrhov podajalo roke. Čisto nepričakovano je prišel ta nalet. Obraza sta se jima zresnila, in ko jo bil prizor v kraju, nebo in zemlja sklenjena v mogli, sta ostala sa-mA, brez gorii. Nehote sta se obrnila drug k drugemu in se srečala s pogledi.
»To ne pomeni nič dobrega, kajneda?« se je prvi oglasil Tone.
»Prava reči Saj sva se je itak nadejala. Sicer je pa pot ves čas markirana, in če bova količkaj eprezovala za znamenji, ne moreva zaiti.«
Nikamor se ni videlo. Zato sta hodila počasi in skrbno iskala sledov, da ne bi krenila s prave poti vkraj. Čez plošče ni bilo nadelane steze, le tu pa tam je bila roka izvedenega domačina oškrelvlla preostre robove ali pn k strmemu pra-žiču prislonila dve, tri skale, da bi bilo lažjo stopiti.
Pred njima se je megla razklanjala, za njima pa spet sklepala. Njuni koraki so se zdeli skoraj slovesni, saj je njuna navzočnost vračala pokrajino iz brezobličnega mlamola in io spet urejala. Kakor dva čarovnika sta izvabljala s hojo iz sive teme pred seboj predmete ter jim podarjala stare oblike. Tako se je s človekoma premikal krog varnosti in zaupanja. Zadaj so se zgrinjale megl« znova v nepredorno sivino, pred njima pa so se
kar naprej razpirale, druga za drugo so lz njfli vstajale skale, šele čisto od blizu znane, nedolžne podobe.
Kakor je dahnil veter iz globine, se je megla
zamajala, štrene so se utrgale iz nje in se spustilo k tlom, da je bilo že treba pošteno pogledati, preden sta kam stopila. Megla se je povrhu čedalje bolj gostila, zmerom huje se je temnilo.
Hodila sta tiho, se ustavljala in se od enega znamenja ozirala po drugem. Večkrat sta morala postali in kreniti malo vstran od smeri, ki sta jo imela za pravo; včasih sta tudi od blizu modrikast ali rdečkast lišaj na skali zamenjala z markacijo in spoznala, da sta se zmotila šele, ko sla prišla zraven.
Le počasi sta prihajala naprej, ker sta se varovala, da ne bi zašla z nogo v kakšno škrapljo. Čedalje slabše se je videlo, vedno ožji je postajal krog. v katerem se je dalo še kaj razločiti. Mrzla, vlažna megla je sedala na obraz in silila v oči. 5>koraj povsem je priglušila korake. Ko ie eden ali drugi zavpil, mu je glas zamrl že čisto blizu, nikamor ni nesel, ubil se je zaprt v pretesni ječi zozenega prostora. Odmev se je potuhnil in SKrn.
Nazadnje se je megla vsedla in prilepila na skale, loznalo se je, da je veter ponehal. Nič več m zgibavala, obležala je moreče kakor hude sanje.
Nenadoma je Toneta s čudnim utripom prešinilo nekaj tujega. Bilo je kakor bi se zganilo nekaj, za kar še ni vedel in kakor bi oči šele prvič prav pogledale. V trenutku se mu je zazdelo, da je Jod že hodil, da že zdavna pozna te Plošče in te tako redko, namazane maroge po skalah. Toda ta občutek je trajal le bežen hip. Že po nekai korakih zanj ni več vedel, potem, ko si je dejal: »To je slabost. Premalo sem spal.«
»Boljše hi bilo, če bi obrnila,« mu je v glavi pravil neki glas. »Zdaj je še čas.c
(Dalje.)

Ali se bo prehrana popolnoma spremenila?
V Cesarskem prehramjevalnem institutu v Tokiu kraljuje in dela profesor in doktor Saiki, ki tudi evropskemu in ameriškemu znanstvenemu svetu ni neznan, saj je več let bil nameščen pri Zdravstvenem uradu Zveze narodov v Ženevi in predaval na univerzah v Parizu, Berlinu, Londonu, llamburgu in v Ameriki.
Tega svojevrstnega reformatorja in revolucionarja posluša nedeljo za nedeljo na milijone japonskih žena, katerim narekuje recepte za enotno, koncentrirano in skrajno ceneno hrano.
Dr. Saiki hoče japonskemu narodu dati ceneno in zdravo hrano, sestavljeno po vseh ugotovitvah moderne zdravstvene znanosti. Istočasno hoče spraviti japonsko prehrano v sklad z množino hrane, ki jo japonska zemlja daje narodu pri najpridnej-šem delu na razpolago. Da bi jo čim laže dosegel, zahteva, da se trgovina z živili proglasi za državni monopol. Za primer velike sile, ki bi nastala v primeru vojne in blokade, pa hoče kar največje število ljudi kolektivno prehraniti, če mogoče cele občine iz ene same kuhinje.
[ Nova in enotna prehrana.
Idejo nove prehrane japonskega naroda so dali prav za prav nemški zdravniki. Japonske zdravstvene oblasti so že v prejšnjem stoletju spoznale, da je prehrana Japoncev slaba in da zaradi nje trpi rast njenega prebivalstva. Leta 1882. so zato poklicaLi komisijo nemških zdravnikov, ki je nujno svetovala spremembo hrane. Po nasvetih te komisije je japonska armada prehrano svojega vojaštva takoj izboljšala, nemogoče pa je bilo japonskemu kmetu dati več zelenjave in rib, kar so svetovali nemški zdravniki. Revščina, v kateri je živel japonski kmet, je vsako reformo in izboljšanje prehrane onemogočila.
Japonci se hitro množijo, nočejo pa se izseljevati. Gostota prebivalstva na japonskem otočju zato stalno narašča, z njo pa postaja vprašanje prehrane vse težje. Zelja in cilj dr. Saikija pa je vprav ta, da bi našel možnosti za prehrano vedno naraščajočega japonskega prebivalstva in da bi njegovo prehrano spravil v sklad z močmi, možnostma -iai potrebami japonskega gospodarstva.
Tihi, pa zato vztrajni predhodnik v revoluciji prehrane Saiki, je mnenja, da se večina ljudi napačno hrani. Zato hoče vso prehrano postaviti na znanstveno podlago in z uvedbo enotne hrane najti sredstvo proti gospodarski stiski. Eksport japonskih industrijskih produktov je namreč možen le pri njihovih nizkih cenah, nizke cene pa je mogoče dosečd le z nizkimi delavskimi plačami, ki se zopet morejo znižati le pri cenejši prehrani japonskega delavstva.
Zanimivi poizkusi.
Z dolgoletnimi poizkusi in merjenji je Saiki ugotovil, koliko energije potrošijo pripadniki posameznih japonskih poklicev. Te svoje »poizkusne« ljudi, 3000 je bilo takih, je Saiki zaprl v posebne aparate, v katerih sd morali opravljati svoje vsakodnevne posle. Po končani poizkusni dobi je analiziral zrak, ki ga je človek v poizkusnem aparatu izdihal, in na podlagi te analize je mogel ugotoviti, koliko kalorij je bilo pri opravljenem delu poi&b-ljenih. Na podlagi vseh zbranih številk je Saiki izračunal teoretično porabo kalorij delovnega Japonca. S temi rezultati pa je dobil tudi možnost za izračunanje in določitev enotne prehrane. Ti poizkusi so dali zanimivo ugotovitev, da porabi največ kalorij policist, ki mu sledi po porabi kalorij težak, temu pa kontrolor cestne železnice in učitelj. Ti poizkusi so tudi dokazali, da porabi telesni delavec več kalorij kakor duševni, da pa si slednji mnogo počasneje odpočije kakor prvi.
V zvezi z vsemi temi ugotovitvami je Saiki postavil ideal, naj bi bil vsakdo plačan po potrebah želodca, česar pa seveda tudi na Japonskem ne bodo še tako kmalu dosegli, in pada uresničitev tega ideala, če bo sploh kdaj uresničen, v daljno bodočnost.
Kosilo za 1.70 din.
Saikijev ideal nikakor ni, da bi vsi Japonci vsak dan jedli z enotnega jedilnega lista. Že sedaj ima namreč sestavljenih nad 500 jedilnih listov za enako število zajtrkov, obedov in večerij. Vsak recept je različen, vsebujejo pa vsi enako število kalorij, in kar je najzanimivejše, noben obrok s teh jedilnih listov ni dražji, kakor 16 jenov (po cenah leta 1935), kar bi v našem denarju znašalo 1.70 din. To se pravi, da bi se Japonec mogel zadostno prehraniti s 5.10 din na dan.
Za sestavo teh 500 receptov je bilo treba gigantskega dela. Dr. Saiki je najprej preiskal 600 različnih hranil, da je dobil število kalorij, ki jih te snovi tvorijo v človeškem telesu. Nato je sestavil tabele s cenami teh snovi. Šele potem je mogel sestaviti vseh 500 jedilnih listov z 1500 različnimi obroki, katerih eden stane največ 16 japonskih jenov.
Dr. Sailci pri svojem delu za reformo japonske prehrane nikakor ni osamljen. Oblasti so njegovemu delu izredno naklonjene in z njim vred dela 250 japonskih znanstvenikov. Ogromno delo vseh teh ljudi daje dan za dnem nove rezultate, ki naj pridobijo japonsko ljudstvo za nov način prehrane, ki je že prodrl v mnoge japohske to-
Spisek Slovencev v Slav. Brodu:
ki so živi in zdravi ter pozdravljajo svojce.
Lino Marion, inž., Viktor Miiller- Petrič, inž., Frano Klanjšek, tehn. uradnik, Edvard Seniea, inž., Pavel Korošec, inž., Mirko Ermenc, inž., Rudolf Božič, tehn. ur., Friderik Peške, delovodja Milan ltabič, tehn. ur., Bo,lun Kraut, inž., Alojz Pire, poslovodja, Herman Peer, poslovodja, Alojz Krhin, poslovodja. Frano Beve, poslovodja, Anton Centrieli, skladiščnik, Albert Cešrnign, poslovodja, Rudolf VanoSek, poslovodja, Ivan Kolarlč, uradnik, Jakob Pogačar, poslovodja, Milan Lutn. uradnik, Mirko Luin, uradnik, Adolf Štefančlč, uradnik, Josip Kolarič, strojnik, Mirko Muršec, uradnik: Drago Dekval, uradnik, Ivan Mesesnel, tehn. ur., Evgon Cot.ič( uradnik. Nestor Mnrn, inž., Srečko Kern, model, miznr; Friderik Mo-dio, železo-strugar, Norbert \Veber, stroj, ključavničar, Danijel Kozmus, stroj, ključ., Ivan Oeršak, kovač. Alojz Kolar, skladiščnik, Alojz Sajo, mizar, Albin Kolone, mizar, proddel,, Viktor liabuder, stroj. ključ., LeoiKild llajee, atroj. ključ.. Drago Tomšič, strojni ključavničar, Martin Antiej, mizar, Jernej Vovk, do-luvec, Knrel Horvat, monter, Sreč.ko Brezigur, mehanik, Frane Rebolj, stroj, ključ., Rudolf Autor, poslovodja, Alojz Kocjan pomožni livar, Milan Kornpoš, Btroj. ključ., Ivan Novak, stroj, klluč., Frane Jnnwr, stroj, ključ., Minael Bevc, monter, Ivan Pnrte, mon ter, Ivan Odpadlik poslovodja, Rado Kern. fotograf, Frane Ermene, lest.nl trgovee, Ludvik Japel j, pod uradnik. Frane Kosovel, strojevodja, Ivan Koprlvee, strojevodja, Ivan Vedlin. strojevodja, Franc Mokorel, strojevodja. Mirko Brenee. žel. tir., Stanko Brenee, žel. ur., Begu S, upokojenec, Pognčnik, uradnik. Franc Vidnč, upokojenec. I.avrenčič, žel ur„ Kravanla, žel. uradnik, Viktor Potočnik, stroj, ključ.. Potočnik, upo. kojenec, Mirko Božeglav, trg. pom., Frnnc Božeglav, mizar, Božeglav, poduradnik. Jagndlč strojevodja, Frane. Forfila knjigovodja Alojz Ron. lesni trgovec, Ivan Robek. geometer. Matija StefanSIč, trgovec. Jo. sip Moravec, poslovodla. Karel Rabič, upokojence, Vinko Ažman. upokojenec
Imenovnut še še vedno »ataiialo na svojih služ bonih mestih.	Bdeči križ.
varne, šole in bolnišnice, pa tudi preproste plasti japonskega ljudstva že pričenjajo kazati razumevanje za Saikijevo reformo.
Prehrana za primer vojne.
V Saikijevem prehranjevalnem institutu študirajo tudi vprašanje prehrane v primeru vojne, če bi uspela blokada nasprotnikov Japonske. Po hranilni vrednosti preizkušajo sedaj vse tiste rastline in meso živali, ki so jih Japonci doslej kot hrano odklanjali. Celo s kačami je Saiki poizkusil. Rezultat pa, kar se kač tiče, je bil ta, da je obakrat, ko je uživat na poseben način pripravljeno kačje meso, obolel in da je za več mesecev obležal v postelji. Kljub temu pa pravi, da bo s kačami še poizkusil. V institutu hranijo slike vseh rastlin, ki rastejo na japonskem otočju. Vsi užitni deli teh rastlin so posebej označeni. Vse, kar raste na Japonskem, naj v primeru sile služi prehrani japonskega prebivalstva. Tudi meso psov, mačk in polžev bo po Saikinem mnenju v'sili prišlo prav. Celo tako daleč je šel, da ni odklonil niti mesa podgan, ki ga je treba seveda na poseben način pripraviti.
Nas ne bi vprašanje te Saikine reforme v prehrani toliko zanimalo, če ne bi vedeli, da je Saiki-na iskrena želja, da bi se po novih metodah naj ne hranili le Japonci, marveč, da bi mu v tej revoluciji v prehrani sledili tudi drugi narodi v Evropi in Ameriki. Zelo verjetno je, da mu tudi pri popolnem uspehu na Japonskem drugi narodi ne bodo sledili in da bodo zlasti Slovenci rajši ostali pri kranjskih klobasah in kislem zelju in si prav nič ne bodo želeli kakih Saikinih pasjih in mačjih paštet.
Iz kraljevine Hrvatske
Bosenski muslimani pri dr. Paveliču. Pretekli petek je poglavnik dr. Pavelič sprejel zastopstvo muslimanov iz Bosne, kj mu je sporočilo srčne pozdrave muslimanskega prebival, stva. V svojem odgovoru zastopnikom je dr. Pavelič^ poudaril važnost Bosne kot naravnega središča Hrvatske in med drugim izjavil, da brez Bosne ni Hrvatske, ni hrvatskega naroda. Na koncu je poglavnik dr. Pavelič zastopstvu obljubil, da bo potoval v Bosno, kakor hitro mu bodo to dopustili državni posli.
Ministrstvo za gozdove se bo preselilo v Ba-njaluko. Nekateri važni državni uradi se bodo preselili iz Zagreba v Banjaluko, med drugimi tudi ministrstvo za gozdove.
Železniški promet med Nemčijo in Hrvatsko. S 1. junijem se bo začel delni železniški in poštni promet med Nemčijo in Hrvatsko. Z Madžarsko je železniški in poštni promet že normalen.
čiščenje četnikov. Vse oblasti neodvisne hrvatske države odločno nadaljujejo s čiščenjem četnikov in njihovih ostankov na ozemlju neodvisne hrvatske države. V zgornji Hrvatski je ta akcija že končana. Nedavno so pripel jali v Zagreb 100 četnikov iz Vinkovcev. Tudi v Bosni se? obrača na bolje in je opravičeno upanje, da bo to vprašanje v najkrajšem času v zadovoljstvo prebivalstva, ki je željno miru in ima največjo skrb za organizacijo nove države. V Bosni je za sedaj uvedena vojaška uprava in prvi oddelki novo urejene vojske so bili odposlani v Bosno. Za tiskovnega komisarja v Bosni je imenovan znani zagrebški časnikar, šef vojaškega tiskovnega urada gosp. Dominik Bumber.
Iz Spodnje štajerske
Kakšne slovenske knjige lahko obdržijo.
Od 26. do 31. maja se je vršilo po vseh občinah na Sp. Štajerskem oddajanje slovenskih, srbskih, angleških in francoskih knjig, tudi šolskih, časnikov itd. Vse občine so izdale razglase, da smejo ljudje doma obdržati izmed šolskih knjig samo matematiko, potem družinsko kroniko in knjige zgodovinske vrednosti, vse drugo pa oddati.
V Mariboru primanjkuje gasilcev. Poveljstvo mariborske gasilske čete izdaja v Marbur- i ger Zeitung neprestano pozive za priglasitev [ moštva, ki pa nimajo veliko odziva. Gasilsko četo še vedno vodi dr. Schmiderer,
_ Uvedba potovalnih nakaznic za živila. Od 1. junija dalje se ne dobi v nobeni gostilni in lokalu jedil brez kart. Vpeljane so tudi posebne karte za potovanja, s katerimi dobe popotniki v drugih mestih v gostilnah jedila.
Bolnišnica bratovske skladnice v Trbovljah, je izpremenjena v javno bolnišnico. Vodstvo je prevzel zdravnik, ki je prišel iz Gradca.
Vodja lovstva in ribištva. V Nemčiji imajo posebne voditelje tijdi za lovstvo in ribištvo. V smislu tega se organizira sedaj tudi lovstvo in ribištvo na Spod. Štajerskem pod vodstvom mariborskega odvetnika dr. Kupnika.
Trboveljski premog za Maribor prevažajo sedaj po železnici samo do razstrel jenega tunela pri SI. Bistrici, kjer so ga nasuli že ogromen hrib. Ko bo tunel izkopan ter bo železniška zveza spet obratovala, ga bodo naložili na vagone ter vozili naprej.
Laško pivo se izvaža sedaj v velikih množinah na Hrvatsko, zlasti v Zagreb. Zato je na Spod. Štajerskem konzum piva precej zmanjšan ter dobe gostilničarji le razmeroma majhne količine.
Naval na Borzo dela je izreden ter se morajo ljudje nastavljati po šest in več ur, da pridejo na vrsto. Vse namestitve v zasebnem gospodarstvu posreduje sedaj namreč edino ta ustanova (Arbeits-amt), povpraševanje po delu pa je kljub temu, da so bili poslani že veliki transporti delavcev v nemške pokrajine, še vedno izredno veliko. Zlasti pritiskajo delavci, ki so bili zaposleni poprej v ustavljenih industrijskih podjetjih.
Novioe iz Belgrada
Pošte o Srbiii in Banatu poslujejo. Z dnem 19. maja so pričele poslovati pošte, ki se nahajajo pod upravo komisarja za poštno ministrstvo v Belgradu. Telefonski in brzojavni promet še stoji, le med Zeinunom in Belgradom je odprt telefon tudi za zasebne pogovor«.
Gasilci odstranjujejo nevarne podrtine. — Kljub temu, da so na belgrajskih ulicah zaposlene številne kolone ujetnikov in judov, ki čistijo ceste ler odstranjujejo porušene stavbe, je še povsod vse polno podrtin, ki ogražajo ljudi na cesti. To so zlasti razni balkoni in nadzidki na izgorelih in razbitih hišah, ki pretijo, da se bodo vsak hip zrušili na ulico ter pokopali pod seboj vse, kar se tam v tistem hipu nahaja. Belgrajska občina je sedaj poslala nad le nevarne ostanke mestne gasilce, ki so odstranili nevarne podrtine že v številnih ulicah. Dobro jim služijo pri tem visoke raztezne lestve na avtomobilih.
• Velike spremembe v trgovini. Komisar za gospodarstvo je izdal posebno opozorilo, v katerem naglaša, da je Srbija sedaj majhna in siromašna dežela in da se bo moralo zaradi tega srbsko gospodarstvo docela preustrojiti. V zvezi s tem bodo nastale zlasli v trgovini v prestolnici in v večjih središčih velike izpremembe. Vsak srbski trgovec je težil za tem, da bi se naselil v Jlelgradu ali vsaj v kakšnem večjem drugem mestu, vas pa je ostala popolnoma zanemarjena. Trgovine v teh središčih so se zato kopičile, zato pa so izrabili ugodno priložnost judje ter so dobili na ta način srbsko vas docela v svoje roke. Organizirali so podrobno prodajo blaga po vaseh, nakup živine, svinj, raznih odpadkov itd., od kmetov ter so na ta način obvladali že celo podeželje, ko so se srbski trgovci dušili med seboj v mestih z ostro konkurenco ter propadali drug za drugim. Sedaj se mora srbska trgovina zopet vrniti v vasi, ker za vse v Belgradu in ostalih mestih ni več prostora.
Ulice ie čistijo in perejo. Prijetno presenečenje je pripravila občina Belgrajčanom preteklo nedeljo. Na ulicah so se pojavili veliki občinski tanki z vodo ter so začeli ceste polivati in čistili. Neznosen prah, ki je že dolgo časa pokrival ceste in trge, je sedaj odstranjen. Čiščenje in polivanje ulic se sedaj redno vrši.
Služkinja: »Tisto stanovanje je danes že zopet prosto.«
»Tega desetdinarskega novca ne sprejmem, je ponarejen!« vpije trgovec.
»Trosim, izvolite sprejeti iega, ta se mi je mnogo bolj posrečil.«
Dolžina krila
pred ciganskim sodiščem
Salomonska sodba je bila izrečena pred ciganskim sodiščem kar v senci šatorskih vozov in njihovih pisanih plaht. Stari Mišu se je bil pred nekaj dnevi sporekel s svojo ženo in sleherno prizadevanje njegovih tovarišev, da bi se zakonca pomirila, je bilo zaman. Predmet tega prepira je bila hčerka obeh spričkanih zakoncev, mlada, brhka ciganka, ki si je služila kruh s plesanjem in taniburinom na vogalih živahnih mestnih ulic. Stari cigan, njen oče, je pa, držeč se starih tradicij svojega plemena, večkrat oštel svojo hčer, da ima prekratko krilo, ki da vpliva nespodobno, posebno še pri plesanju. A občinstvo je bilo drugačnega mnenja in jim je bila ciganka navzlic temu jako všeč, lako da so ji pridno polnili krožnik z drobižem. Ciganova družina se je razdelila zaradi prekratkega krila v dva tabora. Beseda je dala besedo, nastal je krik in vrišč in slednjič so padali tudi krepi udarci. Najbolj pa sla se sporekla oče in mati ciganke, pri čemer je mali seveda držala s hčerko. Ko je prišel ta hudi spor pred sodišče, je bila izrečena zares salomonska sodba: polovica krila naj sega do kolen, druga polovica pa do gležnjev. Če je bil oče s tem zadovoljen, tega zgodovina ne pove, brež dvoma pa se hčerka ni ravnala po sodbi.
Najdena in pogrešana kolesa
Kriminalni oddelek javne varnosti na Bleiweisovi cesti hrani v posebni shrambi do 30 koles, ki so bila najdena po raznih krajih v mostu in okolici.
; Ob priliki neke hišne preiskave jo bilo v začetku maja najdeno v Črni vasi ogrodje moškega kolesa, zeleno pleskano. Ogrodje Je brez evidenčne številke. Ni ugotovljena tudi ne znamka kolesa. Nosi pa tovarniško številko 1,151.813 ali pa 1,151.315, ker Je zadnja številka izpiljena. Na kriminalni oddelek je bilo dalje pripeljano rumeno pleskano moško kolo z novimi plašoi. Ilrez tovarniške znamke in številke. Kolo nosi evid. številko 2—110.280—1. Zraven kolesa je bila dobljena knjižica na ime Anton Zabjek, pleskar, Dobrunje 17. Po tej knjižici bi bilo to kolo znamke Puehi s tovarniško številko 206.3R3. V Koseškega ulici je bilo 25. maja najdeno kolesno ogrodje znamke Brillant«, rdeče pleskano, tov. štev. 310, brez evid. številke. Kolesa ln bilanca so bila odstranjena.. Kolo znamke »Suprema- je bilo najdeno brez evidenčne številko. Tov. številka 46.808.
Objavljen je bil 28. In 29. t. m. seznam nekaterih pogrešanih koles. Seznam navaja 31 koles različnih tovarniških znamk in evidenčnih številk. Ta kolesa predstavljajo vrednost 39.500 din. Nekntera so popolnoma nova in najnovejših sistemov, druga že obrabljena in starejših znamk. Ta kolesa so lastniki pogrešili v času od 14. do 26. maja. Največ, prav rekordno število koles je izginilo 21. maja, ko so jih našteJi kar devet, 23 t. m. jih je bilo 7 in 21. maja šest. Pogrešana so bila prav nova kolesa. Tako!
Črno pleskano kolo «Axa«, vredno 1550 din, tovarniška številka 8IT7.129, brez evidenčne številke, z di-namo svetiljko. Lastnica Združene opekarno na Brdu. Sivo pleskano kolo iDiamant«, vredno 1800 din, tov. številka 1.083.02«, lastnik Anton Stern. Kolo -Pneht, svetlo modre barve eviaenčna številka a—194.675—1, vredno 2200 din. Lastnik Ivan Škrbec.
Iz neke garaž> v Strossmajerjevi ulici je nekdo din. Dimenzije gum 34 krat 7 in 42 krat 9. Svarimo odiieljal tri gume znamke Pirelli« v vrednosti 42.600 pred nakupom. Čudno zgodbo je doživela avtoguma, ki jo bila ukradena nekemu avtoprevozniku Guma je bila vredna 5006 din. Neki mladenič jo jo prodal najprej prvemu interesentu za 20no din. ta tretjemu za 3000 in ta zadnjemu za 4ooo din. Pri tem so gumo našli in Jo pravemu lastniku vrnili. Sitnosti bodo na sodišču.
Hmclovalcl!
Vsak. ki ima namen nabaviti si v letu 1941 TURFAN domači mlin, naj ga čimprej rezervira dokler se dobi še potrebni mlinski materijal.
Štefan TurnSeh
Ljubljana, Medvedova 14
ammmmamam
E. I. A. R. — Italijanska radiofonska družba
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 1. Junija: 8 Napoved časa ln poročila v slovenščini. 8.15 Poročila iz Rima. 8.30 Orgelski kun. cert. U Prenos cerkvene glasbo iz bazilike Sv. Oznanjenja v Florenei. 12 Branje In ra/.laga sv. evangelija v italijanščini. 12.15 Branje ln r&zluga sv. evangelija v slovenščini (o. Kr. Sukovauič). 12.Jo Poročilu v slovenščini. 12.45 Slovenskn glasba. 13 Napoved časa iu poročila lz Rima H. 14 Uradno vojno |K>ročilo v slovenščini. 13.17 Orkestralni koncert i>od vodstvom Mu. (ialtino (prenos iz Rima). 14 Poročilo Iz Rima. 14.15 Pevski i4|>ored: Innocenzi Spranzi: Pevec zn vse; ( Iliri, Tettonl: Klorentlnskl zvonovi; Kampoldl, Morbelli: Nekoliko poezije; Ravaslul, Meades- Prebujenje srca; Vidale: V temi; Calziu, Krati: Ko sem te nročul; Ro-lando, Platone: Kmečki valček; Oonllanl, Brucchi: Alfred, Alfred; Schisa, Malntesta: Ko me gledaš. 14 45 Poročila v slovenščini. 17.15 Kmetijsko predavanje. 17.35 Slovenska glas ba. 18 Prekinitev oddaje. -19 Govorimo Italijanski! Poučuje g. prof. dr. Stanko Lebon. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba: Suppo: Pesnik in kmet, uvodna glasba; Strauss: Glasba vseintrja: Ranzato: Violine govrri violončelu; Leopardi: Serenada cvetlic. 20 Napoved časa in poročila Iz Rima. 20.15 Operna glasba: Ctataltnl: Ivi \Vnlly, preludij; Belllni: Meitečnlca (Ne veruj, da to obožujem); Verdi: Otelo (Verujem v jeznega boga); Itxis-sini: Senilnimi«, ITvodna glasba. 30.30 Oporna glasba. 21.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje.
PONEDELJEK. 2. junija- 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pevski spored: Ruccione, Bertini: Nikoli; Fusco, Oaldieri: Serenada: Chillin, Valabrega: Iščem nekaj; Blascn, Marehion: Vedno te ljubim; Grigada: Ali se šalite, mojster!: Buzzacchi: Noč; Benedetto, Bonfanti: Zaljubljona VUlanella; Taecagni, Animirata: Tvoj glas. 8 Nd)>oved čaho. 8.15 Poročilo iz Rima. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Slovenska glasba. 13 Napoved časa ln poročila iz Rima. 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17 Orkestralni koneort pod vodstvom Mo. Petrnlla, I. del. 14 Poročilo Iz Rima. 14.10 Orkestralni koncert i«>d vodstvom Mo. Petrnlia. II. del. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert violončellsta: Bruno Vltali. 17.45 Soprauistlčni koncert: Lidija Valle. 18 Prekinitev oddale. — 19.36 Pre-nitev oddaje. — 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Slovenska glasba. 20 Napoved časa in poročiln Iz Rima. 20.15 Roprodnciran koncert: Liszt: Madžarska rapsodija št. 2; Suppe: Lahka konjenica, nvodna glasba; Gorio: La Oloconda (Ples ur). 90.40 Koncert orkestra pod vodstvom Mo. Zeme. 21.18 Poročila v slovenščini, uato konec oddaje.
TOREK, B. junljn: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenskn glasba. R Naipoved časa Iz Rima, nato slovenskn glasba. 8.15 Poročila iz Rima. 12.30 Poročiln v slovenščini. 12.45 Pisana glasba- Eseohar: Tretji del lz suite ritmika: Cortonussl: Ljuba poezija: Consiglio: Dubat taborijo: Amadei: Pesem vode; Petrnlia: Čistost. 13 Napoved časa in poročila Iz Rima. 18.U Trudno vojno poročilo v slovenščini. 13.17 Simfonični koncert. 14 Poročila Iz Rimn. 14 15 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Angellntja. 14.15 Poročiln v slovenščini. 17.15 Koncert tria Ambrosiano. 17.46 Operna glasba (plošče) 18 Prekinitev odaje. — 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Slovenska glasba. 20 Napoved časa in poročila Iz Rima. 20 15 Leoncavallo: Glumači, opera v enem dejanju (tdošče V. P.). Osebe in Izvajalci: Ncdda — Iva Paeettl. Panio — Benlamino Giirll. To-nio — Maro Basiola, Penim — Gius. Nessl. Sllvio — Leone Pnel. Orkester vodi Mo Franco Gliione. zborn-vodla Vittore Vencziaui. 21.15 Poročila v slovenščini, uato konec oddaje.
Seznam
rekvirirane živine, vozov in opreme iz občine Preserje, okraj Ljubljana
Vol, štiri leta star črno barvo, po križu malo rjav, temna rogova brez žigu. — Vol, 5 lot star, črnkastosive barve, kratkodlak, ravna in naprej upognjena rogova, in sta proti koncu bolj temne barve, brez žiga. — Dve v o I o v ski vpregi, voz z loj -trami, zuvora zndaj, ozka kolesa, evidenčna tabla z naslovom Brancelj Jane/., Goričica 6, občina Preserje 1"9. — Voz z lojtrami, prednji kolesi široki, zadnji ozki, zavora zadaj, žig 79. — Voz, stara avstrijska kareta, jelova štanga, lojtre, brez zavore, žig 56. — Voz popolnoma lesen, zavora zadaj, zadnji tr9kel.ini novi, ročice novo. — V o z z lojtrami, pesta na vijake, zavora zadaj. — Voz z lojtrami, močan, zadnji dei rdeče barvan, prednji kolesi novi, zavora prednja in zadnja. — Voz z lojtrami, zadnji del zeleno barvan, zavora zadaj skozi noro. — V o z z lojtrami, oje gibljivo, verige na koncu ojesa neprikovane, zadnji ko lesi zeleno barvani, zavora zndaj. — Voz z lojtrami, zavora zadaj skozi soro, žig 83. — Voz z lojtrami, zavora zadaj, žig 89-90. — Voz z lojtrami, lesene stro-inenice, prodnji del na aks, zadnji del lesen. — Koli i 1 a P u b t e a bele barve, med zadnjima nogama kot prst velika goba, oprema, domnevni žig 56. — Konj f 11 k s, na glavi liso v obliki podkve, žig 86.
—	Konj šimel. bele barve, muhast, na desni zadnji nogi pod kolenom nainska kost, žig 733. — K " fuks, velika lisa nn glavi, prednic kouitn cm o be'n. drugo črno. na zndnjlh nogah pa ravno obratno, žig 19. — Kobila fuksa, lisa na glavi, po križu izpadla dlaka, žig 8«. oprema žig 88. — Konj pram, mala zvezda na glavi, zadnje desno kopito belo in malo bele dlake nad kopitom, nn levi strani spodnje čeljusti kot oreh velika bula, domnevna št. 23, oprema Ima na levi kleStri št. 12 M. — K o b 1 1 a f u k s a, na glavi malo liso žig 82 ter oprema. — Kobila svotlordeče barve, zadnja leva noga bela, oprema, domnevni žig 10. — Konj fuks, lisa na glavi, vis. 160-174, 6 let star. z opremo, domnevni žig 62 A. — Konj pram, griva siva pomešana 7, rjavo, na prednjih nogah sklenjene podkve, nn spodnji čeljusti lia desni strani malo bulo, z opremo, vse domnevni žig št. 68. — Kobila fuksa, lisa na glavi, v očesu pod punčko bela lisa. zadnje nogu v kolenu znotraj špičaste kosti, oprema vse 7. žigom 83. — Kobila prama, vis. 164-177, 12 lot stara, z opremo, domnevni žig 20. — Konj fuks, desna zadnja noga visoko bela, vi«. 155-167, 10 let star, z opremo, žig 79.
—	Konl pram lisa na glavi. vis. '"7-190 n b'' star. v ušesih bele pege, jezik nažrt. žig 731. — Konj fuks, zvezda na glavi, na levem zadnjem stegnu goba. domnevni žig 61. — K o nj rdeč, brez žiga, vis. 162-178, star 8 let, na zadnji levi nogi rlpan. — Kobila prama, doratn. na desno oko slepa, žig 78, ter opremn z istim žigom, - Konj Sargo, sve-t.lordeče barve. vis. 160 674, 5 let star. žig 736. -- Konj pram, kostanjeve barve, nn levi strani prednjo noge mala bula, z opremo, žig 80. — Voz z 'oltrami. zavora zadaj, žig 2991. — Konj črne barve, iig 81 z opremo. — Konj prnm, kostanjeve barv«, beja črta po glavi, leva prednja noga malo bela na<1 hlne-Ijem leva zadnia noga visoko bela vis. 1G8-18S. 1f let star, brez žiga. z onremo In vozom. — Konj šimel, bele barve, pomešano s črnimi dlačicami, spodnja ustnica malo bela, pristrižen rep, žig 240.
Za vsako najdenih živali, opreme in vozov dajo prizadeti posestniki, katerim živina manjka, primerno nagrado Pojasnila naj se pošljejo občini Preserje, okraj Ljubljana.
Cenienim naročnikom sporočam, da sem
kleparsko in vodovodno instalacijsko delavnico
preselil
is Tyrševe ceste na Kavikovo 18.
Se priporočam za nadaljno naklonjenost
Joie Mlhelli
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas oh bridki izgubi našega prel jubljenega sinčka
Franceta
tolažili in ga spremili na njegovi zadnji poli, g. župniku Zajcu za govor, se naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo g. pr. dr. Lavriču. drugim zdravnikom in čč. sestram v Leonišču, gg. profesorjem, g katehetu in součencem za krasen venec ter vsem onim, ki so nam pomagali v ležki uri.
črmošnjice - Novi Tabor, 31. maja 1941.
Žalujoča družina MatzeUe.

Po zgornji Italiji
Popotni spomini
Ni še tako daleč za mano. V polpreteklih letih, ko je bilo srce še bolj podjetno. Spomini pa še niso zamrli. Če zaprem oči, drvim v brzcu po beneških poljih med murvami in trtami, plovem v gondoli po Canal Urande, strmim nad lepoto in veličastnostjo Markovega trga, v sanjah se sprehajam po nebotični strehi milanske katedrale, vozim se v soparni poletni vročini čez širna lombard-ska riževa polja in zrem s i'onte llmberto v Torinu v kalne valove deročega Pada. So spomini, ki ne ugasnejo nikoli...
*
V Trstu sedim prvi večer zgoraj pri sv. Ivanu v prijazni domači družbi pri čaši terana, na predvečer domačega župnoga patrona. Vse hiše razsvetljene, morje lučic in raznobarvnih balončkov je odsevalo prav do vrha kraško planote. S cerkvenega stolpa je pozvanjalo globoko v noč. Domač tržaški praznik.
Prihodnje jutro pa sem zopet sedel v brzo-vlaku, ki je drvel s silno brzino po plodni beneški ravnini. Koruza, žito, murve, trta. Ve selop obdelano, dobro izvedena kanalizacijo. Gledam na uro, primerjam z voznim redom in opazim, da vozimo s povprečno brzino 80 km na uro. Železniške vozne cene so v Italiji zelo nizke in se na večje razdalje izdatno znižajo. Za nami ostajajo Cervi-gnano, S. Uiorgio di Nogaro, Latisana, 1'ortogrua-ro, S. Dona di Piave ... Sama znana imena iz svetovne vojne. Vojni spomini. Na obeh bregovih Piave so na hišah in visokih tablah napisi: »Fiume sacro alia patria« (Reka sveta domovini). Od postaje Mcstre, važnega železniškega križišča, smo se vozili po 5 km dolgem železniškem in cestnem nasipu do beneške centralne postaje.
Pri kraljici morja
Benetke. Čarobna kraljica morja. V slutnjah zasanjana, v srcu občutena, od pesnikov opevana, od domačinov in tujcev oboževana. Skozi davne veke neomejena vladarica morja in kopnega. Vsa prelestna in bajna. Vse to je za nami, za sivim zastorom zgodovine, vendar pa je in vedno ostane — 1 'enezia la bella.
Vkrcam se na vaporetto, majhnem transportnem parniku, v bližnjem Canal grande, ki je glavna prometna žila tega lagunskega mesta. Veliko tišino in sveti mir prekinjajo od časa do časa edino le klici gondolirjev in rezki žvižgi parnikov, ki nadomeščajo promet električne cestne železnice in avtobusov. Sicer pa nobenega ropota in hrupa, ni vozov in avtomobilov, niti nadležnega cestnega prahu. Ze ob Canal grande, ki se vijuga skozi mesto, občuduješ veličastne palača in stavbe, umetniške skuplture, stoletne zapuščine nekdanjih beneških palricijev. Obe polovici mesta veže več mostov, med njimi značilni, starodavni Ponte di Rialto, ki je zrl vse drugačne čase nekdanje mogočne beneške republike. Na nadaljnji vožnji strmi oko na eno izmed najlepših beneških cerkva, na S. Maria della Salute. Velikanska kupola, kakor bi plavala v zračnih višavah.
•
Veličasten in nepozaben je vtis, ko stopiš prvič na Markov trg. Kakor bi stal v čarobni bajki na pragu velikanske, prekrasne dvorane! Lepote in harmonije tega, znabiti najlepšega trga na svetu, ni moč opisati. Tu moraš samo gledati in uživati. Markov trg je središče in zbirališče mesta, kamor se vedno iznova povračaš. Vzhodno stranico trga zavzema veličastna bazilika sv. Marka v bizantinskem slogu. Krona jo pet kupol. Pred cerkvijo stoje trije po 20 m visoki bronasti stebri. V tlaku pred cerkvijo, samo nekaj metrov pred portalom, je vklesan napis: Bomba austriaea 4. IX. 1916. Vržena je bila v svetovni vojni iz avstrijskega letala, pa razen globoke kotanje v tlaku ni napravila nikake škode.
Stojiš pred to edinstveno hišo božjo na svetu in poslušaš cicerona, ki vpije, razkazuje, kriči, razlaga in pretvarja zgodovinske dogodke in letnice, vse to pa z nekim dostojanstvom. Con gran-dezza. Kolika lepotal Kakšno bogastvo! Kar je imel Orient v dobi križarskih vojn bogatega, dragocenega, umetnega, vse je tukaj. Bronasti konji nad portalom, masivni portal v bronu s srebrnimi vložkami iz Carigrada; krasni stebri, ostanki Salomonovega templa, pala doro, več metrov visoka in široka plašča iz masivnega zlata in srebra, posejana z dragocenimi kamni, ocenjena pred desetletji s 25 milijoni zlatih lir, vse to iz Carigrada, Jeruzalema, Smirne in z otokov Egejskega morja. Notranjost cerkve te očara. Velikanske so njene dimenzije: dolžina 76 m, širina 80 m. Najrazličnejših stebrov je nad 500. Bazilika je mešanica slogov: romanskega, grškega, gotskega, bizantinskega. Vendar pa se spajajo vsi slogi skupaj v slikovito harmonijo. Na stenah reliefi, zlato, srebro, bron, skulpture, mozaik. Samo mozaika je na cerkvenih stenah zunaj in znotraj nad 4200 m5. Tla so iz marmorja in mozaika. Opaziš, da niso ravna, temveč imajo precejšnje vdolbine in se spomniš prerokovanja, da bodo Benetke nekoč izginile pod morsko gladino. Mogoče je bil prvi opomin baš 1. 1902, ko se je zrušil stari Campanile di S. Marco, ponos in slava vseh Italijanov. Kmalu nato so postavili nov, 100 m visok Markov stolp s prostovoljnimi prispevki vse kraljevine Italije. Na Markovem trgu stojita še kraljeva palača in palača beneških prokuratorjev. Procurazie Vecchie. Tri stranice trga obdajajo stebrišča, posebno primerna kot pokrita šetališča ob slabem vremenu. Tu se nahajajo najrazličnejše trgovine z bogatimi izložbami. Na desni strani Markove cerkve se nahaja manjši trg, Piazzetta. Tu stoji zgodovinska doževa palača Palazzo Ducale.
*
^ Veličasten dom so si postavili poglavarji beneške republike. Marmor v najrazličnejših barvah, dolga stebrišča in stopnišča, verande in balkoni, antična umetnost, da oko začudeno strmi. V teh sijajnih dvoranah so nekdaj bivali in zborovali mogočni beneški doži ter ostali beneški mogočneži in aristokrati. Ostal je še ta zunanji sijaj njihove diktatorske vlade, ostala so še imena: Marco Polo, Apo«tolo Zeno, Marco Foscarini, Pietro Rembo, Enrir.o Dandolo... Mogočni in resni zro iz zlatih okvirjev na tuje popotnike in plebejce. Ostala je tudi še odprtina »le bocclie del leone«, levje žrelo, v katero so metali denunoianti tajne anonimne ovadbe... Velik del svoje neomejene oblasti so opirali beneški vladarji na ovadbe, nasilje in kri. V dvoranah visijo po stenah krasne slike, portreti poedinih dožev in papežev, upodobljeni dogodki iz davne preteklosti beneške republike, vojni prizori. Nato sledi dvorana, kjer so sodili politične nasprotnike, zločince in osumljence, potem pa ona, kjer se je izrekala obsodba. Iz prvega nadstropja vodi glasoviti *ponte dei tonpirU, most vzdihljajev; skozi njegove odprtine so obsojenci poslednjič gledali sinje nebo in morje. Spodaj v podzemlju so ježe, »pozzk, vodnjaki.
Nato pa gor na Markov »tolp, kamor te dvigne vzpenjača v 54 sekundah, kakor je pri vhodu označeno. Za vožnjo gor in dol plačaš nizko ce.no 3 lire, pešci jio stopnicah plačajo eno liro. S stolpa se ti nudi čudovit razgled na mesto in lagune. Na vrhu stoljia je majhna trgovina razglednic in raznih spominkov. Tu sem doživel primer poštenosti, ki se me je prijetno dojmil. Med papirnatim denarjem sem imel nekaj novčanic precej obrabljenih in zamazanih. Jn tako sem vrgel pri nakupu razglednic deset lir, misleč, da je novčanica za pet lir. V naglici sem pobral drobiž in sedel k mizici poleg trgovine, da bi pisal. Pa je pristopila prodajalka in mi prinesla šo pet lir. Nekaj časa sva se še prerekala, slednjič sem pa le uvidel, da ima prav. Na poštenje kakor na nepoštenje naletiš pač povsod na svetu.
L i d o , svetovno znano morsko kopališče. Z Rive dei Schiavoni — samo ime še spominja na nekdanjo slovansko pomorsko trgovino — stopiš na vaporetta, ki te pripelje v pol ure na Lido, otok 10 km dolg in komaj 1 km širok. Na otoku vile, parki, šetališča, drevoredi, kopališč«. Zaradi plitvega obrežja in drobne sipine so kopeli na Lidu
zelo cenjene in priljubljene.
•
Accademica di beli' arti. Stalna slikarska razstava. V dvajsetih velikih dvoranah so razmeščena dela najznamenitejših italijanskih in tujih umetnikov. Vrste se imena: Tizian, Tintoretto, Bel-lini, Paolo Veronese, Raffaelo, Michelangelo, Leo-nardo da Vinci, Van Dyok, Canova, Tieipolo ... Ko gledaš te nebeške umotvore, občutiš globoko v svoji notranjosti, da stojiš na pragu resnice. Tu so oči, ki gledajo, tu so usta, ki se bodo zdaj zdaj odprla in izpregovorila, tu so roke in noge, ki se jim bodo mišice sprožile. Na neki sliki gledaš stopnice, da bi kar stopal po njih navzgor. To že ni več posnetek narave, temveč se približuje umetnost naravi sami in resnici.
Še me je pozneje prevzela velika moč lepote in umetnosti pod jasnim nebom italijanskim. Neki večer grem utrujen od dnevne hoje in premnogih vtisov čez Markov trg, ki ga polni večtisočglava množica. Morje luči in svetlobe slepi pogled. Na uho udarja veličastna godba. Na železnem odru, postavljenem sredi trga, igra nad sto godbenikov prvovrstne skladbe, ki jih množica nemo in pobožno posluša pozno v noč. Bolj veličastnemu koncertu še nisem prisostvoval. Pozabil sem na vse, na utrujenost in počitek, saj sem stal na pragu resnice in v slutnjah večnosti...
•
Še o golobih na Markovem trgu. Na stotine teh drobnih, ljubkih živalic stopica in drobi po prostranem trgu, gruli po strehah in štukaturah palač, se spreletava okrog visokih stolpov in kupol. Tujci imajo s temi kratkimi živalcami posebno veselje. Krmijo jih in se puste slikati z njimi na rokah in ramenih. Vsak jx>poldan se ti nudi nepozaben prizor: ko odbijeta bronasta moža na starodavnem Torre delVorologio, zvoniku z uro, drugo uro, se dvignejo vse stotine golobov v zrak, napravijo kakor v pozdrav nekoliko zavojev, dokler se ne »bere vsa golobja jata, nato pa se spustijo na zahodnem delu trga na tla, kjer jih krmijo uslužbenci mestne ohčine. T-edioija izvira baje še izza časov doža Enrica Dandola.
Pozdrav tudi tebi, dobrodušni padrone Anto-nio, ki si mi tako dobro postregel v meščanski gostilni»Trattoria al Malamocco«, bolj z ukusno jedjo in pijačo nego z zabeljenim računom, pa tudi s prijazno in šaljivo besedo. Že prvi dan si me okregal, ko sem ti omenil, da sem se z liftom dvignil na Markov stolp. Pristen Benečan da gre vedno peš gor, Napoleon je pa celo jahal na stolp. Vse prav in zares. Rad verjamem, toda -on ni letal vse dni od zore do mraka peš po starodavnih palačah, po muzejih in galerijah. A rivederci, buon signor Autoniol	Rudolf Dostal.
Kako nastaja dnevnik
Ob besedi dnevnik prav malo čitateljev pomisli, koliko truda in dela je potrebno za vsako številko dnevnika, ki ga površno prečrtaš po zajtrku ah po kosilu, nato pa ga kot zastarelega vržeš proč. Nastanek časopisa se začne že pred tiskom in 6e konča šele takrat, ko ga dobi razna šalec ali pošta.
Zahteve za urejevanje dnevnika so čisto drugačne kakor pri knjigi. Dnevnik je nujno navezan na 6jx>sobne ljudi, ki so hitrih misli m prožnega duha, ki se ne obotavljajo pred nobeno stvarjo, temveč gredo z bliskovito naglico na delo. Točno je namreč določeno, do katere ure mora rokopis v stroj in kdaj mora postavljeni stavek v tisk. Vsako zavlačevanje utegne biti za list usodno. Kaj bi rekli naročniki, če bi dnevnik ne izšel ob določeni uri, ali če bi 6ploh ne izšel. V rednih razmerah je dnevnik tudi važen gospodarski činitelj, prinaša fiolitične smernice, pred vsem pa seveda mnogoštevilne informacije.
Pri hitrici, ki jo dnevnik zahteva, je mnogo težav. Uredniki imajo razdeljeno delo po posameznih panogah. Eni urejajo zunanjepolitične novice, drugi notranji položaj, tretji zopet domače novice, literarne novosti in zanimivosti, gosf>odar-stvo, splošne zanimivosti; pišejo idejne članke, splošne zanimivosti jx> svetu, urejajo literarno prilogo, uganke, šah itd. itd. Vsega dela urednik ne more opraviti sam. On dobiva od lisfbvih dopisnikov, oziroma poročevalcev poročila od vseh strani, jih potem pregleduje, jezikovno popravlja in ureja. Paziti mora tudi, da so poslana poročila v skladu z veljavnimi zakoni. Zato mnoga poročila sploh ne morejo zagledati v listu belega dne.
Za urednikom je na vrsti strojni stavec. On mora biti vajen hitro in natančno čitati razne rokopise z neštetimi jx>pravki ter jih nato spreminjati v vrste. Večkrat lahko ugotavlja na rokopisih vse mogoče barve svinčnikov in črnil in 6i tako bogati svoje znanje na področju sodobne tehnike grafitnih izdelkov. Slabi, večkrat popravljeni in prečrtani rokopisi so za stavca največja zmuda in ne škodujejo samo podjetju, ki s tem zamuja dragoceni čas, marveč tudi stavčevim živcem.
Ko je stavek postavljen, ga dobi korektor. Tudi njegovo delo ni kaj prijetno. Od dobrega korektorja 6e pri listu zahtevajo vse mogoče stvari. Dobro mora obvladati slovnico, biti mora temeljit, vsako malenkost mora pregledati, da mu ne uide kaka napaka, ki jo je naredil »tiskarski škrat«. Večkrat poliva korektorja kurja polt ob misli, da mu ni kaka napaka ušla. On namreč odgovarja za tiskarske napake.
S tem pa še zadeva ni končana. Vlit je samo stavek, članke pa je treba zložiti v strani. To dela meter, ki vnaša v stavek tudi korektorjeve popravke. Ce hoče imeti meter časopisa dober glas, mora imeti presneto dobre živce. Nad njim namreč ne-
Tako se seli Slovanski seminar v Vseučiliško knjižnico
Knjige iz Slovenskega seminarja vozijo iz glavnega univerzitetnega poslopja pred Vseučiliško
knjižnico, kjer je dobil nove prostore.
Da gre delo hitro izpod rok, si podajajo akadem Ikl-slavlsti knjige iz roke v roko po hodniku —
da pride nepretrgana veriga do seminarskega uslužbenca Železnike, ki jih polaga na police pod vodstvom voditelja seminarja univ. prof. dr. Nahtigala.
usmiljeno teče ura in ga sili k hitremu delu. Za vsako stran jx>sebej mora zapisati, kdaj jo je zlomil. Velika ovira so tneterju in urednikom zelo priljubljeni tekstni oglasi. Nekateri oglaševalci so namreč prepričani, da imajo oglasi, posejani med drugimi članki jjoseben uspeh. Citatelja sicer najprej razdražijo, nato pa ga le premaga radovednost, da jih nazadnje prebere. Težave pa so v tem, ker žel,i ta oglaševalec, da je njegov oglas ravno v sredi lista, drugi zop>et, da je v levem ali desnem vogalu itd., preostali prostor pa mora pač meter izpolniti s preostalim stavkom, kakor ve in zna. Stran mora biti jx>lna, članki se morajo po možnosti iziti na isti strani. Ozirati se mora tudi na tiskarska pravila, ki niso kaj enostavna! Ker mora delati meter po navodilih urednikov, je navadno okrog njega živahno vrvenje in Bog ne daj, da bi imel kurje oči na nogah.
Kaj pa sedaj? Na vrsti je cenzorjev rdeči svinčnik. Danes so časi taki, da mora biti dobro premišljeno, kaj naj gre v javnost in kaj ne. Ko je s tem Končano, gre list v 6tereotipijo. Stereotiper mora vliti sestavljene strani v ploščo, odgovarjajočo tiskarskemu stroju. Ce opazujemo stereoti-perja, ko vliva zadnje strani, ki so najbolj nujne in vse čaka samo še na njih, bomo videli tudi pi njem zaskrbljene poglede na uro. Tudi on mora imeti zelo mirne živce, vliti mora namreč strani tako, da bodo uporabne za tisk. V hitrici pa se človeka prerada smola drži.
Ko je delo v stereolipiji končano, pride na vrsto rotacijski strojnik, ki upravlja stroj za tiskanje dnevnika. Njegovo delo je zadnje, zato pa mora skrbeti, da ga čimnrej pripravi, kajti uprava že nestrpno čaka, da lanko pošlje list o pravem času naročnikom. Zato mora biti pravcati čarodej, ki naj popravi vse morebitne prejšnje zamude.
Stroj mora v dir, toda ostati mora uporaben Se za
prihodnje čase!
Naglica je torej vedno spremljevalka vseh jjudi, ki so zaposleni pri dnevniku. Vse to naj ima pred očmi čitatelj, ki udobno sedi in bere list. Mnoge težave, ki so v zvezi z izdajanjem lista, v tem sestavku niti omenjene niso bile. Tako na primer sprejemanje novic iz širnega sveta, ki morajo biti vedno sveže, delo s slikami, reporterska dela, tajniški posli itd. In vse to je skrito, čitatelj se bo ob cigareti ali smodki malo pomudil ob listu, nato pa ga bo kot zastarelega odvrgel...
V suhih letih
Časopisje danes povsod obvladuje svet. Vsak človek, ki hoče biti obveščen, kaj se na svetu godi, prav tako pa tudi vsak gospodarstvenik, kulturni delavec itd. mora biti naročen na list, ki ga sproti obvešča, kaj je novega na svetu, kako je v gospodarstvu, kako je "j k"''znem <rRU, kaj bo zvečer v gledališču itd. Vedno pa temu ni bilo tako. Celo v Ameriki ne. Leta 1830 je ameriškim listom trda predla. Lastnik nekega lista, ki je tistega leta izhajal v Mnssachusettsu, je naslovil na naročnike, naj poravnajo naročnino, ter je pripomnil, da jo lahko poravnajo tudi z drvmi. t?voj apel je zaključil s temilc besedami: »Prosim, ne pošiljajte mi klad, ki jih sam vrag ne more razcepiti.« V nekem drugem listu, ki je tekmoval s prvim, je bila naslednjega dne enaka prošnja za drva z opombo: »Mi bi bili zadovoljni tudi s kladami, ki jih sam vrag ne more razklali. Jih borno žc kako razcepili.«
Stev. 128.
>SLOVENEC<. dno 1. Junija 1941.
iitran J)
V molih oglasih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamka
B Službe B
Dobe:
Usnjarskega pomočnika
ln učenca sprejme takoj Gllha Ivan, Kostanjevica, Dolenjsko.
Uradnika
B popolnim znanjem slovenščino In italijanščine ter strojepisja Iščemo. — Beflektlramo samo na prvovrstno moč s prakso. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfekten«-8232.
Hlapca
Ba kmečka dela, sprejmem. Ljubljana, Vodnikova cesta 60.
Služkinjo vajeno kuhe
in ljubiteljico otrok iščem za 15. junij. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 8,133. b
Gruppo Asaicurativo Itallano
d'imporlanza, primnria eeercitante tutti i rami, cerca per la provincia di LUBIANA
Agente Generale
fornito di vaste relazioni, esperienza assicurativa. referenze. Inviareotierta con curricul. vitae a Cas-sota 064 Z. Unione Pub-bliciti Italiana. Trieste
Velika Italijanska zavarovalo« skupina
ki izvršuje vse panoge zavarovanja, išče za ljubljansko pokrajino
generalnega zastopnika
ki ima obširne zveze, zavarovalno prakso in priporočila. Ponudbe s cur-riculum vitae je poslati na nasiov: Cassetta 664 Z. Unione Pubb iciii Italiana, Trieste.
čevljarsko šteparico
ali umbignrico sprejmem, takoj. Zamik, Gajeva u. 9.
Mojster
za Izdelavo usnjatlh kov-čegov in aktovk — dobi službo takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 8327. b
Prodajalko peciva
Jnlado, neporočeno, iščemo. Oglasiti se je od 11 do 12 v kavarni »Emona«, Ljubljana.	b
Hlapca
pridnega, sprejmem takoj. Ljubljana, Tržaška cesta štev. 16.	b
Krojaškega pomočnika
sprejmem takoj. Franc Gračner, Malgajeva ulica št. 12.
Hlapca
poštenega, vajenega kmečkih del in lesa, sprejmem. Martinec, Trnovski pristan 22. Ljubljana.	(b
. Hlapec in dekla
Be sprejmeta na večje posestvo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Delaven« 8362.	(b
B SUižbe B
Šofer event sluga
z večletno prakso, zmožen vseh popravil, pošten in zanesljiv. — Z dogovorom grem tudi kot družabnik, vsostransko sposoben, kavcija ni izključena. Prosim zaposlitve k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izredna prilika inknsanta, 8335«.
Štedilnik
rabljen, 2 J4 plošče, fca-bren kotlič, se proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8059.
Kuharica
čista, varčna z daljšimi izpričevali išče mesto v žup-nišču aH k privatnikom kot samostojna gospodinja. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8318.	a
Kupimo
VSAKOVRSTNO'
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRIUPNTE
SMRRBGDESRFIRJtRUSIH t
BISERE I.T.D STGB1HSKE NBKITE TER UMETNINE PO HOJ VlS JI H CFMriH
... jrnnn TVROKR "
)os EBERLE
Radio »Orion 4+1«
nov, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8265.
Dvojna okna
kompletna, prodam. Poizve se v trgovini Ivan Samec, Mestni trg.
Seno
sladko, suho ln na korenini, so poceni proda. —■ Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8195.
Seno in otavo
več tisoč kg prodam ali posodim poštenemu za vrnitev novega sena ali otave. Martinec, Trnovski pristan 22.
UUBLJOMR,TY RSEVA 2
HOTIL WsiOH
JStcic:
tresla
smrekovo ln hrastovo, kupi vsako množino po zajamčeni ceni 80 din za 100 kg franko vagon ali usnjarna J. Lavrič, Ljubljana, 61. Vid pri Stični.
Trgovska sotrudnica
z dolgo prakso, samostojna poslovodktnja, išče službo. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo »Slovenca« pod 8189.
Ljubiteljica otrok
ze znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, Išče zaposlitev pri malih otrocih. Pomaga tudi v gospodinjstvu. Prosi pismeno ponudbo na naslov: Cvetnifi Me- j ry, Predovlčeva 30, Moste pri Ljubljani.
Mlada hotelska sobarica
išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« številka 8331.
staro nato, zlafo zobovte
In srebrne hrone
kupujem po najvišjih oenab
A. KA.1FEŽ trgovina z urami tn zlatnln«
precizna delavnioa sa popravila vsakovrstnih ar
Ljubljana. Miklošičeva 14
Lisice in druge kože
divjačine kupuje tvrdka Sever, trgovina z usnjem in kožami, Ljubljana, Florjanska ul. št. 3.
Vsakovrstne
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, jnvelir, Ljubljana Wolfova nllca St 1
S perfektnim znanjem 'VSakOVrStHO ZlStO Italijanščine gre tudi na briljaote In srebro deželo za korespondenta, | kupule p0 na|vlšj|b eenab blagajnika. Ponudbe na • p „.„ . . ... upravo »Slovenca« pod A. DOZ1C, Ljubljana »Kavcija« 8332.	j Frančiškanska allca 8
Prodam
Dragoceno 18-kar. zlato uro. — Električni števec 5 Kw. 220 volt. — Velik spalni kauč in 8 bele, skoraj nove zdravniške plašče. Mlekarna, Celovška cesta 163.
Krasno neopremljeno sobo
30 kvadr. metrov, v novi komfortni hišt, s posebnim vhodom iz stopnišča, oddam s 16. junijem ali 1. julijem na Resijevi cesti. Naslov v upr. »Slovenca« pod 8308.
Dve opremljeni sobi
se oddasta s 16. junijem. Ljubljana, Bolgarska 17.
Dve sobi
ena lahko opremljena, oddam. Pripravno za pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8363.	(s
IStcio:
Opremljeno sobo
2 postelji ln kauč, s kuhinjo alt vsaj s souporabo kuhinje išče mirna lnženjerjeva družina. — Plačilo redno vnaprej. Naslovite na upr. »Slovenca« pod »7000« 8311.
Bstanovaniaj
Oddalo:
Enosobno stanovanje
skromno, za Bežigradom — se takoj odda. Naslov v upr. »Slovenca« 8286.
Globok otroški voziček
skoraj hov, naprodaj. — Sotlar Ivan, Ljubljana, Cerkvena ul. 21.
Zlato uro
kl bije ure, četrti in minute, prodam. Milan Košak Cankarjevo nabrežje 31.
Zajčji štiridelni hlev
poceni naprodaj. Malejeva št. 9, Kocjančič.
Globok in športni voziček
ter šivalni stroj prodam. Marenčičeva 3, Moste. 1
Tračnice
dolge 10 ln 6.70 m se prodajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8380.
B Suhe B
Oddalo:
Pisarniške sobe
tri do štiri, z ali brez Inventarja, souporabo telefona, kurjave in razsvetljave v centru mesta, se oddajo takoj ugodno v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Ugodno« 8272.
Stanovanje v vili
trisobno, visokopritlično, sončno, v centrumu, oddam mirni stranki takoj ali 1. julija. - Ogled vsak dan dopoldne. Naslov povo uprava »Sloven.« pod 8372.
Jttelo:
Stanovanje
eno nli dvosobno, čisto in svetlo, po možnosti v novi hiši, iščeta mirna zakonca za junij. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 8336.
Prazno sobo
oddam. Poizve se Nove Jarše 80, p. Moste.
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Jugoslovanske tiskarne
v Llubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtaln:ci ra7ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do_ razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovan;e damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete _vedno v lepih, modernih lazonah.
CENE SKRAJNO NIZKE. POSLUŽITE SE!
Stanovanje iščem
s sobo, kuhinjo ln pritikli-nami za julij ali avgust. Prule ali bližina. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 8342. (c
B Poizvedbe j
za živali
2000 dinarjev nagrade
plačam, če dobim nazaj konja, črnkastega fuksa, velikega, z belo liso na glavi ln smrčku, zadnje noge spodaj bele, desno prednje kopito belo, star 12 let, žig 539 alt mogoče brez žiga. Špedicija Turk, Ljubljana.
Iščem dva konja
Pik šlmel, mera 169/185, star 15 let, ln zelen šlmel, mera 164/180, 8 let, na zadnji levi nogl bin-celj malo bel.. Sporočiti proti nagradi na Jože Vrhovec, Ljubljana, Poljanska cesta št. 46.
Iščem vola
5 let star, črno liso, žig 265, oddan v art. vojašnici v Ljubljani. Kdor bi vedel zanj, se prosi, da sporoči na naslov: Andrej Frolc, Strmlca 4, p. Nova vas prf Rakeku. — Proti nagradi 500 din.
Pozor zaradi vola št. 288!
Dotlčnl posestnik, ki ima v oskrbi vola št. 288, ki ga je dobil na Viču na policiji, naj ga takoj javi na policijo na Vič ali pa lastniku Nagode Matiji, Dol. Logatec 20, drugače se bo proti nJemu kazensko postopalo.
Iščem konja fuksa
Sliši na Ime Llsko. Ima dolgo belo liso na glavi, visok 159, lepo zraščen, Star 8 let. Ivan Strajkar, žup. Cerknica.
Iščem konja fuksa
z žigom 573, visok 160, star 9 let, z liso, na desno oko mesečno slep, na notranji strani stegna Ima znamenje. Oddan Je bil v Hrastju 4. bateriji. RazpuSčen v Lučnah. — Sporočiti — proti nagradi 1000 din — na naslov: I. Dovč, Slape št. 9, Dev. Mar. Polje.
Iščem kobilo fukso
proti nagradi 1000 din; stara je 6 let, žig 16, oddana v Ribnici bol. četi, na glavi belo liso, rep pristrižen, noge spodaj rumenkaste. Ivan Smalc, Breže 24, Ribnica, Dol.
2000 din nagrade
dam, kdor ml najde konja, vranca, brez vsake lise, visok, vitek, močne postave s Stev. 1866, kl Jo morda sedaj lzdrgnje-na. So posebno nagrado dam, kdor ml najde kompleten komat, na kleštrl pločevinast znak K. K. ter voz z žlgt na ojesu K. Kovač, ravno tako na sprednjih tn zadnjih tra kelnih ter deskah. Sporočiti na K. Kovač, Stari trg pri Rakeku.
IZDELOVANJE
Iščem konja prama
žig 186, grivnat, na čelu malo bele dlake, leva zadnja noga bleelj bel, na lovo oko slep, star 12 let. Sporočiti prott nagradi 500 din na: Ana Grden, Martlnja vae 7, p. Velika Loka.
Iščem kobilo
z žigom št. 4 00 ali brez, črna prama tolarasta, visoka 150, obseg 174 cm, na sprednjima nogama nizka kopita. — Oddana na Ježici. Razpuščena v Ribnici. Kdor ml pove kjo se nahaja, dobi 1000 din nagrade. — Novak Franc, Ljubljana-Vič 33.
Dva konja, voz in komat
Iščem. Konj je črn, z žigom če je okoli št. 59, star 10 let, lep in povit, srednje velikosti, z zadnjo levo pogo v višini 25 cm belo. V vozu se nosi lepo in sliši na ime »Milan«. — Crn konj, z žigom nekako 1065 do 1037, star 8 lot, visok In ozkih prs, z povešenlm križem, glava bolj ozka in z majhnimi očmi, zelo dol?er voznik in nosi v vozu glavo navzdol ter z njo zelo maha. Sliši na Imp »Cvetko«. — Voz jo enovprežnl, tehta ca 370 k«, in je v zelo dobrem stanju, skoro nov ter je ipl^sl^MV^s slvozelena barvo, platišča 8 cm. — Komat za težke vožnje. — Kdor me obvesti, kje se konji nahajajo hvaležno Izplačam za vsakega konja 1500 din, ako pa pripelje konja 2000 din. Za voz ali komat dam 1000 din nagrade. Hren Alojzij, Ribnica-Dolenjsko
Imam konja
belega, starega 15 do 17 let, nizkega, žig 35, Poizve se Ig 60.
Iščem kobilo
šimlo, belo, žig št. 20, — Ja,vltl —proti nagradi — na naslov: RozI Potočar, Ljubljana, Gosposvetska žt. 15.
Konja
št. 2802, 158-169, pram, bela lisa na glavi, z malo zaraščeno odrgnino pod križem, star 16 let, Iščem proti nagradi 1000 dinarjev. Wlndlscher Jože starejši, restavrater, Novo mesto, kolodvor.
Nagrado dobi
kdor mi Izsledi konja sirca, žig 11 ali brez žiga. črn ln je naškrop-ljen z belo dlako. Na-škropljen Je bolj proti glavi. Na glavi ima belo zvezdo. Star 5 do 6 let; srednje postave. Petelin Ivan, Borovnica St. 108.
Iščem konja
rdeč Simel (slrast), brez žiga, zadnja desna noga bela, Ima malo zatekle zadnje noge ln krč, da večkrat močno tolče. — Sporočlto proti nagradi: Jože Gregorka, Sap 19, Vrhnika.
1000 din nagrade
dam za vsakega konja: žig 356, rudeč fuks z dolgo liso, rudečo grivo, rep rudeč, glavo nosi nizko, hodi zadaj široko, ko Jo vprežen, se malo muza, če sreča človeka, visok 155, čez pas 180, star 8 let, žig 352. Svetel fuks, star 8 let, bolj belo grivo, miren, bolj počasen, visok 156, čez pas 180 cm, žig 353. Moker fuks, visok 149, čez pas 170, star 8 let, zadnja leva noga malo bela, je živahen In nosi glavo pokonci, na glavi par belih dlak. — Razpuščenl pri Ribnici od 3. baterije. Kdor ve kaj o njih, naj sporoči na naslov: Hu-bad Feliks, Celovška cesta 297, LJubljana 7.
Konj pram, kobila fuksa
se iščeta. Konj ima žig 66. Dam 1000 din nngrado. — Kupim močan voz in komat. — Prodam kosilnico Dering. — Frnnc Zabjek, Rudnik, Ljubljana.	(c
Hiša ali vila
enodružinska, v Ljubljani ali neposredni okolici, se kupi proti takojšnjemu plačilu. — Naslov v upravi »Slov.« pod 8244.
Enodružinska hiša
v Ljubljani ali najbližji okolici, se vzame v najem. Naslov povo uprava »Slovenca« pod St. 8245.
Stavbna parcela
1000 m', v Črnomlju — naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 8290.
Hišo v Zalogu
8 minut od kolodvora, po ugodni ceni prodam. Poizve se v Zeleni jnmi 1 — dvorišče, levo, od 1—2. (p
Vsako nepremičnino
v LJunlJanl In njeni okoil lici kupimo. »Reallteta«< Prešernova ulica 54-r^ nasproti glavna pošte; Telefon 44-20.
Krasna parcela 1
na Kodcljevem, 915 kvj metrov, ugodno naprodaj. Naslov v upra. »Slovenca« pod 8303.
Prodamo vogalno parcelo
zelo lepo, sredi mosta; Predvidena 4-nadstropna stavba. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8302.
Parcele
naprodaj v šlškl, Kode-ljevem ln v okrajih Sv. Petra, Sv. Križa ln Sv. Krištofa.
Pozor I
Kupimo vsakovrstne hi-Se, posestva ln gozdove. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10. tel. začasno 35-64.
Iščem konja fuksa
brez žiga, 160 cm visok, zvezda, lisa, nad očmi malo siv, star 17 let. Kdor ve zanj, naj sporoči proti visoki nagradi na naslov: Ivan Zaletel, Vodnikova 48, Ljubljana VII. (e
2000 dinarjev nagrade
dobi, kdor ml najde konja prama z opremo, star 10 let, rep, griva črna, na prednji desni nogl znak V, na levi —, žig 1835, mera 162-182. Kune Franc, Rovte 95 pri Logatcu.
1000 din nagrade dobi,
kdor ml sporoči, kje se nahaja kobila šlmla, je srednje visoka, ima malo grive postrlžene, nad levim očesom malo odrg-njena, pod desno nosnico majhno bulco. Plaši se pred avtomobilom. Ivan Burgar, Vnanje Gorice stev. 37, Brezovica pri Ljubljani.
Proti nagradi 1000 do 500
dinarjev. Občine ali privatniki naj mi javijo, če so tam: 1. Rdeči pram: na čelu bela zvezda, visok 164 cm, šlr. 184 cm, 5 let star, žig 464, na plečetu prednje nogo bula. 2. Rdeč pram, desno oko nekoliko pokvarjeno, nogo nekoliko ploske, visok 153 cm, Sir. 173 cm, 8 let Btar, žig 99. 3. Rdeč pram: na čelu bela zvezda, 5 let star, visok 148 cm, šlr. 162 cm, žig 267. Grill Avgust, Poljane 28, p. Topllce-Novomesto.
Kobilo šimljo z žigom 9
imam v oskrbi. Lastnik naj se zglasi prt Kramar Janezu, Gor. Kamne, p. Mirnapeč.
Lepo nagrado dobi
kdor mi sporoči, kje so nahaja kobila fuksa, težka, na glavi belo liso, noge kocaste, stara 12 let, mera 156-175. Grom Franc, St. Vrhnika 51, p. Vrhnika.
1000 din nagrade
dam tistemu, ki mi sporoči, kjo bo nahaja konj, teman pram, doratzvezdast (lesna prednja in leva zadnja noga v bincljili malo bela. meri 158/176 cm, slar 5 let, brez žiga ali 55, ima zbočeno glavo. - Sporočiti: Scliškar Janez, Lukovica 17, p. Brozovica.	(e
■REAlITETA«
posestna posredovalnica » Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 64 Nasproti glavne poŠt« Telefon 44 - 20
Hišo
donos 6 odstotkov, parcelo ln zemljišče v Ljubljani, prodam. Ponudbe Slovencu« pod »Tudi vsaok posebej«.
Trgovsko hišo
v centru LJubljane, trije trgovski lokali, več stanovanj, dvo- in enosob-nlh, letni brutto - donos 100.000 din, naprodaj za milijon din. — Naslov v upravi pod 8307.
Hišo z vrtom
za 300.000 ali večjo par-" celo za 100.000, kupim v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izključno gotovina« što-vilka 8347.
Kupimo gozdove i
gozdove, lesno in druge industrije, graščinska in kmečka pose.stva, hiše itd. Sporočite takoj , realitotnl pisarni Adamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7.
Zemljišče za stavbe i
po 30 din	zn kv. meter v!
Ljubljani,	prodam. Naslov
v upravi	»Slovenca« pod
št. 8316.	p
Vsa v geometersko stroko
spadajoča dela kot: delitve, parcelacije, gospodarske načrte, zamcjlče-nja po mapi Itd., strokovne nasveto pri nakupu in prodaji zemljišč gledo zazldavo In regulacijo daje in Izvršuje Geome-terska pisarna Babnik Filip. civ. geom., Tavčarjeva 10, telefon 3564;
Ztiravnišha ordinaciia
v zelo ugodni legi v centru mesta, s popolno opremo, Rontgen aparatom itd., event. tudi z osebnim automobilom, se proda zdravniku. Ponudbe pod »Ordinacija« 8296 na upr. lista
Razpis
Občina Novomesto, okraj Novomesto razpisuje pragmatično mesto
občinskega stražnika
Šolska izobrazba 4 razredi ljudske šole. Pravilno kolekovane prošnje opremljene z ustreznimi listinami je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Iščem konja žig 758
Cm šimcl, star S let, visok 165 cm, datn 10(10 din nagrade. Dovč Feliks, Zalog št. 13,	(o
Posestvo do 400.000 din I
kupim na Dolenjskem. — Ponudbe z opisom posestva pod »Plačam takoj« na upr."»Slov.« pod 8190.
Hišo ali parcelo
pri Novem mestu — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parccla« št. 8234.
Štajerci pozor!
Iščem v Ljubljani ali na Dolenjskem prometno hl-So z vrtom, obenem bi zamenjal razne premičnine tukaj z onimi, kl jih Imam na Štajerskem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8247,
Mostar Franc
LIVARNA KOVIN LJUBLJANA
GALJEVICA ŠT. 57 Izdeluje Nova telefon. št. 42-70
odlitke tehničnih predmetov, umetnin (kipov, plaket) i. t. d. iz brona, medi, rdeče litine, litega že'eza, fosforjevega brona in drugih specijalnih bronov, aluminija, silumina
Kurja očesa
Najboljie sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobit« t ekarnah, drogerijah ali oaravnost It tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjilk, lekarnar, Sitak Varajte te potvorbt
Zaičltnl znak
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Podružnic«: Beotfrad, Bled. Kranl. Maribor. Nori Sad, Split Vlotfa obrestuie po ve can* na odpoved po 5 %
Dovol|n|e kratkoročne kredite v tekočem računa — Eskontira trgovske menice Nove vloge obrestuje najugodneje
Vril vse bančne posle n a j k u I a n t n e i • DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000'->
Kupujemo
vsako množino
hrastovega in smrekovega lubja
po najvišjih dnevnih cenah
..INDUS" dr. z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 72
Dva lokala
na Celovški ceBtl, poleg stare cerkve, oddam. Na-| slov v upravi »Slovenca« pod St. 8.141.
I M I U • H U
Prosim tistega,
kateri bi kaj vedel o Jožetu Zupane, redovu, kateri Jo služIl pri protiletalski težki artllerljl v Vlšegradu v nosni, da sporoči na naslov: Ana Zupane, LJubljana, Pola-kova ul. 7.
Kragujevac
Breskvar Polde
redov, aktivni, služIl je prt avtokomandl Novi Pad se še do danes ni vrnil. — Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti povračilu stroškov na Breskvar Franc, Sp. Hru-šlca 15, pri Ljubljani.
Ce se je kateri vrnil, ki Je služIl v četi priko-mandovanlh vojnlka 19. peh. polka v Kragujer-cu, ga lepo prosimo, da pusti svoj naslov v ogl. oddelku »Slovenca« ali pa sporoči svoj naslov na Pregl Krte, Zg. Plrnlče, Medvode - Zwlschenw&s-sern. Stroške pov-nemo
Poizvedbe
Trgovski lokal
pripraven za karkoli, naj promotnejša ulica Ljubljane, oddam ugodno. Naslov uprava pod 830«.

Šivalni stroji
»Joh. Jax« no že 60 let znani kot najboljši. Ra bljenl stroji vedno na zalogi. — Ivan Jax tn sin, Ljubljana, Tyrševa 36.

kdor bi kaj vedel za mojega moža Perčič Ivana, ki Je bil v Cačku pri aerodromu 10, ga pro-Bim, naj ml sporoči, stroške povrnem. Ivana Perčič, Cikava, Grosuplje.
Andolšek Vinko,
kadrovec, Velike Lašče — službujoč pri 6. hnt. 1. nrt. polka — Sindžoličevo pri Skoplju, so do danes ni vrnil. Komur je o njem kaj znano, naj sporoči na naslov: Andolšek Franc — Velike Lašče — okraj Kočevje.	(o
Prostovoljno sodna javna dražbo
ia zapuščino po pokojni Kune Frančiški spadajoče nepremičnine vi. št. 237 k. o. Cerkovska vas t. j. Aiša št. 57 v Gornjem Logatcu ob državni cesti ter vrta oz. njive poleg hiše, ae vrši v nedeljo 6. junija ob 12. url (opoldne) na licu mesia v Gorenjem Locatcu, hiš. št. 57.
Izklicna cena znaša Din 48.856'—. Varščina enaša Din 4.886 -.
Ostali dražbeni pogoji so na vpogled na sodišču med uradnimi urami.
P r e t u r a
Okrajno sodišče t Logatcu, odd. I., 26. maja 1941.
Kdo ve, kje se nahaja
voz B št. 3031 ln komat št. 3030, se naproša, da sporoči ali vrne, proti nagradi. Troha Begunje pri Clrknlcl.
Kolesa!
rabljena ln nova se Izplača kupiti pri »Prometu«, tel. 43-90. (Nasproti Krlžanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled.
150 din dan onemu,
ki ml Izsledi ročni voz na dve kolesi, ki sta rde-fe barvani, železno vo-ence. Odpeljan je bil Iz kolodvora Ljubljane, dne 6. aprila t. 1. Javiti v v kolodvor, trafiki LJubljana na Ime Jenko.
|U iinlcmB
Lokal z inventarjem
oddam. Tugomlrjeva 21, Zg. Slška, Kosovo polje.
Lepe prostore
oddam za pisarno, ordinacijo ali modni salon. Gasilska 3, Ljubljana, (m
Zahvala
Ob nepričakovani smrti našega sobrata
p. Rafaela Bogataj
gvardijana škofjeloškega kapucinskega samostana.
se najiskreneje zahvaljujemo prevzvišenemu gospodu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, prečast. gospodom duhovnikom in vsemu ljubljanskemu občinstvu za častno spremstvo na zadnji poti. Prav posebno zahvalo izrekamo pa čast. očetom frančiškanom, ki so pokojnega sprejeli kot svojega med svoje ter preč. g. kaplanu M. Golobu za njegove nad vse lepe poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem Škofjeločanom, ki so prišli pokojnemu izkazat svojo ljubezen. Vsem in vsakemu Bog plačaj 1
V L j u b 1 j a n i, dne 30. maja. 1041, Žalujoči sobratje.
Najboljša kolesa
Es-Ka, Diamant, DClr-kopp dobite pri znani tvrdkl — Ivan Jax ln eln, Tyrševa 36.
Moško kolo
dobro ohranjeno kupim. Naslov v upravi »Slov.«, pod št. 8197.
B OhHire j
Iščem osebo,
ki namerava potovati v doglednem času v Črno goro, zaradi prevzema majhnega paketa. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hvaležni zdravnik«.
Dražba lesa
Začasna državna uprnva razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1, bo prodala na javni dražbi dne 16. junija t. 1. 14.200 plin iglaste hlodovino na panju iz območja svoje Šumske uprave v Kočevju. — Pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sumski upravi Kočevju.
Dotižna oseba
ki je poznana in ki je pomotoma vzela aktovko z ■ažnimi uradnimi listinami, se naproša, da isto vrne v lokalu v Florjanski ulici 21 ali pa v upravi »Slovenca«.	(o
10.000 din nagrade
za vsakega konja dobi oni, kaleri mi pripelje fuksa št. 1202, star 16 let, močan velik, nosi se pokonci in šimel štev. 1201, star 6 let. Konja sta bila oddana dne 3. aprila 1941 v Sneber-jih. Nagrada se izplača takoj.
Adolf Mergenthaler, Ljubljana-Moste
Nagrado
Kolesa in šivalne stroje
velika izbira, Se po nizki ceni prodaja Triglav, Resljeva 16.	(i
Žensko in moško dvokolo
nova, prodam po 1490 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8361.	(1
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Spalnico
temno, solidno Izdelano, proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se na skladišču v Ljubljani, Prečna ulica 6.
dobi oni, ki bi vedel, kje Je sedaj kolo znamke »Torpedo«, t. št. 677.629, evid. št. 6336/41, katero Je bilo vzeto kolesarskemu polku v Ljubljani. Svarim pred nakupom. Dr. V. Megler, Ljubljana, Kolodvorska 11.
gBtnrol
50.000 din posojila
Iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Naslov pove uprava pod 8299.
250.000 din posojila dam'
ali pristopim kot družabnik. - Ponudbe na upravo »Sloven.« pod »Družabnik« št. 8350.	(d
Filateliia
Frizerska vajenka
z dveletno učno prakso, želi zaradi začasnega prenehanja obrata, nadaljevati učno dobo. Naslov v upr. »Slovenca«.
Čevljarskega vajenca
ki se je že učil, Iščem, po možnosti s plačo. — Travnik, Trebnje.
Vajenca
za tlno obrt (Izdelovanje okvirjev) sprejmem. Pavel Obersnel, Vodnikova cesta 89, LJubljana VII.
Mizarski vajenec
se sprejme takoj. - Sve-tek, Karlovška cesta 1.
Vajenca
takoj sprejme Peter Rogelj, dimnikarski mojster v Ljubljani, Verovškova 21. Hrana ln stanovanje v hiši.
Učenca za slikarstvo
in pleskarsko obrt sprejmem. Plača po dogovoru. Vprašati: Glinška ulica 7. I, nadstr.	(v
Iflvto-motorB
Tovorni avto
dobro ohranjen 1.6—2.6 tone — kupimo. Ponudbe poslati na Mlekarsko zadrugo Vrhnika.
Razno
Avto
enotonskl, malo rabljen — takoj proda L. Suštcršič, Ljubljana, Frankopanska 21
Avto DKW
Melster - Front tip 1939, zaprt 4-sedežnl, vožnje 20.000 km, v brezhibrtm stanju ugodno naprodaj. Naslov v uprav, pod št. 8376.
Gospoda
za pouk Italijanščine in nemščine, colodnevno in s konverzacijo, želi gospod. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8325.	u
Italijanski jezik
poučujem po dobri metodi in nizki ceni. Grem tudi na dom. Naslov v upravi »Slovenoa« pod 8371. (n
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikeš
Liubliana. Franltlkanska ulici
nasproti hotela Untoo
Zavese za zatemnitev
praktične in poceni dobavlja
Danilo Puc
tapetnik Slomškova ulica štev. 9.
Vojno škodo
kupujemo in prodajamo. —• Rudolf Zore, Ljubljana — Gledališka 12.	(d
Ratno šteto
nominale 300.000 din, takoj prodam 7.a gotovino. Ponudite najvišjo ceno upravi »Slovenca« pod »Eksport« št. 8354.	(d
Filatelija Modrijan
Miklošičeva 34, tel. 20-37, nudi lepo Izbiro znamk, kupuje Jugoslovanske ln zasedbene znamke ter zbirke. Prevzema znamke j v komisijo.
I
I
Pticarje
Spalnica, jedilnica
ln frugo pohištvo se ugodno proda. Naslov v upravi pod štev. 8164.
Oprava
kuhinjska ln sobna se proda. Zor Jože, Aljaževa 14, Ljubljana 7.
prvovrstne, kratkodlake z rodovnikom, proda Nuss-dorfer, železniška direkcija.
Agilne nakupovalce
malih živali v vsaki količini, zajce, golobe itd. — iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 8317. (b
Kupujte pri naših inserentih!
Pogrebni zavod Gaj Sok.
Po dolgi in mučni bolezni nas je danes, v 56. letu starosti, za vedno zapustil naš ljubljeni, skrbni oče, stari oče, tast, brat, stric, gospod
Ivan Sluga
elektromonter in posestnik
Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 1. junija 1941, ob 16.30 izpred hiše žalosti, Vič št. 160, na domače pokopališče.
Ljubljana, Vič, Tivat, 30. maja 1941.
Žalujoči: Frančiška, žena; Vida por. Gale, Ivan, Majda, otroci; in rodbine: Sluga, Djurišič, Gale, Svetličič.

Green:
30
Luc in tema
>In če bi upal, da sme tudi moja roka iti na delo?« je vprašal Gryce.
>Ko se prepričam, da sem na pravem potu.«
»Koliko časa boste potrebovali za to?«
»Ne dosti. Samo prepričati se moram še o eni točki in .. .«
»Čakajte! Mogoče bom vam mogel pomagati.« Pri tem je pokazal Gryce na mizo, ki je stala v kotu. Poprosil me je, da odprem gornji predal in da vzamem ostanke nekakšnega pisma, ki je bilo notri.
Ubogal sem ga in prinesel tri ali štiri ožgane kose papirja, katere sem položil na mizo.
To je nadaljni rezultat Tobbovih poizvedovanj. Misliti ste, da je našel v pepelu samo oni ključ. Kaj pa. Našel je še te koščke, ki eo ravno-tako zanimivi «
Naglo sem se nagnil nad te štiri komadiče papirja, pa sem opazil, da so ostanki pisemskega papirja, ko se mjih natančnejše ogledal, sem opazil črke in celo sledove krvi.
»Kaj pravite o tem?< je vprašal Gryce.
»Ravno to sem hotel vas vprašati.«
»Vidi se, da so odlomki nekega starega pisma,« sem pristavil.
»Brez dvoma,« je dejal porogljivo Gryce.
»Pismo je, kakor sodim po kapljicah krvi, ležalo ob času umora na Leavenvvorthovi mizil«
»Cisto pravi«
»Papir je razrezan prav gotovo z namenom, dga ga nekdo vrže v ogenj.«
»Zelo dobro, samo nadal jujte I«
»Rokopis, v kolikor ga je moči brati, poteka od izobraženega moža, toda, ne od Leavenwortha, ker tega dobro poznam! Ali — stoji« sem vzkliknil, »ali imate kaj lepila? Ce te koščke položim
na gladek papir in jih vrstim, mogoče bom vam še več povedal.«
»Na pisalni mizi dobite lepilo.«
Koščke sem uredil po smislu besedi in po širini papirja.
»To ste dobro napravili.« se je oglasil Gryce: Ko sem pokazal papir, je dejal: »No pravite tega meni, temveč ogledujte sami, pa mi povejte, kaj mislite.«
»Prav, kakor vidim, je pismo napisala na Leavenwortha neka tvrdka kajti na mestu do-tuma stoji črka »K« kaj ne?«
»Ne verjamem, tako ne sprašujte me.«
»Datirano je s 1. marca 1876. a podpisano je.«
Gryce je resno pogledal predse.
»Henrik Clavering,« sem potrdil zelo prepričevalno.
»Hm, odkod to veste?«
»Potrpite samo zahip in dokažem vam takoj.« Vzel sem karto, na kateri se mi je Clavering naznanil in sem jo položil pod zadnje črte podpisa.
Dovolj je bil samo en pogled. Henrik Rilchie Clavering je stalo na vizitki, H ... cha... iz isto pisavo na pismu.
»Brez dvoma je Clavering,« je potrdil Gryce, a ni bil prav nič iznenaden.
»In sedaj dalje, da razbereva vsebino.«
Pričel sem brati zlog za zlogom prednih besedi na koščku:
»Gospodična Lea ... Visoko cenj... nečakinja, ... katera je ... vredna ... ljubezni in zan ... vsak drug... tako lepa... postava... ponaš.. vsaka roža ... trn ... roža ni. .. ljubez ... stna ... nežna... a more... muči... se zaupajo... ne verujete ... njen lep ... grozen ... obraz....
H ... chie...«
»Videti je kot obtožba nečakinje Leaven-worthove,< sem dejal, plašiš se lastnih besedi.
»Kako to?« je vprašal Grye.
»Takole. Na čuden način sem čul govoriti o tem pismu. V resnici vsebuje pritožbo na pokojnikovo nečakinjo in pisal ga je Clavering.« In se-
daj sem Gryceju povedal ves pogovor z Harvvel-lom.
»Ah, torej je Harvvell vendar spregovoril. Mislil sem že, da je prisegel molčati.«
»HanvelI je živel dva tedna vedno z menoj, pa bi bilo pravo čudo, da bi mi ne bil ničesar povedal.«
»In on.trdi, da je bral Claveringovo pismo?«
»Da, a vsebino je pozabil.«
»Povedal m une bom o tem, da imamo pismo, toliko časa, dokler ne bo treba.«
»Prav!« je dejal hladno Gryce.
Imel sem mnogo truda, da sem iz posameznih besedi sestavil vsaj nekak smisel:
»Hans, 1. marca 1876.
Gospodu Leavenworthu!
Visoko čislani gospodi »Vi imate nečakinjo, katera je ... kakor se vidi, vredna ljubezni in zaupanja. Vsak človek ... tako lepa po 6voji postavi in ponašanjem. A vsaka roža ima tudi svoje trnje, pa Judi, ta roža ni izjema... ljubezniva, dražestna in nežna, a more vendar mučiti one, kateri se ji zaupajo, a ... ako mi ne verujete, tedaj vprašajte njen lep, grozen obraz...«
Z velespoštovanjem
Henrik Ritchie Clavering.
»Dovolj je,« je dejal Gryce, ko sem mu pokazal sestavek ... Glavna vsebina je znana in jasna, in to je vse, kar sedaj tudi potrebujemo.«
»Ves ton ni ravno laskav za damo, katere se tiče. Pisec pisma je moral pretrpeti mnogo duševnih bojev, da tako govori o dami, katera se mi vidi ljubezniva, dražestna in nežna.«
»Znano je, da takšne duševne bolečine pri-ženo do tajnih zločinov.«
»Pojmujem takšne duševne bolečine, a ne bi mogel izreči sodbe. Pred vsem se mora zadeva skrbno preiskati,«
»Potem vam ne koristi mnogo to pismo?«
»Ne! Sicer je dragocen dokaz, a vendar še ni veriga, katero iščem ...«
»In vendar mora biti to pismo velike važnosti, ker drugače ga ne bi bila Eleonora vzela s pisalne mize — in drugič. Počakajte!« sem povzel naglo, »Kaj vas navaja, da trdite, da je to ravno tisti papir, ki ga je vzela Eleonora s pisalne mize?«
»Opolščina, ker je najdeno skupno s ključem, ki ga je vrgla na kamin, a k temu je še oškrop-ljen s krvjo.«
Zmajal sem z roko, ker Eleonora mi je bila rekla, da je pismo popolnoma uničila.
»Zakaj zmajujete z glavo,« je vprašal Gryce.
»Ker me vaši razlogi ne zadovoljujejo.«
»Kako ne?«
»Prvič, ker Fobb ni opazil v njeni roki papirja, ki so je nagnila nad kamin in potem jo papir tako razrezan, kakor se tako nikdar no dela z važnim pismom. In dejstvo je, da je vašo hipotezo težko razjasniti.«
Detektiv je uprl svoje oko na moj ovratnik z izrazom največjega zanimanja.
»Zelo bister jurist ste, in v resnici se vam čudim, gospod Raymond.<
>Kaj menite vi o naši zadevi?«
»Saj vendar veste, da sem vso zadevo prepustil vam, pa nočem izrekati svojih nazorov.«
»Pa vendar...«
Pa vendar sem prepričan, da so to ostanki onega pisma, katerega je Eleonora vzela z ujčeve mize v času. ko so truplo nesli na posteljo. In ko je opazila, da jo policijski uradnik straži,' je hitro mislila uničiti ključ in pismo v kaminu, kjer so tuli najdeni tudi ti ostanki. A zaključek o vsem tem prepuščam vam.«
»Tudi prav. Najprej se moramo prepričati o pravilnosti ali nepravilnosti teorije, da morem končno izreči svojo sodbo o vseh dogodkih ob času umora.«
Za tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenil!