C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi— 27 Gennaio l(i'*8. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek z jut raj. Stane za celo leio 15 L » x> pol let a 8» » » četrt leta 4 » Za inozemsivo 5 celo leio lir 40. j Na naročila brez do [ poslane naročnine se ; ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fOWZMifr / 8 V GoricL v petek 27. januarja 1928 wn'xi Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oiilasi se računajo po doLo> voru in se plačajo v naprej. --- List izdaja konsorcij »Gor. Stra> ie«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta št. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. „Vedettl dell* Isonaso" v odgovor! Ko je goriški prefekt izdal svoj ukaz proti Zadružni zvezi, je it a* Hjansko časopisje v Gorici zagnalo glasen hrup veselja in zmagoslavja. La Vedetta dell'Isonzo se širokousti, da je bila Zadruzna y.veza ovira vsemu gospodarskemu napredku de; žele in se ustavljala »pohodu novih časov«. »Če ne najbolj odporna, pravi Vedetta, gotovo pa najbolj sitna za; preka je bilo izkvarjeno delovanje tako zvane Zadružne zveze, naj; močnejše gospodarske organizacije v deželi, ki je bila še posebnega pos mena za majhno podeželsko gospos darstvo. V njej so bile zdruzene sko; ro vse posojilnice dežele, veliko število mlekurskih zadrug, razne produktivne in konsumne zadruge, skupno 170 zadrug in gospodarskih društev. S svojo obširno organizacijo, ki je zajemahi najmanjše in najbolj odduljene vast z mrežo posojilnic, bi lahko bila Zadružna zveza in bi morala biti v soglasju z vladnimi pobudami najboljše orodje za pos dvig gospndarstva posebno v hribih in nujvečja podpora za kmete, male posestnike in male obrtnike po des želi. Mesto tega je razdvajalni duh vodsfva te ustanove spremenil Za; družno zvezo v prikrito politično or; ganizacijo, ki je zssledovala proti; državne cilje.« Tako govori »Vedet; ta dlsonzo«. Naš odgovor. Ljudem okoli »Vedette delVIson; zo« povemo: Slovenci smo ze nava; jeni slišati očitek protidržavnosti in protidržnvnega delovanja, zato nas pusti ta očitek popolnoma hladne. Ko nimajo vniki narodni nasprotniki nobenega pameinega in stvarnega ruzloga več, da bi osramotili riase delo in slovenske usianove, pa za; mahne jo z umazanim obrekovas njem na ni-.s, polni jeze in sovrašt; va in kričijo: Vi uaanjate proti; drzavno politiko! Temu Vašemu besedičenju se mi smejemo. Delo Zadružne zveze. Zadružnu zveza je pod večletnim vodstvom odstavljenega načelstva ustanovila veliko stevilo stavbin; skih zadrug in pomagala s svojim zadružnim denarjem obnoviti pos vušeno deželo. Ali je to prolidržav; no delo? Ali ni nudila Zadruzna zveza s \ svojim dobro razvitim blagovnim • oddelkom vavno kmečkemu prebU j Viilstvu veliko podporo, ko mu je \ priskrbela razno blago in siroje za i najnižjo ceno? AH ni odstavljeno I načelsivo posvetilo v prvi vrsti svo; jo veliko skrb ravno kmečkemu prebivulstvu, ki vimi je posebno na srcu, ko je poskrbelo za važno or; ganizacijo mlekarskih zadrug, zu boljšo mlekarsko proizvodnjo in razpečavanje mlečnih pridelkov? Saj je bil celo »Popolo di Trieste«, glasilo fašistovske stranke v Trstu, ioliko pravičen in rcsnicoljuben, da je pred dvemn mesecema s polnim navdušenjem pohvalil mlekarno Za; dntžne zveze s sedežem v Trstu. Re; kel je, da je njena mlekarna v Tn stu edina moderna mlekarna, ki od; govarja vsem zahtevanim pred pi; som. AH ni ogromna zasluga Zadružne zveze, da je v deželi uničila oder rušfvo in nudila kmečkemu prebU valstvu cenen in varen kredit? Nu; dila je kmečkim posestnikom kre; dit po nujnižji obrestni meri in to kijub temu, da je bila prisiljena za; radi še nezamenjanega denarja izs posojati si denar pri drugih denar; nih zavodih po višji obrestni meri... itd. itd. »Vedetta dell'Isonzo«, ki je z današnjim vodstvom Zadruzne zveze v prijateljskem razmerju, naj zaprosi za vpogled v zvezine knjige, in potem naj sodi. Morebitna po; jasnila dobi tudi pri članih vladne nadzorstvene Komisije, ki so se ču; dili, da je Zadruzna zveza v zelo krilični dobi vzdržula tako nizko obrestno mero!? O drugih uspehih Z. Z. povemo svojo besedo prihod; njič. Delo, ki gu je vršila Zadruzna zveza, gotovo ni bilo proti pobudam vlade. Vse njeno delo je bilo prvo; vrstno gospodarsko delo in v naj; večjo korist našega ljudstva in dr; žave. Popravite krivico! To je prvi naš odgovor »Vedetti dell'Isonzo«. Kar smo napisali, je gola resnica, Vi ste trdili ravno nas; protno. Če ste pošteni in lojalni nasprotniki, boste krivico popravili. Če tega ne storiie, so vase trditve grda laž in nizko obrekovanje. Kaj se godi po svetu? V nemškcm državncm zboru se jc pretekli tedcn vrsillo prvo branje državne^a proračuna. Pripomniti je treba, da vršijo v Nemčiii veliko število poslov posamczne dežcle. Na držav.o odpadejo samo tisti po= sli, ki za.de va jo celo državo. Zato so debate o državnem proračunu zelo važne, ker se tieejo naivažnc.i* ših zadev nemške države. Proraeun pa ie tudi nekak preiskusni kamen za vladno veeino. V Nemeiji nam- ree nimamo nobene tako moenc in enotne stran'ke, da bi lahko sama vodila državno politiko in nosila odgovornost zanjo. V Nemeiji pre- vladujejo manjše stranke, ki so po vceini omejene na določene dcžele. Dežele pa imajo zelo razliene po? trebe, zato ie veasih res težko spra* viti vse težnje v sklad. Sedanja vladna večina je sestavljena iz vee strank, n. pr. katoliški centrum, nemški nacionalisti in dru^i. Jasno je, da se v tako razlienih skupinah kaj kmalu lahko pojavi neso.Lllasjc o tern ali onem prcdmctu. Tudi pri sedan ji debati, ki se je vršila po prvem branju državne^a proraču= na, so se v vladni vceini pokazala neso.ulas.ja. Sp.orna toeka ie načrt za državni šolski zakon, o katerem smo v »Goriški Straži« že tolikrat poroeali. Zadnja vest se je ulasila, da so vse bistvene raz= like poravnali in da bo zakon nai- brž sprcjet. Ta vest je bila pa malo prezgodnja. Ostala so še neso-ßla« sia med nemško ljudsko stranko (dr. Stiescmann) in med centrom nv6) Kimultanskc sole na Baden* skem in Hessenskem. Teh ncso^la« sij ni'kakor niso m-ouli rešiti. Sedai pravijo. da se bodo med prvim in drui.^im branjem tciln zakonske^a naerta vršila poßajania za sklenji- tev kompromisa, vendar se zdi že sedaj, da bodo ta po^ajanja brez* uspcšna. Vrhu tciia je šc neka drußa stran tega šolsket^a zakona nerešena, namrce kritje stroškov. Z novim šolskim Ziikonom, ki je zelo terne« ljit in moderen, so zvezani stroski, ki jih današnja Ncmčija ne zmore. Saj ie celo naeelnik komisije za vojno odškodnino u.aovarjal proti temu zakonu in sieer iz istih raz* loßov. Kaj bo s centrom r Zadnjie smo porocali, da je v stranki katoliške.aa centra izbruh= nil spot med državnim kancleriem drjem Marxom in med voditelji delavskih strokovnih zvcz. Med temi sta bila vidna zlasti poslanca Imbusch in Stegerwald. Spor je bil deloma osebnega, deloma globlie* i*i\, stvarnoLja značaja. Osebna ne? soglasja. so hitro poravnali, stvarna bodo teže. O teh zadevah je dal Stegerwald poroeevalcu dunajske »Neue Freie Presse« sledeeo iziavo: »Osebni spori v centru so, vsai kolikor zadeva mo jo osebo. porav* nani z izjavami zadnjih dni. Dru? gaee ie seveda s stvarnimi naspro^ tji. Nihee ne more trditi, da so po^ ravnana. Nasprotno, boj v centru se je šele zaeel. rPo bo boi za cen? trum. Kršeansko dclavstvo mora zahtevati popolno preuredbo apa- rata stranke. Ako vidijo v meni, ki sem dolžan to zahtevati, motilca miru v stranki, potem javno izjav- ljam, da bo stranka imela še marsi* katero težavo z mano in z mojimi prijatelji. Moj prijatelj Imbusch zastopa mnenjc, da so se v teku zadnjih let vrinile v stranko mncn'ostevilne osebe, ki so notranje zelo oddalie? ne cd nje in ki so- jo vporabile samo kcr fkakalnp'des'ko za svojo osebno karijero. Poncbno- velja to z.a ve? liko stevilo višjih uradnikov, ki da« nes i^rajo preveliko in usddno vlo^o v centru. Resnica je tudi, da so po- samezne skupine preveč potisnile v ozadje široke plasti pripadnikov centra, to je, delavce, male kmete in srednje stanovc- Stegcrwald je tudi izjavil, da mo? ra vlada bolj skrbeti za nižje soc= cialne sloje. Vse nje^ove besede pa kažejo, da je v centru moena opo; zicionalna strtija proti sedanjim vo? dilnim možem. To dejstvo pa do* kazuje tisto izredno življensko spom v Milanu bo Udruženjc sku* salo d'oseci vse ugodnosti ter bo no* silo tudi del stroškov. Izključeni fašisti. V pokrajini Alcksandrija so bili štirje fašipto-vrki častniki izključe* ni iz strankc in milice, in sicer bivši konzul Josip Facchini in trije po* ročniki. \ zrok izključitve je ne* l'oslusnost. Amnestija v Jugoslaviji. JugO'slovanski kralj Alcksander je po rojstvu svojega drucjetja sina podpisal ukaz v amncstiji. Tc ugodnosti bo deležnih več tisoč kaznjenccv. Tihotapljenje orož.ja na Ogrsko. Zadcva o tihotapljenju orožja na O^'rsko še vedno ni poravnana. Sc* daj so se zvedele novc podrobno* sti. Neki madjarski časnikarji so si hoteli ponoci ogiedati tiste sumlji* ve vagone. Ko so prišli na kolo* I dvor, so opazili verigo orožnikov in vojakov. Časnikarji niso mogli vstopiti. Videli so pa, da so blago v vagonih prckladali. Strojne pu* ške so odpeljali na avtomobilih voj» nega ministrstva, v vagone so pa naložili starega železja. Sedaj se vsebina strinja z označbo. Južno Tirolsko in Malta. Veliki anglcški list »Manchester Guardian« je objavil nekaj clan* kov o položaju ncmškc manjšine na južncm Tirolskcm. Člankar trdi, da hočc italijanska vlada v dveh letih popolnoma iztrebiti nemški jezik z južne 'i"irolskc. Angleške* mu listu odgovarja sedaj rimski »Giornale d'Italia«, ki trdi, da ni nie res, kar pravijo Angleži, in da se južnotirolskim Nemcem sijajno godi. Anglcži da naj se rajši briga* jo za zatirane Italijane na Malti. Zlata valuta v Jugoslaviji. Bclgrajska »Politika« poroča, da bo Jugoslavija šc lcro's vpeljala zla* to valuto. Finančni minister dr. Markovič da se radi tega mudi v i Londonu, kjer se pogaja za pod* 1 POTO. Zračni promet nad Jadranom. Italijani so začeli misliti na usta* novitev zračne proge za poštni in potniški promet med Reko in An* cono. Kakor kaže, jo bodo kmalu ustanovili. Krst jugoslovanskega princa. Novorojcnega jugoslovanskega kraljeviča so krstili na ime Tomi* slav. To ime je znano iz hrvatske zgodovine, Prvi hrvatski kralj se je namreč imenoval Tomislav. Tretji komunistieni poslanec zaprt. Vcčkrat smo že poročali o ko* munističnih francoskih poslancih, ki se skrivajo pred polieijo. Vseh je pet. Dva je polieija zaprla, ko sta prišla iz parlamenta, treh pa ni mogla najti. Scdaj je po nakljucju ujela šc tretjega, ki se piše Andrej Marty. Ponoči so ga srcčali na ce* sti in slučajno zahtcvali, naj se le* gitimira. Ko je pokazal izkaznico, so ga odpeljali v zapor. Pasivni odpor avstrijskih črkostavcev. Avstrijski erkostavei zahtevajo povišanje plač. Ker niso pogajanja nie kaj ugodno potekala. so stopili v pasivni odpor. Ncmško*avstrijski listi so zato izšli v zelo zmanjšancm obsegu in z veliko zamudo. Prisilno vareevanje. Belgrajsko ministrstvo za social* no politiko je izdelalo zakonski na* črt o prisilncm varčevanju delav* ccv. Določbc tega načrta bodo za* dele samo neporočcnc delavce v starosti od 16 do 35 let. Število uradništva v Nemčiji. 1. januarja 1928 je bilo v Ncm* čiji 346.407 državnih uradnikov. Tu sem pa niso všteti deželni in drugi uradniki, ki jih je tudi lepo število. Polkovnik — veliki župan. Za velikega župana v Skopljem v Macedoniji je notranji minister imenoval polkovnika Naumoviča, ki je dozdaj poveljeval 39. pehot* ncmu polku v Celju. Naumovič slo* vi kot cden najboljših častnikov. V Skoplje so ga poslali zato, da urcdi tamkajšnje politične razmere. Lakota na Kitajskem. Na Kitajskem vlada strašna la> kota. Na tisoče ljudi se hrani s ko* reninicami in drevesno skorjo. Kmetje prodajajo svojo zemljo za malcnkost, samo da dobiio za par dni živeža. Podzemeljska odkritja. Pri Frankfurtu v Nemčiji so te dni kopali v zemljo. Ko so prišli nekaj sto metrov v globočino, so odkrili gorke vrelce. Pri 600 metrih glO'bocine pa so naleteli na vclikc množinc hclija, ki jc eden najlažjih phnov. Helij bodo najbrž porabili pri polnenju Zcppellinov. Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10*letnico njegovc smrti. Krekovo delo. Ta mož, ki je tako ljubil svoj narod in ga poznal v dno duše, je bil ob svojih izrednih zmo'znostih in orjaškem znanju naravnost od Boga poklican na velikansko delo, ki si ga je nadel in v obilni meri tudi izvršil. Zdaj pa najprcj malo zgodovinskih po* datkov v boljše umcvanje Krekovega delo* vanja. Zadnjih 60 let se je vscjalo na naši narodni njivi med pšenico veliko plevela, ljulike. Po vplivu nemških in zlasti francoskih pisateljev, mislecev se je zaneslo med zdravo katoliško svetovno naziranjc med Slovenci tudi veliko bolj svobodomisclnih naukov, zlasti o ka* toliški ccrkvi. o oblasti papeža in škofov. V slovenski književnosti, pa tudi po časopisju se je omalovaževalo in često preziralo ali celo naravnost napadalo ali potvarjalo, kvarilo čisti katoliški nauk in nevarnost je pretila, da se za* nese ta polovičarski pogubni duh tudi med širše sloje slovenskega naroda po mestih in na dežclo. V nevarnosti je bilo torej krščan* sko mišljenje in življenje ljudstva, v nevar* nosti yera sama. Ta breznačelnost in polovi* čarstvo je zašlo tudi v politiko in ustvarilo razne stranke, ki jih za Slomškovega časa še nismo poznali. Tedaj je stopil na branik katoliške vcre in Cerkve zelo učeni in odločni profesor bogo* slovja v semenišču in kasnejši krški škof dr. Anton Mahnič (* v Ko'bdilju na Krasu 14. 9. 1850, f v Zagrebu 14. 12. 1920). Leta 1889. je ustanovil v ta namen list »Rimski Katolik«, ki jc izhajal do leta 1897. Pisal je mnogo tudi v razne liste, zlasti »Slovenca«. S svoj mi uče* nimi spisi in kritikami je povzročil med vsem narodom velik sum in boj. Duhovi so se bolj in bolj opredeljevali in ločcvali in kmalu se |e organiziralo mlado katoliško gibanje po vsej domovini, ki je nastopilo proti polovičarske* mu, precej svobodomiselno nadahnjenemu li* beralizmu v vseh panogah narodncga dela, v politiki, v znanstvu, v leposlovju, v gospod&r* skem in socialnem oziru. Na pobudo drja Mahniča se je sestal leta 1892 v Ljubljani I. kat. shod in ta je na pod* lagi čistega kat. nauka določil smernicc (na* vod.ila) vsemu delo van ju in življenju slov. na* roda. Na I. kat. shodu sta se srečala dr. Mahnič in 27 letni dr. Krek. Ostala sta si prijatelja in skupno in vsporedno delovala do smrti. Imela sta isti cilj: prenovo in dvig naroda na katoliški podlagi. Mahnič je učil bolj za mizo, doma, Krek je pa na isti podlagi dclal med na* icdcm, dclal s peresom, živo besedo in z de* janji. Z Dunaja še je pisal prijatclju 22. 10. 1889. »Da, Iočimo' se in kategorično (odločno) se lo* čimo. Viribus unitis? (z združenimi močmi)? [z vsemi sloven.vkimi strankami]). V kolikor gre za dobrc stvari — da, v kolikor za slabe — ne. Do'bro? Zapisane so v katekizmu in na njcgovi podlagi jih izvaja pamet.« — Na dru* gem mestu 1. 6. 1889. — »Naša svetska inteli* genca je proti nam. In v teh razmcrah na svetu ne bo nikdar z nami. Vsak dan miru nam jem* lje moči in preden se zavemo, bomo vsi tičali v libcralizmu! . .. Tedaj ločimo se!«---------- In dalje: »(':e ne bomo mladine pridobili zase, potcm lahko noč! Gimnazija koplje in univcr* za do dna prekoplje prepad, ki nas loči. Inte* ligencc (namreč katoliške) od nikoder, Bog se nas usmili! O mati Slovcnija, kako ste bolni!« In spet v drugem pismu: »Boj proti židovske* mu liberalizmu je že napovedan... Z židi proč, — dobro; a kaj potem? Opolzli naciona* lizem nima veljave; stari z mahom porasli kle* rikalizcm (nazor. naj ima duhovščina, zlasti višja, v državi kake politične predpravice), kateri žal pri nas (v Avstriji) še cvete, tudi ne. Mlada, verna delovna generacija (rod) vseh slojev vstani in oživljaj! (To je, krščan* ski socializem in demokratizem zakraljuj!) «GORISKA STRAŽA« Stran 3. Poziv. Tukajšnje fašistovsko glasilo La Vedeita dell'lsonzo in za njo drugi listi so pisali, da je bivše načelstvo Zadružne zveze v Gorici uporabs Ijalo denar pridruženih članic za vzdrževanje »Goriške Straže«. Podpiaann uprava »Goriške Stra; že« 1. s tern javno POZIV A dopisnU ka imenovanega fašistovskega list a naj dokuže, kdaj in koliko je prU spevala Zadružna zveza za vzdrže; vanje našega lista, 2. PL AC A vsakemu, ki dokaze, da je Zveza naklonila upravi »G. Straže« katerokoli podporo, NA? GRADO v petdesetkratni izmeri te podpore. — Vedetti dell'lsonzo, ki se je proshivila prva s to ovadbo, damo pn poleg imenovane nagrade še 5000 L na vrh. Če nam ne bo tega v osmih dneh nihče dokazal PRI HUE MO JAV* NO, DA JE OMENJENO PISA: NJE PODLO IN ZLOBNO obre* kovanje. UPRAVNIŠTVO »GOR1ŠKE STRAZE.« Gorica, dne 26. januarja 1928. Kaj je novega na deželi? Števerjan. (Sv. misijon.) — V soboto 14. t. m. ob 11. uri smo sprejeli častitc očctc misi.jonaric pred dvorom. Čakali smo jih pri slavoloku, ka? terega smo v pozdrav postavili. Po sprejemu smo šli v cerkev prosit bozjcga blagoslova, Ob 3. uri po? poldnc jc bil prvi nagovo-r. Zvcdcli smo, da nam preč. gg. misijonarji ne prinašajo nc srcbra in ne bonov, temvee mir, dušni mir, ki ga za? stoni iščemo v zakladih sveta. V nedeljo ie bila cerkev pri vseh treh govorih natlačena vcrnikov. V po? nedeljek se je marsikdo bal, kaj po? rečc ta ali oni črni prcrok, če bom tudi mcd tednom hodil v cerkev, zato ie bila pri pridigi ob 10. uri udeležba manjša. Naslcdnje dneve nas je bilo pa pri vsaki pridiqi vee in cerkev vedno polna. Kdor ie slišal enkrat pridigo, ta ni hotel ostati več doma. Mir božji ie lil polagoma v naša še od vojnih gro? zot razrvana srea, duša ie pila iz studenca vcčne, neusahljive Resni? ce. Nasa srea so postala mirna in sprejemljiva. Misijonski teden je postal za nas res sreeni teden, ki ostane vsem nam Števerjancem in Podsabotincem do smrti v blaßem spominu. V cast Steverjanu bodi povedano, da je odstotek duhovlja? nov, ki so prezrli to lepo pobož? nost, zelo majhen. Ob obktnici sv. misiiona se bo, tako upamo, znižal na ničlo. V nedelje smo imeli sklep sv. mi? sijena. Ob 8. uri jc bilo skupno sv. obhaü'lo, pri katerem je bilo nad 700 obhajanccv. V času sv. misijona je bilo skunno čez 2200 obhajancev. Pop-old nc smo imeli v svoji sredi prevzvišenega knezonadskofa,. ki je blagoslovil vclik misijonski križ. Pri pro'cesiji, ki se je razvila okrog števerjanskega griča, so bile zbra< ne ogromne množicc ljudstva; 5—6 tisoč ljudi je bilo. Pohvaliti mora^ mo posebno naše fante, ki so lepo korakali v spremstvu krasno ozalj? šanega misijonskega križa. Tako jc prav! Fantje, tudi v bodoee se ne sramuite križa in ne bojte se cer? kve! Ravnotako moramo pohvaliti tudi cerkveni pevski zbor, ki je vneto prepeval vse misijonske dne? ve, zlasti lepo pa pri proccsiji. H ko-ncu bodi izrecena topla zahva? la očetom misijonarjem za vse du? ševne dobrote, ki so nam jih naiklo*? nili v teh dneh, in g. kuratu ki nam je te blagoslovljene dneve pri'pravil. Nebeški Oče bodi plačnik vsem! Medana. In še ni zvon dobro enemu odpel svoje žalostne pesmi, že se je po? novno oglasil in zaznamoval k smrti tudi našega dragega in blagcga mla? deniča 23 letnega Jožeta Fileja, ki nas je moral za vedno zapustiti v četrtek dne .19. t. m. Da je bil po? kojnik res blaga duša in pri vseh priljvbljen, to je še na;bolj živo dokazal v soboto njeLov po^reb, ki je bil taik, kakršnega do sedaj Me? dana ne pomni. Res pretresljivo je bilo v'deti ono veliko množico po? vešenih ^lav, dolgo vrsto belo oble? čenih mladenk in vrsto mladeničev, ki so nosili vence. In poleg te^a je še biljanska godba v sprevodu igra? la zclo pretresljivc žalostinkc. Ko? nečno ne smemo zabiti četvorice mladeničev, ki mu je zapela tri res ganljivc žalostinkc: Vrgrcd, Nad zvezdami in Človek glej. Da smo nasega Jožeta na tako slovesen na? čin sprcmljali na tej zadnji poti, gre prcdvsem cast fantom in dc? kletom, ki so se vneto potrudili, da bi še enkrat in zadnjič počastili ne? pozabljcnega tovarisa. Mi vsi, ki smo te poznali, ti vnovič klieemo: Poeivaj v miru! Ostalim pa naše iskreno sožalje! Livek. G. urednik! Dovolite, da Vam zopet povem par novic iz naše gorske vasi: Važna za občino, zlasti za vas Jevšček in del Gorenjega konca, je odredba sedanjega g. ob? činskega načelnika, da se zgradi ce? sta Plohi ? Jevšček. Upajmo, da se bo ta naert čimprej izvršil, da ne ostane samo — na papirju. — Kra? tek pogled v gibanje ljudstva v pre? teklem letu: 3 poroke, 21 rojstev, 7 smrti na 670 prebivalcev. Povprcc? na staroist umrlih znaša 57.5 let kar priča o ugodnem zdravstvenem sta? nju preteklega leta. — Še enc novi? ce, ki je sicer zadnja, a ne najmanj* ša, ne morem zamolčati. Dne 13. ja? nuarja se je rodi'l Janezu Hrastu po domače Žvanu, osmi sin. Oscm sinov, vsi živi in zdravi, br€Z žen? skega člena. vmes, to ni karsibodi! Prvi rojen dne 9. 11. 1913 zadnji 13. 1. 1928. Tu imamo najbrže re? kord v prefekturi; če ni res, naj se pa drugi oglase! Rupa pri Plešaskem vrhu. Od nas šc ni bilo dopisa v »Goriš? ki Straži«, dasiravno je tudi pri nas precej nairočnikov. Do^brcga n.'mam kaj pisati, pač pa mnogo slabega. Marsikdo bi mislil, da so pri nas samo dobri ljudjc, pa so tudi taki, ki bi se vedno radi prepirali. Prcte? kli teden ie tukaj vstala prava re? i volucija, ki bi imela kmalu slabc posledicc. Vzrok prepira je bil nekdo ki je pripravil delavce. da so morali delati v gozdovih celo leto skoraj zastonj. Ali ne ve, da delav? cem zaslužek zadrževati ali utrgo? vati je v ncbo vpijoči grch. Ljudje božji, naročite »Goriško Stražo« in j jo čitajte, ker je zelo zanimiva! V ¦ njej boste našli veliko poduenega, ! da se boste vedeli kako ravnati v da? j našnjih razmerah, da ne bodo med j nami vedni prcpiri. Za danes naj bo j dovolj, pa drugič kaj več, Sedlo. Minulo leto jc bilo pri nas za kmeta glede poljskih pridelkov še precej ugodno, veliko slabši je pa bilo glede cene pri živini, siru in le? su. Tudi glede zaslužka ni bilo nič ugodno, ker se je težko dobilo delo. — Mislili smo, da dobimo za bo? žične praznike novi tretji zvon, pa žalibog se naše upanje ni vresničilo in se najbrže še za velikonoč ne bo. ker mnogi niso storili svoje dol/no? sti. — O elektriki smo že veliko go? vorili in razpravljali, kdaj jo bomo pa imeli Rog vedi. C-c bi nekateri ne I mislili preveč na lastno korist, bi najbrže šlo hitreje. Največ upanja imamo, da jo bomo dobili, če jo na? pravimo sami na ime občine Bre? ginj. — Pri mlekarni smo lepo na? predovali. Nabavili smo si nov po? snemalnik in razno drugo orodje. — Cerkev smo preslikali in pobelili ter tudi drugače poskrbeli za njeno olepšavo. — Cerkveni pevski zbor se je pomnožil in smo imeli zlasti za praznikc prav lepo petje. — Ka? ko'r je že znano, se je naša občina združila z občino Breginj. Vsled te? ga smo zgubi'li občinski urad in tudi občinskega načelnika, ki je bil prav skrben in jc pošteno upravljal ob? čino. — V tekočem letu smo imeli že dva pogreba. Tudi burja nas je obiskala. Bila je tako divja, kakor? šne ne pomni jo- še stari ljudje. Na? pravila jc tudi precej škode. Hvala Eogu. da jc kmailu ponchala. — Pre? piri, ki so se začcli zadnje case po go-stiinah, naj vendar že prenehajo. Bodimo pametni in resni! Iz Baške doline. (Naš zdrtivnik.) Zq vcčkrat sem se namenil vzeti v roko pero in na? pisati par vrstic za našo »Goriško Stražo". Čakal scm, da bo pisal ka? teri drugi, ker neče nobeden, bom pa jaz. Naša grahovska. velika ob= čina, ponikovska in svetolucijska imajo skupno enega zdravnika in slanujc pri Sv. Luciji. Čcprav do? biva lepo letno piačo, vendar raču? na bolnikcm, ko jih pride obiskat take zneske, da bi jih še zdravniki ij Gorice poklicani komaj računali. Nedavno smo morali slišati, da jc računal za en obisk na Ponikve, še ne dve uri dalee, celih 900 lir. V našo cbcino grahovsko si na;roči večkrat dragi avtomobil, ko bi lahko prišel z vlakom. Ljudje sc zdravnika po pravici bo;'imo, ker inora za en obisk krava iz hleva in dostikrat še to'ni dovolj. Koliko je bolnikov, ki ga rajši ne kličejo in celo rajši umrejo, da ne napravijo tako groz? nih stroškov hiši. Celo iz Gorice rajši krCejo zdravnika ali iz Tol? mina. Slišimo, da tudi pri Sv. Luciji domaeim bolnikom nezaslišano ve? liko računa. Tako ne more iti na? prej. Naj ga goppod¦ prefekt v Go? rici poduei, koliko sme računati in da niso bolniki zaraidi zdravnika ampak zdravnik zaradi bolnikov in da niso bolniki njegova molzna kra? va. Pa tudi naši podeštati imajo besedo. Zakaj pa so, če ne, da ču? vajo javni blagor. Ce ima zdravnik že veliko letno plačo, ki jo moramo vsi plačevati, smemo mend a zahte? vati, da nam svoje obiske ceneje raeuna. Naši podeštati naj mu do? ločijo natanko, koliko sme računati v ta ali oni kraij in pa tudi, kako naj se vozi, če ni posebne sile. Men? da ima tudi naloženo, kdaj in koli? kokrat mora priti v kako občino obiskat bolnikc, a pride 1c kadar se mu zdi. Ponikovci pravijo, da ga silno poredko vidijo. Naj še kdo drugi kaj sporoči, da napravimo vsem neredom že enkrat konec. Po<= sebno žcl.mo še podobnih dopisov iz drugih vasi. Slišimo, da je tudi drugod tnko po pri nas. To zlo pa je treba odpraviti. Magord pri Drežnici. Naša vas je jako oddaljena od vsakega prometa. Živimo kakor v' puščavi, ker smo popolnoma odre? zani od sveta. Nikogar ni, ki bi pri? jel pero v roke in povedal, kako ži? viiro Skoraj povsod tarnajo o sla? bi letini. Pri nas smo, hvala Bogu, na splošno precej debro pridelali; posebno krompirja imamo več kot po navadi in smo ga nekoliko tudi prodali. — Kaj je pa z občinskimi cestami? V naši vasi imamo še zme? raj navado popravljati občinske ce? stc z roboto da jih na ta način dr« žimo vsaj za silo v redu. Ni pa tako po drugih vaseh v naši občini. Po« sebno cesta, ki drži iz Magozda v Drežnico, je v bližini Drežnice jako zancmarjena. — Pri nas redimo še mno.L'o koz, dasi je nastopil oster boj kozam. To je za nais hud uda* rec, ker se mnogi živimo od kozje? reje. To priča naša pusta in kame? nita gmajna, od katere ni nikdar pričakovati boljšega dobička. Naš položaj postaja od dne do dne bolj kritičcn. Visoki davck na koze nas «ill, da jih moramo prcdati. —Tudi gozda, pravijo, ne bomo smelt več .sekati svobodno in nam bo za vsa? ko malcnkost drv (za dornačo kur? javo) odločil gozdar, četudi imamo vsak svoje parceie. Ali ste že obnovili naročnino na „Eorisho Stražo"? SOCIflLNI VESTNIK. Mekoliko pojasnila o Aleksandriji, zlasti za služkinje. Po »Cvetju z vrtov sv. Franči? ška« posnemamo: V Aleksandriii \c več slovcnskih i služkinj, ki hodijotja zlasti z Go^= i riskega in Krasa. Že več desetletij prebiva v tamošniem frančiškan? skem samostanu po en frančiškan? ski pater iz Slovenije. ki opravlia dušno pastirstvo za Slovcnce. Se? daj je tarn p. Adolf Čadež. Pred njim je bil p. Ferdinand Zaiec, ki se je iz zdravstvenih ozirov vrnil v domovino. Ta gosp-od je napisal o Aleksandriji in njenih službenih razmerah naslcdnjc vrstice. Aleksandrjjsko podnebjc ni za vsakega ugodno. Ni sicer take vro? cine, kakor v notranjih pokrajinah Afrike; zato jc pa tcmbolj vlažno in dušljivo, ker jc voda takorckoč okoli in okoli; na severu, vzhodu in zahodu je Sredozcmsko morje, na jugu sc pa razprostira močvirno jezcro. Za ljudi, ki imajo slabe pr? si, tukaj ni, ker jih kmalu stisne. To vcm iz ust bolnikov, katere scm previdel in iz pripovedovanja onih, ki so to sami skusili. Glede službenih razmer pa lahko rečem, da ne bi nobenemu in no? beni priporočal. naj bi šcl ali šla v Aleksandrijo iskat kruha. Potova? nje je drago! 18 egipt. funtov za tretji razred je sicer za uho malo, za denarnico pa veliko, v naši va? luti 1000 lir. Službe, dobro plačane, so izveeine pri drugovercih: pri bo? gatih Judih, razkolnih Grkih ali pa pri mohamedanskih Arabcih. Ka? toličani so splošno ubožnejši in imajo redko svoje služabništvo. V letu, ki sem ga preživel v A? friki, sem vedno bolj spoznaval grozno nevarnost naših služkinj v tcm Babilonu. Koliko se jih zgubi casno in večno! Redki so gospo* darji in gospodinje, ki bi versko? mlačna dcklcta in žcne sami poši? ljali v cerkev, četudi vedo, da so zanesljive samo res verne osebe. Vccinoma pa še branijo v cerkev, ker ne da jo služabništvu nič pro? stega časa niti ob nedcljah — kaj šele ob praznikih! Zato je prihajalo razmeroma malo ljudi k slovenski službi božji ob polu sedmih. Pri takih razmerah zaslužijo tern večjo pohvalo tistc in tisti. ki redno hoc dijo k službi božji, ker so si ali ta* ko izgovorili ali pa imajo tako do? bre gospodarie. Koliko trpe mnoge zaradi zapcljcvanja! Gone takim, ki padejo! Žive sicer na videz ugodno, ker so dobro plačane — a kaj bo pozneje? Silno malo se jih poroči s katoličani. Pa še te so zgubljene za slovenski narod; njih otroci znajo že slabo matcrni jczik. Tarn ni slovenskih šol; pa če bi tu? di bile, bi ne bilo zlo nič manjše. Kaj pa boš opravil tu s samo slo? vcnščino? Vcč Siovenk živi v grcšnih zve* zah! Koliko se mora truditi sloven? ski duhovnik, da more take zopet spraviti s cerkvijo! Tako sem imel dosti truda z neko osebo, ki ie ži? Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Koledarček. 30. jan. poned., Martina, d. 31. jan. torek, Marccla. 1. febr. sreda, Ignacij, šk. 2. fcbr. četrtek, Svcčnica. Da- rovunje Gospodovo. 3. fcbr. pctck, Blaž. šk. 4. fcbr. sobota, Andrcj, šk. 5. fcbr. ncdclja, Agata, d. vela z nckim Grkom — siccr po* ročcna »po grško«, a ne katoliško. Taka poroka je pred ccrkvijo sc? vcda ncveljavna in taka žcna je iz* občena; ne sme prejemati sv. za? kramcntov in tudi otroci niso za.= konski. Ker ji pa vest ni dala miru vsa dolga Jeta, ie žena sama pro* sila za poravnavo cele zadevc. Po škofijskcm ordinariatu sem sc obr? nil na sv. očeta v Rim, da ic bil za^ kon poveliavljen (»in radice«), ka« kor to imenujc ccrkvcno pravo, pozakonjeni in da je smeln zopet k sv. zakramcntom. übljubiti ic mo- rala seveda tudi, da bo katoliško vzgajala otroke, ki jih je k srcči imcla že v katoliških redovnih š.o= Iah šolskih bratov in boromejk. Se= veda ie dobila tudi cerkveno po« koro.-------To je le en slucaj. Ker dotični Grk ni bil tako hudoben, da bi delal težave, se je moi*lo vse ugodnO' rešiti. Koliko pa je slučaicv enakih in podobnih, za katere du* hovnik ne zve v tako velikem mestu. Tudi v tako zvane javne hiše zap dejo Slovcnkc, da si z grehom slu« žijo dcnar. Duhovnik do takih nc more, naravnost že celo nc. Po kon* zulatih sc je veasih kaj doseglo, v eck rat pa nič. Naravnost moram torej vsaki odsvetovati, da bi šla v tujino. po* scbno v daljno Afriko! Tisti de* nar, ki ga znabiti katera pošilja v domovino ali pa s seboj prinese, naj vendar nobene ne preslepi. Kr* vavo je zaslužen in je dosti.krat ¦-- čeravno ne vedno — cena z^ublje* ncßa poštcnja. Polcü vsc.ua. te^a je pa sedaj v orijentu najbrže samo mir pred nevihto. Prej ali slcj se bodo vzdi.U* nili domaeini zoper tu je (anßlcsko) pokroviteljstvo. Svetovna vojna jib je marsikaj naučila. Napravili bo do mod jo vseh Evropccv, kakor so jo ž& pred kakimi 6. leti, ko je evropska kri tekla v potokih, kakor se mi je zatrjevalo. Ko so se takrat pokazali anjilcski vojaki, je bil se* veda takoj mir in red, toda umor* jenih ni mo^cl nihec oživeti. Da je enako sovražno mišljenje še sedaj zoper inozemce, sem slišal. oziroma spoznal iz znamenj ne samo enkrat v vseh hišah, ne izvzemši naš za* vod in samostan. Je dosti domaei* nov Arabcev, ki lahko v slučaju vstaje na mah pomore vse zoprne tujce. Tisti euvaji v Sudanu (pri zavornicah Nilovih) se gotovo tudi ne bodo mogli rešiti. -— Ocmu naj bi hodili naši ljudje v toliko ncvar* nost? Po leti odpotuie veeina uospode na lctovišča v Evropo ali dru^am, služkinjc pa morajo navadno ta* krat živcti ob svojem. Zato aredo v zavetišča: v hišo, kjer so naše slo* venske sestre, ki se še sedaj ime* nuje »Zavetiščc F. Jožefa — asilo Francesco Giuseppe«; ali pa dru* jLjam, n. pr. v internaci.jonalni »Ho* me«, kjer dosti zapravijo od prihra* njene^a denarja — zastonj iih nihs če ne preživlja. Če naši liudje zbole, morajo zo* pet na svoje stroške v bolnico, kjer kmalu porabijo, kar so si s trudom pritr^ali v zdravih dneh. Kna je n. pr. ležala preko ene^a leta v fran* coski bolnišnici zraven našctfa sa = mostana, ker je imela bolezen v križu; dru^e muči vročinska bole* zen ali mrzlica: malarija; tretja ic zbolela na hitri jetiki in ie morala iti domov umreti, ker ji tu niso moLjli pomauati in ni hotela tukaj umetiy. nadeiaie sc, da doma ozdravi. Težave so tamkaj tudi z iezikom. Znati mora jezike, ki so tarn v rabi: itali.jansko, francosko in vsaj nekaj i arabšeine. Zato so tudi v Aleksan* driji po večini Slovenke z Goriške* .Ua in Primorske^a, ker znajo že z doma vsaj nekaj italijanščine. Kranjic in Štajcrk je jako malo med tistimi tritisoč, kolikor pravijo, da jih je tarn. Toliko o nevarnostih in tcžavah sluzbo'vanja v Aleksandriji. Boljše in varnejše je tedaj vsekakor za vsako Slovenko. da ostane doma. Še slabše je pa za mlade materc, ki pride.jo doli kot dojilje! Ali ni to takorekoč pre^reha nad svojim lastnim narodom, da zapuste svojc lastne novorojeneke doma, doje tu* kaj židovske in muslimanske otro* ke in podpiraio tako leno.bo tuje* rodnih mater, medtem pa njih otro* ci doma hirajo. Seveda so take do* jilje boljše plačane, toda — ali mo* re imeti tak denar božji blajioslov, ker je jako ravnanjc Uotovo nekaj protinaravne^a in proti božji na* redbi! Po vsem tern bo vsakemu razunv ljivo, da nobeden slovenski duhov* nik ne more kakerkolisibodi pri* poročati, naj bi šla katera služit doli čcz morje. Eden je siccr — vsaj dosedaj vedno tarn v Alcksan* driji in drugi v Kaiiri, zato da po* ma.ua tistim nesrečnikom, ki so se v nadi na bogate zaslužkc dali vjeti zapeljivim zgledom in nasvetom tcr sc podale v Afriko. oliko tistih, ki so poštene. se kesa in porabijo prvo priliko, da se vrnejo naza.i! Zato svarim h koncu prav nujno in kličem: »Nikar v Afriko!« Ta klic vclja vsem dobrim Slovenkam, šc bolj pa moškim, za katere sploji ni služb tukaj, ker je toliko zmož* nih Arabcev in tudi Kvropcvccv! V kaznilnici. Ravnatel.j: »Ako-bo vase vedenjc zadovoljno, Vam bomo dovolili. da se bostc lahko bavi'li s svojim po* klicnim deiom. Kaj pa ste bili po po* klicu?« Kaznjenec: »Trgov&ki pot nik.« Predolgo. »Drugega premoga Vam tako dolgo ne morem poslati. dokler ne placate zadnje pošiljatve.« »Ja, velecenjeni, tako dolgo ven* dar ne morem čakati.« Valuta. Dne 25. januarja si dobil: za 1U0 franc, frankov 74 12 do 74.42 Lir za 100 belg. frankov 262.— do 266.— „ za 100 švic. frankov 3(52.75 do 364 75 „ za 100 češ.-slov. kron :>5.85 do 56.15 „ za 100 dinarjev 33.15 do 33 45 „ za 1 sterling 91 98 do 92.18 „ za 1 dolar 18.N4 do 18.90 „ Novci po 20 frankov 72.— do 74.— „ za 1C0 avst. šilingov 264.-- do 270"— „ Benečijske obligncije dne 25. ja* nuarja 1928: 73,15. Brivnica And. Rojic se priporoča, Via Seminario, St. 2 Gorica. Tržne cene. Dne 26. Jan. 1928. Čcscn. L 1 do 1.20 k^; zclje sveže ( 60 do 70 cent, kj»; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1.40 do 1.60 ki4; če* bula L 1.50 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 ku; fi/ol koks L 2.40 kg: sotala endivia L 2.60 do,3.20 kg; krompir 70 do 80 ceit. kg; rcjpa slivdka 20 do 30 cent, kg; repa kisla 80 cent, do 1 L kg: radič rdcč 1.60 (Jo 2.60. kg; špinača L 1 do 1.20 kg; zelena L 1.60 do 1.80 kg; motovilcc L 2.20 do 2.40 ku; vrzotc 50 do 60 cct. kg; jabolka L 1.80 do 4.80 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; lcšniki L 6.50 do 7 kg; hruške L 2 4.60 kg; maslo •ve/e L 14 do 15 L kg; presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 liter; med L 10 kg; jajca 70 cent.; scno 4 L. ZAHVALA. Za mnoue dokaze odkritcga so* čutja ob rani smrti mojega moža, očeta in tasta JOS1PA KRPANA izrekamo na.jtoplejšo zahvalo za darovani venec in tako štcvilno udelcžbo pri pogrebu. Bog plaeaj! Renčc, dne 20. Jan. 1928 . Žalu.joča in hvaležna družina Krpan. V Ravnah pri Cerknem je na pros daj posestvo z zemljiščem, na kate* rem se lahko redi 4 glave živine. Gozd, travnik in njive so vse sku* paj v enem kosa. Hiša je z opeko krita. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. V Solkanu, na glavnem trgu pris poroča slav. občinstvu svojo trgo* vino manufakture, stcklenic, šip, posode ter žarnic; za dclavce zelo trpežne obleke. Cene jako znižane. Fr. Prencis. Radi družinskih razmer je na prodaj malo posestvo v Kobaridu, ki obstoji iz stanovanjske hiše št. 112. V hiši jc kuhinja, klet, štiri so* be ter hlev za živino, vse v dobrem stanju. K hiši spada novo gospo* darske poslopje primerno za kake* ga obrtnika. Dalje 2 orala in 200 m2 njiv in travnika: vse na ravnem in blizu trga ter 2 hektara 78 m2 goz* da, ki je pa z malo izjemo les le za kurjavo. Kdor bi želel kupiti, naj se zglasi pri lastniku Francu Šlunderju istotam. Ako bi se poprej ne pro* dalo sc proda na prostovoljni draž* bi dne 5. februarja 1928 ob 2. uri popoldne, na lieu mesta. Pozorl Velika zaloga mrtvaških oprem; I., II. in III. razred 25% ce* heje kot povsod drugod. J. Saksida, trgovec z mrt. predmeti, Dornberg štev. 3. Lloyd Sabauüo i ribodnje vožnje: '¦' Severno Arneriko, »Conte Grande« 17. 2. 1928. »Conte Rosso« 28. 2. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko; »Principe di Udine« 14. 2. 1928. »Conte Verde« 16. 2. 1928, »Conte Biancamano« 7. 3. 1928. Iz Genove v iiuenus. Avres 13V2 dneh. v Avstralijo: »Tomaso di Savoia« 14. 2. 1928. Informacijc dajc in sprejtm.i prednarocila na vozne lisike :-.;' stopnik F. Rosich, Gorica, Via Cons avail e St. 4. Mlekar z večletno prakso ter do* brimi spričevali išče samostojno službo takoj ali po dogovoru. Na* slov pove uprava »Gor. Straže«. IVAN KflCIN - Gopica Piazza Tonnaseo 29. Domača tovarna orgel, harmonijev, glasovirjev. Popravlja, uglašuje in izposojuje; glasovirje prodaja na obroke. Garancija cerkvenih orgel lOsletna. Tvrdka je postavila v 2 letih 20 orgel. — Žahtevajte cenikl Prenosljtvi gramafoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veiko zalogo plošč z modernimi slo- ven ski mi pes- mimi.Pritikline za gramafone, vznict(peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 347 ACQDA PELL'ALABABM proti izpadanju las. v\sebuje kinin in je vsled tega po» sebno priporočljiva proti prehlfldu in za ojaOenje lcorenin. Steklenicia po 6 lir — se dobiva v lekarni Cä.^ steilanovich, lastnik F. Bolläfiö, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci 9 pri Fiegel. Imi 0;. BOKGiKÜ-HHETTI TRST, Via Fablo Filzi 23,V.n. Tel.48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljcnje „ŠIJ ATIKE* (Trganje v kolk») Zdravljenje živčnega trganja v laktih in v bokih. - Sprejcma od 10-12 in od 15-17. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Bar/.ellini 3 (ob are* •!ah in pcikih ob pop. urah). Zdlravnšk za sKdbe in ysta sprejema v GO R80 I Piazza della Vittona štev. 20 m njimi cenami. TELEFON PFALZBURG 5365. Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA