GLAS
LETO XXIV. ŠT. 26 (1136) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 4. JULIJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Bodimo ljudje!
  adnji dogodki v Italiji kažejo sliko italijanske
politike, odražajo stanje Evropske unije, predv-
sem pa kažejo, kakšni smo. Govorimo seveda
o migrantih, prišlekih, ljudeh vseh barv in veroiz-
povedi, ki prihajajo k nam, največkrat ne zato, kot
se zmotno in prerado posplošuje, ker bežijo pred
vojnami, ampak zato, ker iščejo boljše življenjske
razmere, vidijo pač našo bogato obloženo mizo
in prihajajo, da bi se tudi sami nasitili. In tu ostali.
Za vedno.
Zadnji dogodki v zvezi z ladjo Sea Watch, ki jo je
vodila zdaj že znana komandant Carola, samo po-
trjujejo, kako hudobni, sovražni, grdi znamo biti.
Ob njenem prihodu v pristanišče smo slišali take
psovke, ki niso vredne nikogar, še najmanj ljudi
in vseh nas, ki v tej državi živimo. Videli smo zmo-
to in nemoč italijanske politike, prav tako razbi-
tost in neenotnost Evropske unije, kjer se bolj kot
za skupno dobro skrbi predvsem za lastno korist.
In so pri nas spet začeli govoriti o zidovih na meji,
o “fizičnih pregradah”, ki da jih bodo postavili in
tako zajezili prihod migrantov, beguncev, pre-
bežnikov, prišlekov. Da je to velika neumnost, ni
potrebno nikomur govoriti, prav gotovo ne nam,
ki smo ob meji od nekdaj in vemo, kaj je pomenil
za vse padec meje in kaj je bila zaprta meja. Težava
je v tem, da si kričava politika, ki veliko obljublja
in malo postori, domišlja, da se s “fizičnimi pre-
gradami”, pa naj bodo to zidovi ali žice, zmore
zaustaviti dotok migrantov. Sejanje strahu in
mržnje med ljudmi ni nikdar dobro. Drugega se
bojiš, če ga ne poznaš, če ga ne sprejmeš. Dejstvo
je, da bodo k nam prihajali prišleki tudi v prihod-
nje, ali po balkanski poti ali po morski, prihajali
bodo in tu bodo ostali. Na nas je, da jim omo-
gočimo, da se dejavno vključijo v našo družbo,
da se integrirajo, da spoštujejo naše zakone in na-
vade, da postanejo enakopravni državljani naših
držav, kjer bodo ostali. In ni res, da se tega ne da
narediti, obstajajo namreč zakoni, obstajajo držav-
ne službe, obstaja naš, davkoplačevalski denar, ki
je namenjen za te zadeve, a se z njim slabo upra-
vlja in se zato zmotno misli, da so migranti samo
breme in ne tudi priložnost.
Pa tudi nihče naj si ne misli, da je življenje na
začetku z migranti, prišleki, lahko, sploh ne, a dej-
stvo je, da so ti ljudje tu in nimajo nobenega na-
mena oditi spet domov, nobenega.
In, za Božjo voljo, ne nasedajte, prosim, pretreslji-
vim fotografijam take ali drugačne sorte, pa naj
gre za pred leti umrlega dečka na turški obali, ki
ga je ekipa cinikov mrtvega prej prekladala, da je
dobila zaželeno sceno in nato posnela fotografijo,
ki je pretresla svet, ali pa za zadnjo fotografijo
mrtvega očeta s hčerko na meji med ZDA in Me-
hiko! Ja, vsaka smrt je strašna, res je, a naša stvar-
nost je zastrašujoča brezbrižnost in tišina ob več
kot petnajstih utopljenih migrantih v reki Kolpi
na meji med Slovenijo in Hrvaško, o katerih nihče
ne govori in jih nihče ni fotografiral in nikogar
zato niso pretresli.
Bodimo ljudje!
Ne nasedajmo dnevni kričavi politiki, ki seje
mržnjo in strah, zavzemajmo se za dobro, izbiraj-
mo tiste, ki hočejo narediti tako državo, v kateri
bo naš davkoplačevalski denar dobro uporabljen
in sredstva za integracijo migrantov ne bodo po-
niknila v neznane žepe.
Bodimo ljudje!
Ne nazadnje se nam to tudi splača, migrantje bo-
do tako ali drugače tu ostali, ob nas živeli. Bolje
je, če oni živijo z nami in mi z njimi.
Je naporno, ja, kot je bilo naporno za naše pred-
nike, ki so odšli, bili sami migranti in nekoč prišle-
ki. In so tam ostali, kot bodo ti novi migrantje.
Dve izbiri imamo, ali ostanemo tujci povsod, tudi
doma, ali pa (z) gradimo skupni dom, kjer bomo
vsi doma.
Z
Pogovor
Predsednica
društva Sedej
Ilaria Bergnach
o števerjanskem
festivalu, ki bo
potekal od 5. do
7. julija 2019 3
Poletna Srečanja pod lipami
V Kulturnem
centru Lojze
Bratuž v Gorici je
bila ob dnevu
državnosti zelo
dobro obiskana
proslava 6
Foto damj@n 
  isan Tespi-
sov voz se
je ustavil
na obširnem
mavhinjskem
trgu, prepoje-
nem, žal, tudi s
krutim zgodo-
vinskim spomi-
nom; z njega je
lahkotno izsto-
pila večno mla-
da modrica Tali-
ja, ki je s svojim
prihodom na ta
lepi košček Krasa razveselila vse, ki jim je pri srcu
ljubiteljsko gledališče. Od srede, 26. junija, do ne-
delje, 7. julija 2019, se bo namreč na tem čudovi-
tem naravnem prizorišču zvrstilo petnajst tekmo-
valnih predstav, ki so se prijavile na 13. Zamejski
festival amaterskih dramskih skupin, in ena go-
stujoča. Kot znano, festival, ki združuje ljubiteljske
gledališke skupine slovenskih manjšin v Italiji,
Avstriji, Madžarski in Hrvaški, od l. 1995 vsako
P
drugo leto z nezmanjšano zagnanostjo in
požrtvovalnostjo prireja Športno kulturno
društvo Cerovlje - Mavhinje v sodelovanju Slo-
venske prosvete iz Trsta, Zveze slovenskih kultur-
nih društev, Primorskega dnevnika, Dežele Fur-
lanije Julijske krajine in Urada republike Slovenije
za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pokrovitel-
jstvo mu daje Občina Devin – Nabrežina. Pred-
stave se potegujejo za nagrade v treh kategorijah:
Otroški (4 predstave), Mladinski (3) in Odrasli (8).
Komu naj gredo, bo odločila strokovna komisija;
letos jo sestavljajo dramaturginja Samanta Kobal,
ki med drugim poučuje na Umetniški gimnaziji
Nova Gorica na gledališki in filmski smeri in je
bila že nekajkrat žirantka v Mavhinjah, Franko
Korošec, igralec, svobodni umetnik, in mlada uni-
verzitetna študentka Sanja Vogrič, ki je novinka v
tej vlogi, a je že iz otroških let vpeta v gledališki
svet kot igralka, v zadnjih časih uspešno tudi kot
režiserka. Komisiji bo kot vedno v imenu mavhin-
jsko-ceroveljskega društva pomagal Igor Tuta.
/ str. 9
Iva Koršič
www.noviglas.eu
Mala in velika publika na mavhinjskem festivalu
Slovenski maturanti iz Argentine 
Na obisku domovine
prednikov
  udi letos so prileteli v naše kraje slovenski
maturantje iz Argentine (RAST XLVIII).
Petošolci srednješolskega tečaja ravn.
Marka Bajuka že vrsto let obiskujejo Slovenijo,
kamor pridejo na nagradni izlet. Potovanje že
od vsega začetka prireja izseljensko društvo Slo-
venija v svetu, ki jih gosti v matični državi, ved-
no pa pridejo radi tudi v naše kraje, na Primor-
sko, kjer spoznajo kraje in življenje slovenske
narodne skupnosti v Italiji. Za to gre zasluga
Knjižnici Dušana Černeta. V ponedeljek, 24. ju-
nija, so pristali v Rimu, ogledali so si mesto in
bili na avdienci pri papežu Frančišku. V četrtek
so prišli v Ronke, tam so jih sprejeli predstav-
niki Knjižnice Dušana Černeta, predsednik Ivo
Jevnikar in odborniki Lučka Kremžar, Erika Jaz-
bar in Aleš Brecelj ter zgodovinar Renato Pod-
bersič. Od tam se je skupina študentov (letos
samo iz Buenos Airesa) peljala z avtobusom na
Goriško, in sicer na Sabotin.
/ str. 3
Matevž Čotar
T
  13. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin  
Opojni gledališki sok se pretaka 
v vasici pod Grmado
MAVHINJE 
Foto damj@n
Skupina brez spomina, Radio Pirat
Svet okrog nas4. julija 20192
Povejmo na glas
Slovenija umirjena, a spremenjena
  Krožek Anton Gregorčič
“Kako do uspešne uporabe
družbenih omrežij”
GORICA 
  petek, 21. juni-
ja, je v multime-
dijski dvorani
Trgovskega doma v Go-
rici potekal niz preda-
vanj o temi Kako do
uspešne uporabe
družbenih omrežij. Po-
budo je za Krožek An-
ton Gregorčič organizi-
ral mladi Alek Devetak,
sicer študent ekonomi-
je na univerzi Bocconi
v Milanu, ki je tudi pri-
pravil zanimivo anali-
zo o stanju uporabe Faceboo-
ka, Instagrama, Twitterja, a tu-
di spleta na splošno, pri naših
zamejskih kulturnih in špor-
tnih društvih, pevskih zborih,
krovnih organizacijah in dru-
gih ustanovah. Iz rezultatov
njegove raziskave je bilo raz-
vidno, da se za zdaj v naši sre-
dini slabo oglašujejo in pro-
movirajo dejavnosti, ki jih or-
ganizira slovenska narodna
skupnost v Italiji.
Za njim je spregovorila Manca
Korelc, mlada samostojna
podjetnica, ki večjim sloven-
skim podjetjem pomaga pri
spletnem oglaševanju. Pouda-
V
rila je nekaj pravil, ki so
osnovnega pomena, če želimo
svojo dejavnost promovirati
na današnjih družbenih om-
režjih. Ta se med seboj razliku-
jejo po zasnovi, popularnosti
in tipologiji uporabnikov, zato
so nekatera primernejša za ne-
katere vidike oglaševanja, ne-
katera za druge. Podala je veli-
ko primerov dobre prakse iz
lastne izkušnje, kar je še do-
datno popestrilo njen poseg.
Zadnja je nastopila Alenka Pa-
hor Žvanut, vodja sektorja za
vsebinski digitalni marketing
v Slovenski turistični organi-
zaciji (STO), ki se je navezala
na predhodni predavanji in
predstavila pomen digitaliza-
cije v današnjem času, s poseb-
nim poudarkom na promociji
turizma, pri čemer se je zausta-
vila prav pri našem prostoru.
Moderna tematika je privabila
raznoliko in kakovostno pu-
bliko, ki je dinamično intera-
girala s predavatelji.
Pobuda sodi v niz dogodkov v
sklopu projekta Zastavimo
skupne moči za skupne cilje,
ki ga ob 10. obletnici smrti
Mirka Špacapana finančno
podpira Avtonomna dežela
Furlanija Julijska krajina.
AL
  b praznovanju rojstnega dneva države
našega matičnega naroda seveda želi-
mo, da bi Slovenija še naprej uspevala
in se uspešno prebijala skozi nadvse razgibane
razmere novega časa, skratka, vse dobro in naj-
boljše. Enako velja vse dobro želeti tudi vsem
drugim narodom, da bi v kar največji meri
utrjevali medsebojno razumevanje, saj noben
narod ni odvisen le od sebe, ampak tudi od
takšnega ali drugačnega sožitja z drugimi na-
rodi. Slovenija je omenjeno sožitje gradila in
gradi, kolikor je v njeni moči, in je s tem svo-
jim deležem lahko zadovoljna. Sploh si je v
zadnjem času naša matična država priborila
razvidno notranjo umirjenost, zaradi česar je
v njej opaziti prijetno vzdušje, ki ga spremljajo
ugodni ekonomski pokazatelji. Ti so med dru-
gim nemara razlog, da slovenski človek v pre-
veliki meri razmišlja zelo lokalno, kar je jasno
pokazala nizka volilna udeležba na nedavnih
evropskih volitvah; presegla je komaj 28 od-
stotkov. To bi lahko pomenilo, da se Slovenija
nahaja sredi velikega globalnega toka, a se v
njem počuti varno, mirno živi svoje življenje
in zato več kot toliko v sicer odločujoča sve-
tovna dogajanja in problematike ne posega.
Praznična številka ljubljanskega Dela resda mi-
sli popolnoma nasprotno, da je namreč držav-
na politika na celi črti odpovedala, da ji Bruselj
vse preveč ukazuje in zahteva še več prodaje
podjetij in celo bank, pač po pravilih svobod-
nega trga, in da torej za pretirano slavje ni re-
sne podlage, kaj šele za samozadovoljno umir-
jenost, ki nam spodkopava moč in identiteto.
Toda medtem se je zgodilo nekaj prelomnega,
tako rekoč, kar samo po sebi in neopazno. Slo-
venija je spremenjena, in to zaradi drugačne
notranje razporeditve, ki jo je uveljavila naj-
večja opozicijska, in sicer najmočnejša držav-
na stranka. Ta se je v zadnjem obdobju zelo
pomaknila v desno vse tja do simpatiziranja s
populizmom Orbana na Madžarskem in Sal-
vinija v Italiji. To dejstvo je vzbudilo začudenje
in tudi negodovanje, istočasno pa je, kot
rečeno, neopazno, povsem spremenilo no-
tranjo podobo Slovenije. Do tega trenutka je
naša matična domovina še vedno živela v du-
hu ideološke razdelitve, izvirajoče iz tragičnih
in tudi bratomornih dogodkov druge svetov-
ne vojne, se pravi v nepomirjenem, čeprav
omehčanem soočenju med levico in desnico
in s stalnim odpiranjem nikoli povsem zacel-
jenih ran. Zdaj pa je Janševa stranka izstopila
iz obujanja preteklosti in kot opozicija predla-
gala Slovencem svoj odločni pogled na
reševanje problemov sedanjosti in prihodno-
sti, torej od tukaj naprej. In kot je ta pogled v
mnogih ozirih vprašljiv, pa se je odmaknil od
ideološke razpostavitve, ki je od vseh delitev
najhujša. Tako se Slovenija lahko obrne proč
od grde strani preteklosti in s tem bolj kot kdaj
koli prej nameni vse moči svojim prihodnjim
dnem, svojemu jutri. Seveda če bo to veliko
priložnost prepoznala in se z njo z vsem pre-
pričanjem poistovetila.
Janez Povše
O
Ob drugačnih oblikah družine
Kot moža in ženo
ju je ustvaril!
  adarkoli se zaustavljam pri
1. Mojzesovi knjigi, se mi
postavlja vprašanje,
kakšen odnos naj imamo do
družin, ki so nasprotje obliki
družine, kot jo je ustvaril Bog, ali
kot radi rečemo - nor-
malna družina?
Prebral sem, da je v
Italiji kar lepo število
istospolnih družin.
Ne glede na kakšen
odnos imamo do tega
vprašanja, se z njimi
srečujemo. Prav tako
se srečujemo z “nji-
hovimi” otroki. To so
dejstva in ta dejstva je
treba tudi upoštevati.
Ali je to naravno ali ne, ali je to
prav ali ne, ali je to normalno ali
ne – o tem se je in se bo razpra-
vljalo –, dejstva so dejstva in otro-
ke iz take oblike družinskega
življenja dobivamo tudi v šole
kot tudi k verouku za zakramen-
te.
Prva stvar pri vsem tem je, da
K imamo do teh ljudi, ko se nampribližajo, neki človeški odnos. Vživljenju se z marsičim ne strin-
jamo, prav tako marsičesa ne
odobravamo; pa vendar je. Tako
so se na pragu našega vsakdana
znašle tudi družine v taki obliki.
Zanimivo je, da ne obstajajo neki
cerkveni napotki, kako naj du-
hovnik pristopa, ravna, ali celo
kontaktira z osebami, ki živijo v
takšnih družinskih skupnostih.
Edino, kar mu ostane, je, da čla-
ne teh skupnosti sprejme, je do
njih razumevajoč in da jim koli-
kor se da tudi pomaga, bodisi s
kakšnim nasvetom, če ga rabijo,
kot tudi, ko zaprosijo za zakra-
ment za svojega otroka, se z njimi
prijateljsko pogovori.
V okolju, kjer so take oblike
družin pogoste, velikokrat orga-
nizirajo tudi posebna srečanja
zanje, še zlasti če se imajo za ver-
ne. Prebral sem celo, da so isto-
spolne družine s svojimi otroki
organizirale romanje v Lurd. Ka-
ko je to izgledalo in kako je to po-
tekalo, ne vem, vem samo to, da
so romali skupaj z duhovnikom.
- Če je takšno romanje organizi-
rala Cerkev, sta verjetno
za vse to vedela tudi lo-
kalni škof in duhovnik,
ki je romanje vodil in
dal tudi primeren na-
potek. Vsaj tako se skle-
pa. S tem pa ni nikjer
rečeno, da takšne obli-
ke družinskega življen-
ja Cerkev podpira, na-
sprotno – s tem, ko se
tem istospolnim
družinam približuje v
taki obliki, kot so zanje srečanja,
romanja in podobno, jim želi du-
hovno pomagati, da bi njihovi
otroci, ki so prikrajšani za nor-
malno starševstvo, kljub vsemu
rastli v neke normalne ljudi, pa
tudi kristjane.
/ str. 5
Ambrož Kodelja
Izjava Igorja Gabrovca o namenih postavljanja fizičnih pregrad na meji 
“Morečo težo meje smo obmejni
ljudje že zdavnaj presegli!”
   amisel o postavitvi
fizičnih pregrad na
meji med FJk in
Slovenijo je popolnoma nora
in verjetno tudi težko
uresničljiva ideja, ki jo sicer
pripisujem bolj površnosti
kot pa nekemu
daljnosežnemu načrtu.
Ljudje, Slovenci in ostali, ki
živimo ob meji, se še vedno
dobro spominjamo
vsestranske, zlasti še
psihološke teže bodeče žice in
oboroženih graničarjev s psi,
ki so stražili gozdno mejo.
Prav tako so imeli svojo
negativno težo tudi noč in
dan zastraženi mejni prehodi,
kjer smo dvakrat zaporedno
čakali v vrsti za kontrolo
dokumentov in avtomobilov.
Vse to je že dolgo let za nami
in ljudje so se privadili na
normalno življenje. Naši
otroci se sploh ne spominjajo
časa, ko je bila meja.
Normalno se sprehajamo po
gozdnih poteh in normalno
se vozimo iz Slovenije v
Italijo in obratno, ob vsaki
“Z uri, po vsaki poti, brez vsakeovire. Ljudje iz FJk, tudiveliko Italijanov, so si uredili
domove v slovenskih
obmejnih vaseh. In obratno.
Obiskujemo kulturne in
druge dogodke na obeh
straneh meje. Prepletajo se
jeziki, stiki, ljudje. Ponovna
vzpostavitev bodečih pregrad
in vsake druge oblike
omejitve prostega pretoka
ljudi bi predstavljala hud
korak nazaj na dolgi poti
celjenja ran, ki sta jih
prizadeli dve vojni in vse, kar
se je medtem in potem
hudega dogajalo.
Mešane slovensko-italijanske
izvidnice, ki so začele delo, so
v tem smislu normalen korak
za boljše zagotavljanje
varnosti vseh državljanov, za
spoštovanje pravnega reda in
za utrjevanje meddržavnega
zaupanja. Zato verjamem, da
bomo nadaljevali na tej poti
treznega in politično-
institucionalnega
dogovarjanja in skupnega
upravljanja obmejnega
prostora. Vladnim politikom
na italijanski deželni in
državni ravni zato toplo
svetujem, da se izogibajo
prenagljenim izjavam,
neodgovornim proglasom in
drugim neosnovanim
pobudam, ki izpadejo le v
funkciji vzbujanja medijske
pozornosti in izsiljevanja
javnega mnenja”.
Igor Gabrovec, deželni 
poslanec in politični tajnik
stranke Slovenska skupnost
Ljubljana / Predsednik Pahor se je sestal s predsednikoma SSO in SKGZ 
Predsednik Borut Pahor 
pride v Trst!
  redsednik Republike Slo-
venije Borut Pahor je v
ponedeljek, 1. julija
2019, sprejel predsednika
obeh krovnih organizacij slo-
venske manjšine v Italiji, Kse-
nijo Dobrila, predsednico Slo-
venske kulturno-gospodarske
zveze, in Walterja Bandlja,
deželnega predsednika Sveta
P slovenskih organizacij.Predstavnika slovenskih za-mejcev sta predsednika Pahor-
ja seznanila s položajem slo-
venske manjšine v Italiji, pri
čemer sta posebej izpostavila
vprašanje vrnitve Narodnega
doma, zlasti v luči obeleževan-
ja 100. obletnice požiga Na-
rodnega doma, ki bo prihod-
nje leto. Ob tem sta
poudarila, da bodo le-
tošnjo prireditev prvi-
krat skupaj priredile
organizacije sloven-
ske narodne skupno-
sti v Italiji. Predsednika repu-
blike sta povabila na slove-
snost, kar je z veseljem sprejel.
Prireditve se bo udeležil v želji
po dobrih in prijateljskih od-
nosih s sosednjo Italijo.
V pogovoru je predsednik Pa-
hor, tudi v luči skrbi za položaj
slovenske manjšine, poudaril
pomen krepitve dobrega so-
sedstva in prijateljstva med
državama. Tako je, skupaj s so-
govorniko-
ma, pozitiv-
no ocenil
odločitev za
vzpostavi-
tev skupnih
slovensko-
italijanskih
patrulj na
meji, ki mo-
ra ostati od-
prta, v vza-
jemno ko-
rist obeh
narodov in držav.
Sestanka se je udeležili tudi ge-
neralni konzul v Trstu Vojko
Volk.
Aktualno 4. julija 2019 3
  Ilaria Bergnach, predsednica društva F.B. Sedej iz Števerjana
Festival je praznik, na
katerem se združi cela vas
POGOVOR 
  d 5. do 7. julija bo po-
tekal 49. festival na-
rodno-zabavne glasbe
Števerjan 2019. Ta je bil lepa
priložnost za pogovor s pred-
sednico društva F. B. Sedej Ila-
rio Bergnach, ki organizira ve-
liki briški dogodek.
Od novembra lani si pred-
sednica društva F. B. Sedej.
Kako se znajdeš v tej vlogi?
V tej vlogi se za zdaj znajdem v
redu. Sicer bolj se bližamo fe-
stivalu, bolj se zavedam, da
sem sprejela težak izziv, predv-
sem glede na to, da je festival
največji dogodek, ki ga organi-
zira naše društvo. Drugače smo
v tem letu, od novembra 2018,
imeli dve premieri, ki sta ju pri-
pravili dramska in mladinska
skupina. Delovanje otroškega
in mladinskega pevskega zbora
je redno potekalo in sezono
smo sklenili z zaključnim koncer-
tom. Imeli smo proslavo ob 50.
obletnici Števerjanskega vestnika
in še bi lahko naštevala, tako da
je bilo kar pestro. Doslej se je pa
vse lepo izteklo. Mislim, da bo tu-
di v naslednjih sezonah še tako.
Si bila že prej članica društve-
nega odbora?
V odboru sem bila, mislim, dva
tedna. Prej sem tam sedela kot
predstavnica včlanjene skupine,
ker sem bila vodja dramske
družine. Potem so se odločili, da
postanem odbornica, da bi imela
volilno pravico itd. Po dveh oz.
treh tednih so bile volitve in sem
postala predsednica. Dinamike v
odboru sem sicer poznala. Zato ni
bil nikak šok …
Znano je, da v Števerjanu
zgledno skrbite za to, da
društvo vodijo mladi. In sta-
rejši to podpirajo. Vemo, kate-
rega leta si rojena … Vprašanje:
je sploh kdaj bil v Števerjanu
kakšen predsednik, mlajši od
tebe?
Ko sem lani sprejela to funkcijo,
sem bila stara 22 let. Mislim, da
so v Števerjanu za predsednika
pogosto izvoljeni med 23. in 26.
letom. Mandat traja dve leti, po-
navadi se obnovi. Sicer mislim,
da sem jaz, po starosti, še najm-
lajša.
Kakšne so v društvu dinamike
med mlajšimi in starejšimi?
Ne vidim večjih težav. Imamo
srečo, da se mladim daje možnost
se udejstvovati in delati. Imajo
mladinski krožek, ki spada pod
društvo, ima pa svojega predsed-
nika in tajnico ter si sam organi-
zira svoje dogodke. Tudi v mla-
dinski dramski skupini M+ so
mladi. Odbor društva je tudi
načeloma zelo mlad: ne vem, če
ima najstarejši član sploh že 50
let. Sicer pa ni problemov: starejši
so zraven in “modrujejo”. Vse
skupaj zaupati samo mladim tudi
ni prav. Preden jih “vržeš v vodo”,
je prav, da se naučijo plavati … So-
delovanje je zato mogoče in
uspešno!
Katere so “prioritete”, smerni-
ce in cilji tvojega predsedovan-
ja?
Glavno je, da ohranjamo delo-
vanje društva v skladu z že zasta-
vljenim delom v letih, v količini
in kakovosti. Po mojem pa je po-
trebno, da poenostavimo sistem
dela, si razdelimo zadolžitve in se
bolje koordiniramo, tako da bre-
mena ne padejo vedno na rame-
na ene in iste osebe. Nočem, da
bi se to dogajalo. Zato preizkušam
O
nove prijeme, tudi sama iščem
svoj način dela, ki je lahko pravi-
len ali ne. Marsikaj bo treba še na-
rediti na področju komunikacije
in odnosov. Na splošno sodeluje-
mo usklajeno in harmonično;
včasih pa se zgodi, da pride do de-
bate, da se kaj zablokira, pa mo-
ramo in vselej najdemo način, da
operativno speljemo delo do kon-
ca na čim boljši način.
Pogosto te videvamo na ra-
zličnih odrih, ko zelo
sproščeno in duhovito povezu-
ješ razne prireditve, od koncer-
tov do proslav. Kaj ti pomenijo
odrske deske?
Odrske deske so moj drugi dom.
Na njih sem, kar se spomnim. Do-
ma pravijo, da sem v hiši “prima
donna”. Na odru se zabavam, za-
me je sproščujoče. Ko sem tam,
ne mislim na univerzo ali na
društvo: mislim na tekst, kako
moram stati na odru, če sem v
luči ali ne. Z leti se naučiš tudi
dikcije, biti jasen, glasen idr. Ker
sem radovedna, rada opazujem
tehnike, tonske vaje itd. Naučila
sem se celo prižigati reflektorje v
dvorani... Ko sem morala izbirati
med gledališčem in čim drugim,
je drugo vedno odpadlo.
Ko me kdo vpraša, ali bi kakšno
prireditev napovedovala ali pove-
zovala, brez problemov sprej-
mem. Nimam strahu, ki bi me
blokiral. Trema sicer je, pred vsa-
kim nastopom jo začutim, traja
120 sekund, potem pa imam - uro
zabave in interakcije z občin-
stvom! Na odru mi je lepo,
počutim se domače, zato lahko
napovedujem in improviziram. Je
improvizacija, a malo se moraš tu-
di pripraviti.
Kdaj si začela kaj igrati?
V dramsko skupino sem stopila,
ko sem bila stara okrog 14 let. Ra-
da pa sem nastopala že v šoli. Nik-
dar ne bom pozabila, da sem v
vrtcu igrala Rdečo kapico: jaz sem
seveda bila Rdeča kapica. Spo-
minjam se, da nas je vodila s. Lu-
cija, in sem jo pred nastopom
vprašala, kaj naj naredim, če po-
zabim besedilo: “Naj improvizi-
ram”?
Si tekst pozabila?
Ne, predstava je bila nadvse
uspešna!
Kakšni so tvoji prvi spomini
na števerjanski festival?
Pri festivalu sem začela kot “pa-
lačinkarica”, tako da sem videla
vse tisto, kar se je dogajalo v ku-
hinji. Potem sem sodelovala v
multimedijskem centru, ki ureju-
je socialna omrežja; delala sem
montažo posnetkov, tudi
to mi je bilo vedno zani-
mivo. Lani sva bila - s
skeči - na odru z Matejem
Pintarjem. Letos bom sto-
pila na oder oz. sedela v
komisiji kot predsednica
…
Spomini na prejšnje festi-
vale so vedno lepi. To je
vedno bil praznik, na ka-
terem se cela vas združi.
Če se med letom slučajno
zgodi, da se s kom skregaš
(saj smo samo ljudje in se
pač zgodi), se na festivalu
zgodi neka posebna magi-
ja, ki je ne znam opisati,
in vsi se imamo lepo.
Si obiskovala festival že od
malih nog?
Ne. Zraven sem od leta
2013. Mama je pred leti
pela v zboru, tata v
društvu ni bil nikoli sou-
deležen. Šolo sem obiskovala v
Pevmi, odbojko igrala v Gorici, in
vendar sem na koncu padla prav
sem. Očitno sem hotela prav to.
Je organizacija festivala velik
napor? Kako to prvič doživljaš
kot predsednica društva?
Pri festivalu sem že sodelovala na
več področjih, kot predsednica ga
zdaj prvič “doživljam” v celoti, od
blizu. Najhujše je urejevati papirje
in birokracijo, tega je res veliko.
Potrebno je pripraviti in predsta-
viti projekt, prošnje itd. Gre nam-
reč za velik dogodek, zato je po-
membno, da ni tovrstnih proble-
mov. To je najtežje. Za pripravo
imamo na razpolago veliko pro-
stovoljcev; delo je razdeljeno po
“sektorjih”, vsak ima svojega od-
govornega. Imamo skupino, se-
veda po whatsappu, preko katere
komuniciramo. Koordinatorji že
sami vedo, kaj morajo delati. Po-
membno je, da k temu delu pri-
vabimo nove, mlajše osebe, ki bo-
do čez nekaj leti prevzele to delo.
Boste tudi letos predvajali festi-
val v živo?
Na našem portalu www. sedej.
org bomo imeli “streaming”,
spletni prenos prireditve. V živo
bomo na valovih Radia Trst A. Ne-
deljski finalni večer bo posnet in
predvajan v naslednjih tednih tu-
di na slovenski nacionalki in tudi
na deželni mreži Rai. Razne po-
snetke, fotografije in drugo pa bo-
mo objavili na raznih družbenih
omrežjih.
Na začetku letošnjega leta se je
z abrahamom srečal Števerjan-
ski vestnik, drugo leto pa bo
isto čast dosegel festival. Kot
mlada predsednica, ki nima ni-
ti polovice tistih let, si se znašla
v času velikih jubilejev …
To sta za Števerjan pomembni
obletnici, ki ju je pomembno iz-
peljati dobro in premišljeno. Saj
vem, da nisem bila zraven, a - kar
se tiče vestnika - sem veliko spoz-
nala iz pričevanj in pripovedi
ustanoviteljev, naših starešin. S fe-
stivalom bo podobno. Organiza-
cijski odbor se že pripravlja na 50.
festival. Ko gre za take dogodke,
je treba začeti veliko prej. Vsaj po-
govarjati smo se že začeli že med
pripravo devetinštiridesetega. Ko
bomo tega izpeljali, pa se bomo
morali resno lotiti petdesetega.
Saj vemo, kako se festival pripravi,
ne moremo pa vedno delati na
isti način, vedno je potrebno po-
nuditi nekaj novega, lepega, zani-
mivega.
/ str. 7
Danijel Devetak
  o poti so jim predstavniki naše skupnosti po-
drobno predstavili zgodovino in delovanje
Slovencev v Italiji. V koči na Sabotinu so po-
kosili in po družabnem srečanju sta jih upravitelj
Bogdan Potokar in zgodovinar Renato Podbersič
spremljala po vojaških jarkih ter kavernah in jim
pokazala razne pomnike in ostanke iz prve svetovne
vojne. Sledila je vožnja čez mejo v Vipavo, kjer so
gostje prenočevali v
prostorih Škofijske
gimnazije. Ganljiv
je bil trenutek, ko so
iz Italije vstopili v
Slovenijo, takrat sta
se v avtobusu za-
slišala velik hrup in
veselje. Naslednji
dan je bil na vrsti
ogled Tržaške. Zju-
traj so obiskali vas
Repentabor, tam sta
jih sprejela pokra-
jinski tajnik stranke
Slovenska skupnost
Marko Pisani ter dekan in škofov vikar Anton Be-
denčič. Od tam so se skozi mesto Trst pripeljali v
Miramarski grad in potem na že tradicionalno ko-
silo v Mavhinje, na kmetijo Pipan-Klarič. Gospodar
kmetije, Rudi Klarič, je Slovenec iz Argentine, kar je
presenetilo goste. Tam je potekalo veselo druženje
s plesom in petjem v spremstvu slovenske glasbe
domačih glasbenikov. V Mavhinje so prišli pozdra-
vit goste tudi tajnik in deželni svetnik stranke Slo-
venska skupnost Igor Gabrovec, predsednik Sloven-
ske prosvete Marij Maver in predstavnik skavtov Saša
Marsetti. Igor Gabrovec je opisal politično organi-
zacijo Slovencev v Italiji in zakone, ki jih ščitijo. Po-
vedal je, da smo Slovenci organizirani na vseh po-
dročjih in da imamo politike tako na občinski kot
na deželni in tudi državni ravni. Prav tako je Marij
Maver obrazložil delovanje Sloven-
ske prosvete in njenih včlanjenih ka-
toliških društev in Saša Marsetti de-
lovanje Slovenske zamejske skavtske
organizacije. Poudaril je, kako v naj-
večji mladinski organizaciji pri nas prevladujejo
vrednote narave in krščanstva. Kosilu je sledilo ko-
panje v tržaškem morju, zvečer pa prihod v Gorico,
kjer so maturantje zvečer nastopali v Kulturnem
centru Lojze Bratuž na edini proslavi ob dnevu
državnosti pri nas; priredila sta jo KC Lojze Bratuž
in Krožek Anton Gregorčič, v sodelovanju s Konfe-
renco za Italijo pri Svetovnem slovenskem kongresu
in Knjižnico Dušana Černeta. Po dvodnevnem obi-
sku naših krajev so se maturantje odpeljali v ma-
tično domovino, kjer jih čakajo intenziven tečaj slo-
venščine, ogled lepot naše domovine in nastopi ter
prireditve na raznih kulturnih večerih. Občudovan-
ja vreden je odnos do slovenstva in vrednot, ki jih
imajo ti študentje, saj so že daleč od tiste generacije
prednikov izseljencev. Še vedno ohranjajo slovenski
jezik, slovensko kulturo in navade, čeprav živijo v
Argentini. Lahko so za zgled za nas in za Slovence v
matični državi, ki večkrat izražamo premalo čuta in
ponosa do naše samostojne države Slovenije.
P
Tatjano Modic, spremljevalko in podravnateljico
srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka, smo
najprej vprašali, koliko let spremlja maturante na
izlet v Slovenijo.
Letos je že tretjič in izkušnja je vedno enkratna,
saj so skupine vedno različne in prav tako tudi
doživetja.
Kako pravzaprav poteka sobotni pouk slo-
venščine v Buenos Airesu?
Srednješolski pouk slovenščine poteka ob sobo-
tah popoldne, imamo pa tudi osnovnošolske v
jutranjih urah. Srednješolski tečaj je samo eden v
Buenos Airesu, podružnico imamo tudi v Bari-
ločah. V bistvu se z več osnovnošolskih tečajev
potem dijaki združijo v en srednješolski tečaj.
Pouk, pri katerem se dijaki učijo različne predme-
te v slovenskem jeziku, poteka od treh do sedme.
Se pripravljate na poseben način na ta izlet po
Sloveniji?
Potovanje je v bistvu ve-
lika motivacija, saj ti
fantje in dekleta žrtvuje-
jo svoje sobote za utrje-
vanje slovenščine in slo-
venske kulture. Argenti-
sko okolje, šport, prija-
telji jih seveda vabijo, da
se družijo tudi drugje.
Ponudba se v današnjih
časih veča kot povsod, zato je treba mladim ved-
no ponuditi kaj novega in kaj zanimivega. Ogled
matice je seveda velika motivacija. Večkrat jih
spomnimo, da to, kar govorimo med poukom o
Sloveniji, si bodo lahko tudi ogledali v živo med
mesečnim potovanjem, kar jih spodbuja.
Se čutijo spremembe v današnjih generacijah?
Ti dijaki so sinovi dijakov, ki so prav tako obisko-
vali srednješolski pouk in tudi bili na potovanju.
Mislim, da so otrokom zelo dobro posredovali iz-
kušnjo in vrednote, ki bi jih radi ohranili v naši
skupnosti v Argentini. Dobro vedo, da bo skup-
nost obstajala samo, če bomo naprej gojili slo-
venski jezik, in mislim, da se ti mladi starši res
trudijo za to poslanstvo.
Kakšen pomen imajo za skupino nastopi po
Sloveniji in predvsem današnji (28. junija, op.
pisca) na proslavi ob dnevu državnosti?
To nam zelo veliko pomeni in nam je v velik po-
nos. Nastop na proslavi ob tako pomembnem
dnevu za slovensko državo nas zelo razveseli. Po-
kažemo, da smo in kakšni smo. Toliko kilometrov
oddaljeni, sinovi naših prednikov, ki so se morali
seliti, a slovenski jezik in kulturo še vedno trdno
ohranjamo. To radi potrdimo, saj smo na to zelo
ponosni.
Pogovor: Tatjana Modic
Kakšni so bili prvi občutki, ko ste stopili na slo-
venska tla?
Že ko smo pristali v Trstu, smo začutili, kako so
nas Slovenci sprejeli z veseljem in dobro voljo, po-
tem pa, ko smo se peljali do Vipave in začeli raz-
mišljati, kje smo, smo bili res ganjeni, bil je enkra-
ten občutek in smo se res čutili kot doma.
Za slovensko narodno skupnost v Italiji ste ve-
deli?
Ja naši spremljevalci oz. profesorji so nam pove-
dali, da so Slovenci tudi onstran nekdanje meje, a
nismo pričakovali tako dobre organizacije. Prese-
netilo nas je, kako so organizirani šolstvo, društve-
no dogajanje in politika. Nismo vedeli za zakone,
s katerimi skušajo zopet pridobiti to, kar so po voj-
ni izgubili, oz. s katerimi se skušajo zaščititi, in niti,
da imajo politične predstavnike na tako visokih
položajih.
Ima slovenščina pomembno vlogo v vašem
vsakdanjem življenju?
Absolutno. Doma se pogovarjamo vedno v slo-
venščini. Nekateri od nas, ko so vstopili v argen-
tinske šole, so znali samo slovensko, ker doma ni-
smo govorili drugih jezikov poleg materinega. Po-
gosto se dogaja, da se v pogovor v španskem jeziku
vrine kakšna slovenska beseda, in to zato, ker je
slovenščina tako prisotna v našem življenju in srcu.
Vrednote so v slovenski in argentiski kulturi zelo
podobne, zato moramo reči, da se čutimo Sloven-
ci, a tudi Argentinci.
Ste kdaj pomislili, da bi prišli za več časa v Slo-
venijo, mogoče na študij, ali se celo preselili?
V Argentini imamo seveda družino in prijatelje,
zato bi nam bilo težko zapustiti svojo skupnost. Za
daljši študij, polletni ali letni, pa smo že pomislili.
Ste kaj vznemirjeni pred nastopom na proslavi
ob dnevu državnosti?
To je zelo pomemben dan za nas Slovence in nam
je v veliko čast, da lahko prikažemo, kaj je za nas
Slovenija in kako se čutimo v tem prepletanju slo-
venske in argentinske kulture. Zahvala gre našim
prednikom, da smo to, kar smo danes, zavedni Slo-
venci in polni pomembnih vrednot, ki vplivajo na
naše življenje.
Pogovor: Ivan Urbančič, Lučka
Pregelj, Viktorija Miklavc
S 1. strani
Na obisku domovine ...
Kristjani in družba4. julija 20194
  Pogovor z jubilantom v Kulturnem domu
G. Vid Premrl - zlatomašnik
HRPELJE 
  Kulturnem domu v
Hrpeljah smo v pogovoru
z g. Vidom Premrlom od-
krivali lepoto, ki jo ustvarja, da
bi se približal ljudem in tako iz-
polnjeval duhovniško poslan-
stvo, ki ga zvesto opravlja že
50 let. Nataša Belčič iz
Košane je predstavila njego-
vo pesniško ustvarjanje,
prof. Božidar Premrl pa je
orisal njegovo ustvarjanje s
kamnom, ki je bilo pona-
zorjeno tudi z diapozitivi.
Večer je zaokrožil Cerkveni
pevski zbor Brezovica z dve-
ma avtorskima pesmima, za
kateri je g. Vid Premrl pri-
speval besedilo in glasbo.
Pod vodstvom Bogdane
Hrvatin in ob spremljavi
Urške Vitez so zapeli: Ve-
ličastna Božja Mati in Večna naj
bo Tebi slava, harmonijo pa je
pripravila Andreja Tomažič Hrva-
tin. Z voditeljico pogovora Jano
Barba pa se je spominjal začetkov
svojega duhovniškega poklica. Že
kot otrok je imel rad Cerkev, rad
je tudi stregel domačemu župni-
ku, molil in hodil k maši. Njego-
va prva župnija so bile Pregarje,
kjer je deloval 16 let. Služil je tudi
v Il. Bistrici, Oseku in Košani. V
Brkine (Slivje in Brezovica) se je
vrnil l. 2004. Ob upadu zani-
manja za Boga in Cerkev je nave-
del misel patra Branka Cestnika,
da hudi duh najprej vzame čre-
do, potem pa duhovniku še na-
prti krivdo, od česar se je distan-
ciral in posvetil načinom, ki mu
ležijo, da lahko spregovori lju-
dem. Župnik Niko Čuk je jubi-
V lantu voščil za god, ki ga je praz-noval istega dne, in poudaril leposodelovanje z g. Vidom v službi
Cerkve pri vodenju razširjene
župnije Hrpelje-Kozina.
Njegov pesniški opus obsega pre-
ko 120 pesmi. Pisati je začel že v
semenišču v Vipavi, l. 1961, da-
nes pesem izbere za posvetilo do-
ločeni osebi ali voščilo za Božič
in Veliko noč.
V središče pa
pogosto posta-
vi cerkev, ki ji
posveti pesem,
kot so to na
primer cerkve-
ni zvonik v
Slivju, cerkev
sv. Jurija, cer-
kev v Brezovici
ob njeni 400.
obletnici in
druge. Lahko
bi dejali, da je
eden od na-
menov njego-
vega pesniške-
ga izražanja bralca odpreti za pre-
sežno skrivnost vere in prebuditi
zanimanje za osebno poglobitev.
Kot je poudaril, človek ne more
imeti rad tistega, česar ne pozna,
med verniki pa opaža, da krščan-
sko vero slabo poznajo.
Prof. Božidar Premrl iz Ljubljane,
neutruden ljubitelj in raziskova-
lec obdelanih kamnov in kamni-
tih zgradb ter
avtor več del o
cerkveni stavb-
ni dediščini, je
predstavil nje-
govo umet-
niško pot obli-
kovanja kam-
na. Izvedeli
smo, da najraje
oblikuje bel
nanoški ka-
men in da je
prvega an-
gelčka upodo-
bil že kot pa-
stir, ko je pasel
domačo živi-
Učlovečenje in odrešenje
Ko se je misel cerkvenih očetov posvetila
vprašanju Jezusove božanskosti in človeškosti ter
njegove osebe, se je začelo odpirati tudi vprašan-
je Jezusovega odnosa do človeštva, ki je ranjeno
z grehom. K razjasnjenju teh pogledov so pripo-
mogle izkušnja Svetega pisma, tako v Stari kot v
Novi zavezi, pa tudi nekatere zmote, ki so
ogrožale nauk. Nasproti
doketom, ki so trdili, da se
je samo zdelo, da je bil Je-
zus v človeškem telesu, so
Atanazij, Irenej in drugi
cerkveni očetje poudarili,
da, če bi bili Jezusovo de-
viško spočetje in njegovo
rojstvo samo navidezni, bi
bilo odrešenje čista utvara.
Proti arijancem, ki so zani-
kali Jezusovo božanstvo, je
nicejski koncil (325) zapi-
sal v veroizpovedi, da je
prišel Božji Sin iz nebes za
nas in naše odrešenje. De-
lo odrešenja se je ure-
sničilo po vseh dogodkih
od stvarjenja do Jezusove-
ga križa in vstajenja.
Pomembno razjasnitev so
prinesla razmišljanja o Sveti Trojici. Novozavez-
ni teksti jasno kažejo, da se odrešenjsko delo do-
gaja na temelju življenja Svete Trojice. Oče pošil-
ja na svet Sina in Svetega Duha, da bi rešil člo-
veštvo njegovih grehov in nemoči ter ga pripel-
jal v novi sinovski odnos. Irenej, Tertulijan in
Origen so razumeli Sveto Trojico kot razodetje
Boga kot izvira življenja in odrešenja. Vse tri
Osebe, vsaka na svoj način, zagotavljajo osvobo-
ditev in odrešenje človeštva.
Pomembno spoznanje v trinitaričnem nauku je
bila razločitev Boga v njem samem (imanentna
Trojica) in v njegovem delovanju v svetu, ki je
odrešenjsko.  (ojkonomska Trojica) Cerkveni
očetje so pogosto uporabljali pojem ojkonomije,
ki ga najdemo že pri Pavlu. Božja ojkonomija je
njegov načrt za osvoboditev človeštva. Ta se
začenja z učlovečenjem in nadaljuje z veliko-
nočno skrivnostjo vse do poveličanja. Irenej
poudarja, da se je odrešenje izvršilo na križu s
Kristusovo pokorščino kot nasprotje in ozdravi-
tev Adamove nepokorščine.
Na tej poti se misel cerkvenih očetov odpira k
pobožanstvenju. Prvi je izrecno govoril o po-
božanstvenju Klemen Aleksandrijski, poudaril
je, da je cilj učlovečenja pobožanstvenje člo-
veškega. Atanazij pa je zapisal, da se je Beseda
učlovečila, da bi mi postali pobožanstveni. Ko
pripadamo Kristusu, nismo
le ljudje, ampak smo tudi
deležni Božjega usmiljenja.
Človek, ki se je z grehom
oddaljil od Boga, more v
Kristusu najti pot k Očetu.
Za uresničenje odrešenja pa
je potrebno osebno sodelo-
vanje ljudi, da se po veri in
krstu povežejo s Kristusom
in vstopijo v njegovo pove-
ličano človeškost.
Irenej je razvil nauk o reka-
pitulaciji, ki pomeni, da je
Kristus v sebi povzel vse
ustvarjeno, da bi ga pripeljal
do izpolnitve v njem. Kri-
stus je z učlovečenjem po-
stal drugi Adam, ki je sprejel
trdi boj proti sovražniku
človeškosti in ga premagal.
Odrešenje je moralo priti od Boga in od človeka.
Zato sta v njem povzeta pot in cilj človeške zgo-
dovine. Rekapitulacija je zlasti pogled na konec
tega procesa ojkonomije in pobožanstvenja člo-
veštva v Kristusu. Njegovo delo doseže vesoljno
razsežnost in objame celoto zgodovine.
Ustavimo se še pri razlogih za učlovečenje. Cer-
kveni očetje poudarjajo, da se je tu pokazala
Božja ljubezen za rešitev človeštva. Tudi po pad-
cu in oddaljitvi človeka je Bog ostal zvest svojim
obljubam in se je odločil, da bo odrešil človeka.
Učlovečenje je s tega vidika največja preizkušnja
Božje ljubezni do ljudi. Gregor iz Nise trdi, da,
če je ljubezen do človeštva najbolj lastna značil-
nost Božje narave, potem je to razlog za prisot-
nost Boga v človeštvu. Grški cerkveni očetje so
bolj poudarjali 'pozitivni' vidik odrešenja, da je
Bog postal človek, da bi mi postali Božji otroci,
latinski pa so imeli bolj v ospredju osvoboditev
od greha.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (75) PRIMOŽ KREČIČ
Nekoč je v Lodzu, kjer je imela strica, ki je prav
tako kot njeni starši nasprotoval njenemu vstopu
v samostan, s svojo sestro odšla na ples. Ko so se
vsi najbolj zabavali, je njena duša začutila notran-
je muke. Začela je plesati, ko je ob sebi nenadoma
ugledala Kristusa, vsega razbičanega in pokritega
z ranami. Rekel ji je:
“Do kdaj te bom moral prenašati in do kdaj me
boš varala”?
“V tistem trenutku”, pripoveduje Helena v svo-
jem dnevniku, “je vesela glasba zame
utihnila, nikogar več nisem videla, ostala
sva samo Jezus in jaz”.
Skrivaj se je oddaljila od družbe in odšla
v katedralo sv. Stanislava Kostke. Tu je
pred Najsvetejšim prosila Gospoda, naj
ji blagovoli povedati, kaj naj ukrene. Za-
slišala je besede:
“Takoj se odpelji v Varšavo, tam boš vsto-
pila v samostan”!
V Varšavi oziroma v njenem predmestju
je Helena služila pri družini, kamor jo je
napotil tamkajšnji župnik. Družina je bi-
la številna, saj je v njej bilo šest otrok.
Helena je s svojo vestnostjo, prijaznostjo
in veselim značajem takoj osvojila srca
vseh. Ni pa pozabila na svoj cilj in je v raznih sa-
mostanih prosila za sprejem, a so jo povsod za-
vrnili. Potrkala je tudi na vrata samostana Blažene
Božje Matere usmiljenja in zaprosila za vstop.
Prednica ji je svetovala, naj še ostane v službi, da
si prisluži balo, saj ji je samostan ni mogel nuditi.
Helena se je tako vrnila v službo. Končno se ji je
njena velika želja izpolnila: dne 1. avgusta 1925
so se ji samostanska vrata odprla in Helena je bila
sprejeta v kongregacijo Blažene Matere usmiljenja
v Varšavi.
Omenjeno kongregacijo je v Franciji ustanovila
Terezija Rondau (1793-1866). Namen kongrega-
cije je bil nuditi pomoč dekletom in ženam, ki
so zašle na stranpota, posvečala pa se je tudi
vzgoji deklet, ki so bile v nevarnosti, da bi se iz-
gubile. Na Poljskem je bila kongregacija prisotna
od leta 1862.
Za Heleno se je tako začela pot njenega redov-
nega življenja, v katerem je preživela trinajst let.
Kot postulantki so ji odkazali delo v kuhinji in
na vrtu, bila pa je tudi vratarica in delala je tudi
v samostanski pekarni. Helena je bila sicer vaje-
na dela, toda želela si je, da bi imela več časa za
molitev, saj je bila njena srčna želja ob vstopu v
samostan prav ta, da bi v tišini in zbranosti
služila Bogu. Pričela je razmišljati, da bi odšla h
karmeličankam, ko se ji je prikazalo Kristusovo
Obličje. Bilo je pokrito z ranami, iz oči pa so Kri-
stusu tekle solze. Ko ga je vprašala, kdo mu je pri-
zadel tolikšno bolečino, je Gospod odgovoril:
“Ti mi boš prizadela takšno bolečino, če boš iz-
stopila iz tega reda. Sem sem te
poklical in ne kam drugam in
tu sem zate pripravil mnoge mi-
losti”.
Naslednje leto je Helena odšla v
Krakov in tu prejela redovno
ime Marija Favstina. V tem času
je s. Favstino zajelo veliko dušno
trpljenje. Podobno kot sveta Te-
rezija Deteta Jezusa ali sveti Ja-
nez od Križa je tudi ona okusila
“noč duše”, ko se ji je zdelo, da
jo je Bog zapustil. V Božji luči je
spoznavala svojo veliko notran-
jo revščino in nedoumljivo
Božjo svetost in veličino. Obha-
jale so jo misli, da jo je Bog zavrgel. Zaradi tega je
trpela nepopisne muke. To njeno trpljenje je tra-
jalo eno leto in pol. Pripravljalo jo je na veliko
poslanstvo, za katerega jo je Bog določil.
/ dalje
Samostan kongregacije Blažene
Matere usmiljenja v Varšavi
NA BOŽJO POT SPET MALO NAOKROG (17) Mariza Perat
S. Marija Favstina
no. V obdobju, ko je bil v Košani,
je sklesal stensko kapelico s
križanim za rojstno hišo pokoj-
nega očeta Antona v Šmihelu
pod Nanosom. Z leti je g. Vid s
podobami angelov in razpeli s
Križanim poselil lep del Primor-
ske, od Istre, Brkinov, Košanske
doline in Pivke do Krasa in Vi-
pavske doline ter skalnega po-
bočja Nanosa nad njo. Njegova
nabožna znamenja najdemo v
“bohkovih” kotih in na fasa-
dah vaških hiš, na škarpah ob
cestah, na cerkvah, v njih in
ob njih – še posebej tistih, ki
se dvigajo s hribov pod nebo
– ter na skalah ob stezah in po-
teh, ki vodijo k njim. Dar li-
kovnega in klesarskega obliko-
vanja v kamnu je v njegovih
delih posrečeno in neločljivo
prepleten z darom besede, z
besedno ustvarjalnostjo v na-
pisih in verzih ter z globokim
in vse prežemajočim smislom
za simboliko – za krščansko
simboliko, ki jo vsi poznamo,
nemalokrat pa tudi za bolj oseb-
no, ki potrebuje še avtorjevo ra-
zlago in pojasnila. Vseh njegovih
del je nad 50. Med večjimi deli
pa velja izpostaviti kamnito okra-
sitev cerkvice sv. Urbana na
Vremščici, cerkvico sv. Brica v po-
bočju Nanosa nad Stranami,
pred kratkim pa je ob poti na Sv.
Trojico pri Pivki postavil štirinajst
znamenj križevega pota, ki jih je
blagoslovil koprski škof msgr. Ju-
rij Bizjak. Od njegovih pomem-
bnejših kamnoseških del je prof.
Premrl izpostavil tudi kamniti
križ na Pregarjah in razpelo kam-
nitega križa v Povirju. Že nekaj
let pa nastaja monumentalna
skulptura, s katero namerava zaz-
namovati križpotje pri domači
vasi Šmihel.
ŽuP
Terčeljev shod na Otlici 2019
Župnija Otlica vabi v soboto, 6. julija 2019, na 9. Terčeljev
shod na Angelsko goro.
Program:
Ob 7.00: Začetek romarskega pohoda izpred Terčeljevega
spomenika v Šturjah, mimo rojstne hiše v Grivčah na Otlico.
Ob 9.30: Molitev rožnega venca v župnijski cerkvi Angelov
varuhov na Otlici vodi domača Frančiškova družina.
Ob 10.00: Sveta maša, somaševanje vodi msgr. Jože Pegan,
pojejo pevci župnij Lokavec in Otlica pod vodstvom Mateje
Soban in ob spremljavi organistke Katarine Vidmar.
Ob 11.00: Kulturni program: Gregor Čušin, gledališki igralec
z interpretacijo Terčeljevih tekstov.
Kulturnemu programu sledita druženje in pogostitev v
dvorani KS Otlica.
Smisel “Terčeljeve poti” ni le obujanje spominov na
preteklost, temveč nadaljevanje hoje po poti, po kateri je
hodil Filip Terčelj. Je priznavanje njegovih darov, ki nam
omogočajo, da odkrivamo, kdo smo, in se vedno bolj
zavedamo svojih korenin, svojega dostojanstva in
poslanstva. Resnični božjepotnik se trudi v Duhu in Resnici
vzpenjati na sv. goro Sion! Terčelj je zapisal: “Mi romamo po
težkih poteh, po skalnatih tleh na sveto Goro! Mi verujemo,
da Bog Sabaot pomagal bo najti nam sionsko pot! ”
31. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
31. romanje treh Slovenij na Svete Višarje bo 4. avgusta 2019.
Na Svetih Višarjah se bodo že 31. leto zapored srečale tri
Slovenije: matična, zamejska in izseljenska. Na vrh Svetih
Višarij se udeleženci lahko odpravijo peš po romarski poti
ali pa z gondolo.
Program:
- 10.30: predavanje pravnika, vrhovnega in nekdanjega
ustavnega sodnika Jana Zobca.
- 12.00: slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi
in drugimi duhovniki daroval koprski škof msgr. dr. Jurij
Bizjak.
- 13.00: po maši bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni
program.
Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih
izseljenskih duhovnikov v Evropi. Romanje sofinancira Urad
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kdor se želi udeležiti romanja treh Slovenij na Svete Višarje
s programom enodnevnega romanja, se lahko obrne na
Agencijo Trud. Več informacij na: trud@druzina. si ali 01 360
28 20. Prijave zbirajo do 26. 7. 2018.
Kratke
Kristjani in družba 4. julija 2019 5
Cerkno / Slovesnost v cerkvi sv. Ane
Jure Vončina posvečen 
v stalnega diakona
  polaganjem rok je škof Jurij
Bizjak v cerkvi svete Ane v
Cerknem v soboto, 22. juni-
ja, v službo rednega diakona po-
svetil Jureta Vončino iz Idrijskih
Krnic. Svečani obred, ki mu je pri-
sostvovalo veliko Cerkljanov in
duhovnikov, je trajal skoraj dve
uri. Jure Vončina je šele drugi stal-
ni diakon v Škofiji Koper, v Slo-
veniji naj bi jih delovalo okoli 30.
Službo stalnega diakona je po
vzoru na prvotno Cerkev uvedel
drugi vatikanski koncil. Isto dia-
konsko posvečenje prejmejo tudi
bodoči duhovniki leto pred po-
svetitvijo. Stalni diakoni pa so
skladno s cerkvenim pravom po-
ročeni moški, ki se ob rednem de-
lu in skrbi za svojo družino po-
svečajo še tej duhovni službi. Ni-
majo pooblastil rednih duhovni-
kov, skladno z navodili predpo-
stavljenega pa lahko opravljajo
številne službe in opravila v kra-
jevni Cerkvi.
Škof Jurij Bizjak je v pridigi pred
posvečenjem novega stalnega
diakona posebej pozdravil njego-
S vo soprogo Janjo, njune otroke,sorodnike in vse člane po zadnjireorganizaciji res velike Župnije
Cerkno. V Cerkvi obstajajo tri
službe. Prva je diakonska,
druga je duhovniška in tret-
ja je škofovska. Skozi zgo-
dovino se je diakonska
služba skoraj izgubila in po-
stala le predstopnja duhov-
niškega posvečenja. Drugi
vatikanski koncil je diakon-
ski službi vrnil pomen in s
tem odprl možnost za ak-
tivno delo v lokalni Cerkvi
tudi poročenim moškim. S
tem naj bi bila sodobna
Cerkev vse bolj podobna
prvotnim krščanskim skup-
nostim iz prvih stoletij po
Kristusu, ko je bilo enkrat
več diakonov kot duhovni-
kov. Z obuditvijo diakonata
pa so koncilski očetje želeli odpi-
rati vrata v okolja, kjer tradicio-
nalno duhovnikov niso spreje-
mali. Diakoni naj bi bili po
mnenju škofa Jurija Bizjaka po-
sredniki potreb in želja skupnosti.
Diakonovo osrednje mesto naj bi
bilo v karitativnih programih
Cerkve, preko katerih se ta odziva
na potrebe in stiske občanov.
“Diakoni so najprej čla-
ni družine in šele potem
služabniki Cerkve”, je
poudaril škof Jurij Bizjak
v pridigi pred posvečen-
jem diakona Jurija
Vončine ter dodal, da so
diakoni vpeti v življenje
skupnosti, kjer delujejo
z zgledom. V svetu naj bi
bilo okoli 30.000 po-
svečenih stalnih diako-
nov, v Sloveniji 30 in v
Škofiji Koper dva.
“Z današnjim obredom
stalnega diakona nikakor ne trga-
mo iz njegove družine, ampak za-
bijamo nov klin ob šotoru njego-
ve družine. S tem posvečenjem
spuščamo še eno sidro, da bo
čoln njegove družine še bolj
trdno stal na svojem mestu in bo
varen pred divjanjem morja in
ljudi”, je v pridigi povedal škof Ju-
rij Bizjak. Diakonsko posvečenje
lahko prejmejo tako samski kot
tudi poročeni moški. Oba diako-
na Škofije Koper sta poročena in
imata družini. Prav to jima daje
še posebno veljavo, saj imata iz-
kušnje neposrednega življenja in
na podlagi teh lahko nagovarjata
svojo lokalno skupnost.
Obširni pridigi škofa Jurija Bizja-
ka, v kateri ni manjkalo zgodb iz
Stare zaveze, ki jih škof posebej
zavzeto proučuje in razlaga, so
sledile diakonske zaobljube. Tem
so sledile pete litanije vseh svet-
nikov, med katerimi je novi stalni
diakon ležal na tleh sredi cerkve-
ne ladje.
Sledilo je polaganje rok, preko ka-
terih je do takrat kandidat prejel
od posvečevalca škofa Jurija Biz-
jaka milost in moč za opravljanje
službe stalnega diakona. Dekan
Matej Kobal mu je izročil štolo, ki
jo bo nosil med opravljanjem
dolžnosti, ter slovesna diakonska
oblačila.
Posebej pomenljive so bile
zahvale ob sklepu obreda.
“Bog kliče in Bog prese-
neča”, je v zahvalnem nago-
voru povedal novi stalni dia-
kon Jure Vončina. Posebej se
je zahvalil staršem in seveda
ženi Janji za potrpljenje in
moč ter optimizem, s kate-
rim osmišlja življenje, ter
vsem petim otrokom. Zah-
valil se je tudi škofu Juriju
Bizjaku in patru Silvinu Kraj-
ncu, frančiškanskemu spiri-
tualu, ki je duhovni voditelj
pripravnikov na stalni diako-
nat, ki sta “prva spoznala, da
nisem vaza, ki jo je treba na-
polniti z znanjem, ampak
bakla, ki jo je treba prižgati”.
Prisotni so to njegovo zahva-
lo nagradili z gromkim
aplavzom. Župnija Cerkno mu je
v spomin na ta pomembni dogo-
dek podarila komplet diakonskih
štol za vsak del cerkvenega leta,
ki “naj bodo zunanji znak zazna-
movanosti in povezanosti s pre-
Skozi drugačno prizmo (13)
Mrtvilo in praznina
  red časom smo, tudi s
pomočjo “številk”,
spregovorili o težkih
časih v cerkvah zahodnega
sveta. Potem ko smo bili z
dijaki na obisku Orvieta in
Rima, lahko rečemo še kaj v tej
smeri. Kakor pravi kolega
Roberto Pecchioli, je prišlo do
zmage muzeja
nad resničnostjo
in vitalnostjo, kjer
zlasti misli na
svojo deželo,
Italijo, ki naj bi
postala le še
“jalov muzej, ki
ga obiskujejo kot
luksuzno
pokopališče
ostankov milijoni
sodobnikov, ki le
malo razumejo in
vse pogoltnejo,
zadovoljijo pa se s
tem, da ujamejo
trenutek s svojim
“smartphonom”, še bolje je, če
sami sebe vključijo v
fotografijo, če naredijo “selfie”
z zgodovino, umetnostjo,
lepoto, zreduciranimi na
ozadje oz. na lokacijo”. Kako se
ne bi strinjali s kolegom po
tem, kar smo videli in doživeli,
a tisto, kar bolj žalosti, ni to, da
bi to počeli najstniki, kjer je,
recimo, mladi dijak imel za
velik dosežek, da je kljub
P prepovedi fotografiranja naskrito vseeno uspel ujeti v svoj“pametni” telefon del
Sikstinske kapele. Ne, bolj
žalostno je to, da se ljudje ne
samo “zrelih” let, še več,
pravzaprav gre že za starejše
ljudi, obnašajo slabše od
najstnikov. Pa za to opažanje ni
potrebno iti v Vatikanske
muzeje ali kak drug podoben
muzej, temveč lahko vse to
opazimo že po njihovem
načinu oblačenja in seveda
obnašanja. Da so danes Cerkve,
vsaj za obiskovalce, brez Boga,
brez Božje navzočnosti, kar pa
smo ob prazniku pravkar
praznovali, je bilo, recimo,
moč opaziti v lateranski
baziliki, kjer smo le redki, ko
smo šli mimo izpostavljenega
Najsvetejšega, tudi vsaj
pokleknili – poklekovali niso
niti duhovniki, poklekovale
niso niti redovnice! Pecchioli
kot simbol usode evropskega
kontinenta postavlja sedanje
Benetke. Ni potrebno pisati,
kaj je to mesto bilo, danes pa je
le še okostje, mesto s čedalje
manj prebivalstva, muzej na
prostem, kjer zaradi presvetega
dobička prihaja celo do tega,
čemur smo bili priča pred
kratkim, da se namreč lahko
velikanske ladje
zaletijo v “temelje”.
Skratka, Evropa, ki
je kot nekakšna
“speča zakladnica
Evrope”, ki pa na
neki način proti
plačilu doživlja
neke vrste
množično
posilstvo.
Pravzaprav ni vse
plačljivo, saj se v
katedrale lahko gre
tudi “molit”, tako
da je zagotovljen
koridor k
Najsvetejšemu, kot recimo v
Milanu ali Orvietu, zaradi
hrupa in direndaja pa je moliti
praktično nemogoče. Da je
resnična Jezusova navzočnost
le še prazna fraza, se mi je, če je
še bilo potrebno, potrdilo tudi
v Orvietu. Če se namreč že ne
dela za zaslužek, torej za denar,
pa se zagotovo dela za “všečke”
- v širšem pomenu besede.
Resničnost, v kateri živimo.
Andrej Vončina
  2. letnikom Škofijske gim-
nazije Vipava smo bili med
15. in 20. junijem na ek-
skurziji v Rimu. Na poti smo se
ustavili v Orvietu, kjer je shranjena
evharistična relikvija, potem pa
smo v nedeljo najprej obhajali sve-
to mašo pri Kalistovih katakom-
bah, kjer je pokopana tudi sv. Ce-
cilija. Pomenljivo za nedeljo Sv.
Trojice, saj so jo našli pokopano ta-
ko, da je na eni roki imela izte-
gnjen en prst, na drugi pa tri - do
konca je izpovedovala vero v enega
Boga v treh Osebah. Na nedeljo
smo nato obiskali še Tre fontane,
kraj mučeništva sv. Pavla, kjer smo
pri trapistih nakupili tudi nekaj nji-
hovih domačih dobrot, zlasti seve-
Z da čokolade. Po obisku bazilike sv.Pavla in kosilu smo se šli v Ostiokopat v Tirensko morje. Ponedel-
jek smo pričeli v Lateranu, od tam
pa šli do Koloseja in ostalih an-
tičnih ostankov. Torek je bil na-
menjen bolj ogledu Vatikana in
njegovih muzejev. Po sestopu s ku-
pole bazilike sv. Petra smo se
srečali s slovenskim kardinalom
Rodetom. V sredo smo se udeležili
papeške avdience, po kateri smo se
razdelili na skupine za obisk Slo-
vencev, ki živijo v Rimu. Ena sku-
pina je obiskala slovenskega vele-
poslanika pri Svetem sedežu, g. To-
maža Kunstlja, ki se pa avgusta seli
na italijansko, druga slovenskega
novinarja Janka Petrovca, kjer se-
veda ni izostalo
vprašanje o papežu in
potici, tretja skupina du-
hovnika Blaža Kernela,
ki v Rimu študira, četrta
se je odpravila v Centro
Aletti, naša skupinica pa
h kardinalu Rodetu, kjer
smo po končanem druženju šli še
na teraso stavbe, v kateri živi, da so
se dijaki lahko razgledali po okoli-
ci. Nekateri smo nato obiskali An-
gelski grad (Castel Sant 'Angelo),
popoldan pa smo se sprehodili še
skozi samo središče Rima, od Be-
neškega trga (Piazza Venezia), mi-
mo fontan in Pantheona do Špan-
skega trga (Piazza di Spagna), kjer
se je naša ekskurzija tudi končala.
Zanimivi so bili zlasti večerna
druženja in lepi pogovori z našimi
dijaki tik pred spanjem; spali smo
na Albanskih gričih (Colli Albani).
Vsi smo se strinjali, da velja le “Ar-
rivederci, Roma”, saj bomo tja za-
gotovo še šli.
Andrej Vončina
Dijaki Škofijske gimnazije Vipava na ekskurziji
Ogled Orvieta in Rima ter
tamkajšnjih znamenitosti
dhodniki v službi diakona in da-
našnjo župnijo”.
Slovesni obred je škof Jurij Bizjak
sklenil s posebno zahvalno mo-
litvijo za Janjo, soprogo novega
stalnega diakona. Celotna maša
in obred posvečenja so z
odličnim petjem obogatili pevci
cerkvenega mešanega pevskega
zbora, ki ga je vodil Pavle Magaj-
ne.
Udeleženci skoraj dveurnega
obreda posvetitve stalnega diako-
na so ob odhodu iz cerkve prejeli
spominske podobice s posveti-
lom in podobo svetega Jurija na
konju. Na ploščadi ob cerkvi je
sledil sprejem za vse župljane in
goste, ki so prišli na ta za župnijo
in lokalno skupnost pomembni
dogodek od blizu in daleč. Dobre
pol ure po končanih slovesnostih
pa se je nad celo dolino razpote-
gnila še mavrica z vsemi odtenki
kot simbol raznolikosti in pestro-
sti življenja, sredi katerega bo de-
loval stalni diakon Jure Vončina.
Damijan Bogataj
Z 2. strani
Kot moža ...
  austavil sem se tudi ob za-
pisu, ki je opisoval roman-
je družin, ki so ločene. Tu-
di tu je bil zraven duhovnik. V
zapisu me je presenetila vest, da
so otroci ločencu, ki ni bil z nji-
mi, napisali razglednico z ro-
manja in vsi pripisali: “Ati - ali
mama – zate sem tu molil”!
- Ne glede na kaj si ob tem misli-
mo, spoznamo, da je bila gesta
Z duhovnika, ki je organiziraltakšno romanje, pohvale vred-na. Gotovo se je marsikateremu
izmed staršev, ko je prejel takšen
pisni pozdrav, orosilo oko!
Dotaknil sem se samo dveh
oblik družin, ki so danes dejstvo.
Če se s tema dvema oblikama
družinskega življenja srečujemo,
bodimo do njih strpni in jim po-
magajmo, če rabijo našo pomoč.
Štandreški verniki so prejšnji teden
pošteno presenetili svojega župnika
Karla Bolčino, ki je 25. junija
praznoval 30. obletnico mašniškega
posvečenja. Oni so to slučajno
izvedeli, ko je med 20. in 24. junijem
v Lurdu od Unitalsija kot eden izmed
jubilantov prejel posebno priznanje.
Zato so najzvestejši farani prav na
25. junij poskrbeli, da je v vaški
cerkvi potekala skrbno pripravljena
maša, pri kateri so se z molitvijo in
lepim petjem zahvalili Bogu zanj. Ob
koncu obreda se je Martin Komjanc
v imenu vseh župljanov spomnil,
kako je bil g. Karlo pred 30 leti v
oglejski baziliki posvečen v duhovnika. Tega se želijo spomniti, ker je bil
in še je mnogim “opora v veri”, je v krajevni in širši skupnosti “sejalec
upanja” in ker ljudi “z vsakodnevnim obhajanjem evharistične daritve
vrača v objem božje ljubezeni”. Zato so mu zaželeli vse dobro, na koncu
zapeli Marija, skoz' življenje, mladi so na zvoniku pritrkovali in po maši
vsi skupaj nazdravili v župnijskem parku. G. Karlu čestitamo tudi vsi v
uredništvu in mu želimo še veliko Božjega blagoslova v prid ljudem!
Jubilej štandreškega župnika g. Karla
Goriška4. julija 20196
V petek zvečer, 21. junija, na dan, ko je severni pol najbližje soncu,
je tradicionalni svetoivanski kres, ki ustvarja zmeraj čarobno
vzdušje, spet zagorel tudi v Laškem. Včasih so kres prižigali v
severnem mestnem predelu Tržiča pod železniško progo, v kraju
Mandrija, ko je tam prebivalo še veliko Slovencev in se tja še ni
razširilo mesto. To lepo staro navado sta pred tridesetimi leti
obnovila društvo Jadro in Ženski pevski zbor; kresovanja sta
prirejala v raznih krajih v Laškem in tudi na Križadi nad Polačami.
Da bi se tega tipičnega slovenskega praznovanja lahko
udeleževale tudi starejše osebe, so ga začeli prirejati v Ronkah, v
Selcah, nato pa v prostorih župnije sv. Lovrenca v mestnem
središču, kjer ga še danes. Zadnja leta za to priljubljeno
svetoivansko srečanje skrbita društvi Jadro in Tržič. Da bi v
veselem vzdušju preživeli najdaljši dan v letu, se na kresovanju
srečujejo Slovenci iz Laškega, pa tudi radovedni italijansko
govoreči krajani, ki poznajo samo praznovanje zimskega
enakonočja. Tudi letošnji svetoivanski kres se je razplamtel v
veselje udeležencev, ki so zaplesali okoli ognja, katerega dim se
je usmeril proti vzhodu. Kaj naj to pomeni, bi lahko povedali tisti,
ki znajo razbirati take “znake”.
Na večeru sta pozdravila občinska odbornika Elena Cettul in
Gianpaolo Martinelli iz Ronk. Predsednik društva Jadro, Karlo
Mučič, je prebral v obeh jezikih nekaj misli o pomenu praznovanja.
Prijetno druženje je glasbeno popestrila skupina Duo Bisiaco, za
pijačo in sladice pa so kot vselej poskrbele domačinke, katerih
zlate kuharske roke so pri takih srečanjih še kako dobrodošle.
Tudi letos je bilo tekmovanje v izdelovanju svetoivanskih venčkov
iz tipičnega poljskega cvetja. Najlepše cvetne kompozicije, tokrat
jih je bilo kar šest, je ocenila posebna komisija, ki je prvo nagrado
dodelila Savi Foccaro iz Štarancana. Drugi najlepši venček je
izdelala Ortensia Peric iz Ronk; tretjo nagrado pa si je s svojim
venčkom prislužil mlad študent iz Štarancana oz. Vrha, Jure
Devetak. Nagrade sta izročila predsednika obeh društev. / KM
Prijetno kresovanje v Ronkah
Poletna Srečanja pod lipami / Proslava ob dnevu državnosti 
“Slovenci smo uspešen
narod!”
  lovenija je praznovala dan
državnosti in 28. obletnico
osamosvojitve. Da bi pri-
merno proslavilo obletnico, se je
množično občinstvo zbralo v pe-
tek, 28. junija 2019, v veliki dvo-
rani Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž na poletnih Srečanjih pod li-
pami. Večer, ki se je pričel z Zdra-
vljico, sta organizirala kulturni
center in Krožek Anton Gregorčič
v sodelovanju s Svetovnim sloven-
skim kongresom - Konferenco za
Italijo in Knjižnico Dušana Čer-
neta. Martina Valentinčič, ki je
večer povezovala, je pozdravila
predsednika argentinske krovne
organizacije Zedinjena Slovenija
S Jureja Komarja in njegovo sode-lavko Marjano Poznič, dekanaMarijana Markežiča, ki je v cerkvi
sv. Ivana v Gorici daroval sv. mašo
za domovino, deželnega svetnika
Igorja Gabrovca in števerjansko
županjo Franco Padovan. Uvodo-
ma sta spregovorila tudi predsed-
nik Konference za Italijo pri Sve-
tovnem slovenskem kongresu
Karlo Bresciani in predsednik Sve-
tovnega slovenskega kongresa Bo-
ris Pleskovič. Bresciani je izrazil
upanje, da bo večer potekal v du-
hu širše Slovenije, ki jo sestavljata
tudi zamejstvo in zdomstvo. Rekel
je, da se z dnevom državnosti spo-
minjamo konca dobe, med katero
je bila Slovenija sestavni del
širšega telesa, balkanske realnosti,
ki je bila zaradi svoje kulture, zem-
ljepisne lege, družbenopolitične
ureditve popolnoma oddaljena
od Evrope. “Zgodovina gre naprej,
se dopolnjuje in ostaja osnova
vsakega naroda, je ne moremo za-
molčati … Zgodovina je življenje
vsakega naroda, ne prenaša vrzeli,
praznin, zaradi tega lahko trdimo,
da je bila največja škoda, ki jo je
novi režim povzročil v Sloveniji
ob koncu druge svetovne vojne,
popolna prekinitev tradicije, do-
mačega slovenskega izročila”, je
poudaril Bresciani, ki je nato še na
kratko opisal zgodovino sloven-
skega naroda po drugi svetovni
vojni vse do junija 1991, ko je na
Trgu republike v Ljubljani takratni
predsednik Slovenije Milan
Kučan “izgovoril svoj 'alea iacta
est' in ni bilo več poti nazaj”. Pred
svetom je tedaj Kučan razglasil re-
publiko Slovenijo za demokra-
tično, suvereno in samostojno
državo in njeno utrjeno pripad-
nost zahodni Evropi, Bresciani pa
pravi, da “žal smo danes priča ne-
kemu prebujanju nostalgije po
preteklosti, po veliki, morda celo
režimski Jugoslaviji, in istočasno
raste nejevolja do institucije
Evropske unije”.
Pleskovič je spomnil, da se je pri-
rejanje praznika samostojnosti
pričelo na domačiji Marijana Ter-
pina, proslava se uspešno nadal-
juje tudi v Kulturnem centru Loj-
ze Bratuž, kjer se sam počuti kot
doma. Prepričan je, da je včasih v
zamejstvu in po svetu več domol-
jubja kot v matični domovini:
“To, da smo Slovenci dobili lastno
državo, ni majhna reč, če se pri-
merjamo z večjimi nacijami. Ka-
talonci, Kurdi, Palestinci, Baski,
Škoti se borijo že desetletja, da bi
dobili svojo samostojno državo,
mi pa smo le dva milijona doma
in pol milijona po svetu, in smo
uspeli zato, ker smo se vsi za to
zavzeli”. Pleskovič je nato prepu-
stil oder argentinskim maturan-
tom, ki so večer obogatili ter s svo-
jimi recitacijami, petjem in ple-
som predstavili svoje življenje in
delovanje v Argentini - “Prišli smo
iz daljne Argentine v domovino
svojih dedov in pradedov. Oni so
se od tebe ločili, a so lepe spomine
nate ohranili in ustvarili košček
Slovenije v tujini …, niso obupali
in so ostali zvesti narodu, zvesti
domovini, zvesti Bogu”. Nastop je
vseboval tipične argentinske plese
s primesmi slovenskih melodij.
Večer se je nadaljeval s pogovo-
rom med časnikarko Eriko Jazbar
in slovenskim zgodovinarjem in
novinarjem Jožetom Možino.
Moderatorka je o gostu, ki je bil
že večkrat v kulturnem centru,
povedala, da je to “človek, ki diha
kri Slovenije, živi in dela v Ljublja-
ni, s srcem je na Vipavskem. Ima
odnos do našega prostora, do za-
mejstva”. Možina je priznal, da
svoj odnos do slovenstva gojil že
od nekdaj: “Veliko mojih predni-
kov je s posebno prizadevnostjo
gradilo slovenstvo in ostajalo zve-
sto Sloveniji, čeprav je živelo pod
Jugoslavijo ali izven njenih meja,
v Italiji. Slovenstvo se je gradilo v
pristnem odnosu do literature - na
tak način, z razpoznavno vlogo
svojega jezika, se človek čuti Slo-
venca”. Zgodovinar pravi, da so
  a odru velike dvorane goriškega
Kulturnega doma so v sredo, 12.
junija 2019, zvečer goriški dijaki
licejev Trubar - Gregorčič tretjič uprizorili
svojevrstno štirijezično predstavo Res do-
bra šola. Skrbno pripravljena “multime-
dijska” predstava, stkana iz štirih razno-
likih prizorov v razredu in dveh utrinkov
z roditeljskih sestankov, v slovenskem,
italijanskem in angleškem jeziku ter kla-
sični grščini, je nastala med popoldan-
skimi urami gledališke delavnice, ki jo je
vodila prof. angleščine Tjaša Ruzzier. Sa-
ma je gledališka navdušenka, večkrat je
nastopala v satirično ujedljivih kabaret-
nih prizorih. Res dobra šola je pod njeno
domiselno, temperametno režijsko roko
premiero doživela v prvi polovici marca
prav na odru Kulturnega doma, na kate-
rem so jo dijaki ponovili v aprilu.
Za predstavo, ki prikazuje, kako so se v
raznih zgodovinskih obdobjih spremin-
jale vzgojne metode, pa tudi samo ob-
našanje učencev in njihovi odnosi do
profesorjev, je spretno uporabila besedila
grškega avtorja Herondasa (3. stol. pr.
Kr.), Charlesa Dickensa (1812-1870),
Francka McCourta (1930-2009), Alessan-
dra D’Avenie (1977) in Alojza Rebule
(1924-2018). Prvi najbolj hrupen in pi-
san prizor, v katerem se je oglasilo tudi
sočno tržaško narečje, pa je izšel izpod
navihanega peresa same prof. Tjaše Ruz-
zier in je prikazal raznoliko skupino
staršev, ki pridejo na roditeljski sestanek
v današnjem času. V pogovoru s profe-
sorjem se izrišejo tudi značaji mam in
očetov in delavnost ali lenoba njihovih
otrok.
V predstavo so dijakinje - teh je bila
večina - in dijaki vlili svoje navdušenje
nad gledališko umetnostjo in se pri tem
odlično izkazali tu-
di v tekoči izgovar-
javi antičnega
grškega jezika (pri
tem jim je poma-
gala prof. klasičnih
jezikov Nadja Ma-
rinčič) in an-
gleščine z anglo-
saškim in ame-
riškim naglasom.
Razgibana predsta-
va, pri kateri so di-
jaki sproti poskrbe-
li tudi za hitro
menjavo scene (in za bliskovito kostum-
sko preobleko) je na junijski ponovitvi
sicer izgubila nekaj tistega blestečega le-
ska, ki je prevzel gledalce na premieri 14.
marca 2019 (o njej smo podrobno po-
ročali v našem tedniku 21. marca 2019).
Tokrat se je namreč njena vsebina izrisala
v malce “okrnjeni” obliki, saj ni bilo gla-
sbe v živo, izpadel pa je tudi ples. S svojo
rapersko, vsebinsko globoko pesmijo in
občudovanja vrednimi plesnimi gibi pa
je bil tudi tokrat prisoten nekdanji dijak
Sabastian Zamaro. V vlogo snažilke je na-
mesto gospe Elene Vizintin duhovito
vskočila Petra Feri, dijakinja tretjega ra-
zreda humanističnega liceja. Kot že na
premieri je prof. Ruzzier poka-
zala tudi svoje pevske veščine.
Ob koncu se je zahvalila Igorju
Komelu, predsedniku Kultur-
nega doma, ki je dal na razpo-
lago dvorano, in vsem, ki so
pripomogli k uresničitvi tega
gledališkega podviga. Gledalce
pa je povabila, naj s trikratnim
“srečno”! voščijo maturantom
vso srečo na maturi. Obljubila
je, da bo tudi prihodnje šolsko
leto nastala kakšna taka gleda-
liško-glasbena stvaritev.
IK
N
  Ponovitev dijaške predstave Res dobra šola
V tretje gre rado
KULTURNI DOM 
Primorci imeli idealen odnos do
Jugoslavije že pred drugo svetov-
no vojno, do države, v kateri sicer
ni bilo vse idealno. Vsakdo, ki je
imel z Jugoslavijo neko neposred-
no izkušnjo, se je v njej rodil in
živel, bi težko pozabil ponižanje,
ki je zaradi gospodarskih in poli-
tičnih eksperimentov nastalo, ko
je v državi primanjkovalo vse. Po-
jem samostojne Slovenije je pred-
stavljal le čudovite sanje - “Izpo-
stavljeni posamezniki so v naši
zgodovini, predvsem pa od 16.
stoletja naprej, ko lahko rečemo,
da je slovenska identiteta opredel-
jena, gradili in gojili neko sloven-
sko zavest, ki je potem v 19. stol.
preplavila celotno državo, v sredi-
ni 80. let pa še ni nič kazalo in so
nas dogodki nekoliko presenetili.
Velika moč zamejstva in izseljen-
stva je ta konservativni in kato-
liški del slovenske nacije, ki ga za
samostojno slovensko državo ni
bilo treba prepričevati”. Pri kato-
ličanih je za Možino doma tudi
pojem 'treh Slovenij', kjer ne gre
za teritorialno domovino, pač pa
za duhovno domovino - na ta
način je Slovenija ogromna. Po
svetu so Slovenci po rodu, kulturi
in izročilu, krčevito se oklepajo
slovenskega jezika in slovenske
kulture, povezuje pa jih tudi kato-
liška vera. Kljub določenemu an-
tikatolicizmu v matični državi
Možina ne postavlja sedanjih ka-
toličanov v vlogo žrtev. Pravi, da
zgodovinsko se je prav na krščan-
stvu utemeljila slovenska nacija,
preko krščanstva smo stopili v
evropski civilizacijski krog, v za-
hodno Evropo in duhovniki so bi-
li vedno ključni intelektualci, ki
so držali pokonci slovensko iden-
titeto. Povedal je tudi, da “kato-
liško prebivalstvo je bilo med voj-
no in po njej poteptano, izkore-
ninjeno, delno celo pobito, pre-
strašeno, izseljeno. Ta stvar je bila
okoli leta 1990 nekoliko zanika-
na, zadnja leta pa se jermen spet
stiska, kar pa je v veliki meri odvi-
sno od katoličanov samih”.
Možina je spomnil, da so se v
pomladnih mesecih leta 1942
zgodili okrutni umori neverjetnih
razsežnosti, govoril je o poboju
romske populacije - “po očitnem
povelju komunističnega vodstva,
saj je tedaj osvobodilna fronta, ki
so jo ves čas vodili in usmerjali ko-
munisti, nameravala spremeniti
značaj slovenskega naroda”. Po
Možinovem mnenju so žal danes
cinizem, nihilizem, medijska in
politična hudobija še prisotni v
slovenski javnosti, vendar pa ob-
staja še druga Slovenija, zaradi de-
lovanja dominantnih medijev
manj prisotna, ki goji vrednote.
Možina je govoril tudi o osebnih
napadih, katerih je bil tarča, in o
napadih na niz svojih oddaj
Pričevalci na TV Slovenija. Dodal
je še, da se zlasti na medijskem po-
dročju opaža “rekonkvista, rekon-
strukcija določenih prvin
prejšnjega režima z uniformirano-
stjo in avtocenzuro”. Po Možino-
vem mnenju je RTV Slovenija
igrala vedno zelo pomembno vlo-
go, bila je edini močan televizijski
medij - konec 80. let je večerni te-
levizijski dnevnik gledalo milijon
ljudi. Prej je bil ta medij
indoktrinator; ko se je
začel luščiti režim, se je
še držal nazaj, bil je še
pod nadzorom partije,
“pozneje, v času demo-
kratizacije in v obodbju
plebiscita, pa postane
tudi televizija, kot me-
dij, pomembno gonilo
vrednostnega središča,
ki se je oblikovalo
okrog odločitve, da gre-
mo na plebiscit, in zla-
sti v času vojne za Slo-
venijo je igrala RTV Slo-
venija središčno vlogo
komunikatorja tudi s
svetovno javnostjo - to
je bila prva vojna, do-
bljena na medijskem
področju”. Dodal je še:
“Če si v funkciji na javni televiziji,
se mi zdi častno in pošteno, da se
zavzameš za šibkejšo stran, za ti-
sto, ki je bila anulirana, ki nima
glasu … kriterije za svoje delo, za
to, kar je dobro in kar je slabo,
jemljem pri navadnih ljudeh. Te-
meljna definicija je obsodba
bivšega režima: včasih se ne izreče
beseda komunizem, beseda mo-
rišča, v Sloveniji je malo ljudi, ki
bi na ta način govorilo”. Na kon-
cu pa je optimistično pritrdil:
“Slovenci smo uspešna nacija, saj
je malo narodov na svetu, ki bi do
svoje države prišlo na tako čist
način. 23. decembra 1990 smo
imeli plebiscit, na katerega je šlo
88,5 % ljudi, od teh jih je 95 %
glasovalo za samostojno in neod-
visno državo. In pol leta zatem
nam je uspelo se rešiti iz primeža
komunistične Jugoslavije, ki se je
razglašala, da ima tretjo naj-
močnejšo armado v Evropi”.
Katja Ferletič
Foto DD
Foto DD
Goriška 4. julija 2019 7
  Koncert Pihalnega orkestra Kras
Sugestivna moč
“Poletne noči”
POLJANE 
  soboto, 29. junija 2019,
je bilo na Poljanah pri
Doberdobu zelo živah-
no. Domačini in gostje iz so-
sednjih vasi so se v najhujši
vročini zabavali s smučanjem
in sankanjem po pla-
stični površini med že
tradicionalno “šijado”,
sledil je še turnir briškole
ob pečenju mesa in
točenju piva. Zvečer, ko
se je zrak osvežil in je za-
pihala poletna sapica, se
je temperatura znižala in
prišel je čas za glasbo.
V starem vaškem jedru, v
nežnem objemu večsto-
letnega oreha in starih
kraških kamnov, so Pol-
janci opremili prostor za
Pihalni orkester Kras, so-
lista in zbore, s katerimi
so godbeniki ustvarili
čudovit koncert Poletna
noč. Na koncertu so
namreč sodelovali pevka
Tina Balta in tenorist
Igor Antonič, Fantovska
skupina Devin Nabrežina, De-
kliški zbor Igor Gruden iz Na-
brežine ter otroški zbor Vesel-
jaki iz Doberdoba. Večer sta
povezovali domačinki Greta
Lefons in Janja Devetak.
Za začetek so godbeniki pod
vodstvom dirigenta Patricka
Quaggiata izvedli uspešnico
Polka s pozavno slovenskega
narodno-zabavnega ansabla
Alpski kvintet, nato se jim je
pridružil močan glas Tine Bal-
V ta, ki je suvereno zapela pesemPoletna noč legende slovenskepopevke Marjane Deržaj. Pe-
sem, ki jo je za pihalni orke-
ster priredil Igor Peric, je god-
benikom še posebej pri srcu,
saj jih spominja na poletje leta
2000, ko so uživali na dvod-
nevnem izletu na hrvaškem
otoku Rab.
Med večerom so se v prostoru
pod napetimi jadri, ki so na-
stopajoče branila pred rado-
vednim pogledom zvezd in v
katerih so se zrcalile barvne
luči projektorjev, urejeno
vrstili zbori. Mladi Veseljaki so
ob spremljavi godbe in pod
vodstvom dirigentke Lucije
Lavrenčič prisotne očarali s
pesmijo Marjana Vodopivca
Mi jadramo iz mladinskega fil-
ma Bratovščina sinjega galeba
in s slavnim delom Another
brick in the wall angleške rock
skupine Pink Floyd. Ozračje je
povsem segrel tenorist Igor
Antonič, ki je čustveno izvedel
Cesarico hrvaškega pevca Oli-
verja Dragojevića, za tem pa je
pred občinstvo ponovno sto-
pila Tina Balta in s svojo inter-
pretacijo pesmi Hallelujah
Leonarda Cohena ganila pri-
sotne. Po prvem delu koncerta
so pred mikrofonom pozdra-
vili doberdobski župan Fabio
Vizintin, ki je iz srca čestital
Pihalnemu orkestru Kras in
prizadevnim domačinom,
predsednik vsedržavnega
združenja godb ANBIMA Ser-
gio Poian in podpredsednik
Zadružne kraške banke Gabri-
jel Ferfoglia. Na vrsto je nato
prišel nastop deklet zbora Igor
Gruden, ki so se pod vod-
stvom dirigenta Mirka Ferlana
predstavile s pesmijo Ain’t
That News Hatfielda Stephe-
na. Mladi pevci Fantovske sku-
pine Devin Nabrežina so zape-
li dalmatinsko Sječanje na Ve-
lu Luku, nato pa sta se oba
zbora izkazala v skupni izved-
bi slavne Bohemian rhapsody
angleške skupine Queen.
Zadnja na programu je bila pe-
sem Francesca Boccie in Cira
Esposita Grande amore, ki jo
je za pihalni orkester priredil
Patrick Quaggiato. S to pesmi-
jo si je italijanski trio Il Volo
zaslužil zmago v Sanremu na
Festivalu itali-
janske popevke
leta 2015, na so-
botnem koncer-
tu pa sta jo v
spremstvu zbo-
rov in orkestra
zapela Tina Bal-
ta in Igor Anto-
nič. Izvedba je
požela izjemen
uspeh in si za-
služila bis. Sle-
dila je še izmen-
java daril med
predsednikom
Pihalnega orke-
stra Kras Lucia-
nom Gergole-
tom, predstav-
niki domačinov
in dirigenti.
Uspešni večer
glasbe in živahnega druženja
so priredili Pihalni okester
Kras pod pokroviteljstvom
občine Doberdob, ZSKD-ja,
Kulturnega doma iz Gorice,
kulturne zadruge Maja, SKGZ-
ja, ZKB in vsedržavnega
združenja godb ANBIMA, za
bogato izbiro sladic in odlično
“pašto” pa so poskrbele
odlične poljanske kuharice.
Kat
(več fotografij na www.noviglas.eu)
  Pogovor: Ilaria Bergnach
Festival je praznik ...
S 3. STRANI 
Zaupam organizacijskemu od-
boru in sodelavcem. Opazila
sem, da kot predsednica veliko
več govorim z ljudmi; do mene
prihajajo s predlogi o najra-
zličnejših stvareh. Pomembno je
ljudi poslušati, upoštevati želje
članov društva in vaščanov, ki
jim je društvo pri srcu. Sam ne
moreš vedno vedeti, kaj moraš
narediti. Zato je potrebno lju-
dem prisluhniti. Že sedaj priha-
jajo zamisli za 50. festival. Mno-
gi morda niso več pri društvu, so
pa pred leti “živeli s” festivalom,
ki jim je pri srcu, zaradi česar bi
radi kaj povedali oz. pomagali.
Pri naših obletnicah je lepo, da
se ozremo nazaj, še bolj pa
skušamo gledati naprej. Je oboje:
obeležimo prehojeno pot, obe-
nem pa snujemo nadaljnjih …
… petdeset?
Petdeset ne, deset ali pet pa go-
tovo. Snujemo vizijo, cilje, kaj
hočemo narediti, kaj morda
spremeniti. Vse skupaj je napor-
no, saj so vendar abrahami … So
pa to priložnosti z močnim po-
zitivnim nabojem.
Nekaj podatkov: koliko vas je,
ki fizično, konkretno delate
okrog prizorišča festivala?
Po mojem nas je okrog 70. Ni-
smo vsi vedno tam v istem tre-
nutku, a približno toliko nas je -
od otrok do najstarejših -, ki smo
zraven pri pripravi. V organiza-
cijskem odboru nas je šestnajst:
vsak ima svoje ideje in želje. Po-
membno je, da tako skupino
upravljamo tako, da skupaj do-
sežemo isti cilj. Ta seveda je čim
bolje izpeljan števerjanski festi-
val.
Prej si omenila količino in ka-
kovost. Imam občutek, da
vam uspeva ohranjati oboje,
kar ni samo po sebi umevno
…
V kakovosti se prenavljamo, saj
nam veliko pomeni, da smo v
koraku s časi, ki jih je kdaj pa
kdaj potrebno tudi prehitevati.
Pomembno je, da ne postanemo
dolgočasni, monotoni. Pomem-
bno je, da je lepo priti v društvo,
da delamo vedno kaj novega, za-
nimivega. V količini pa se pogo-
sto preutrujamo, zaradi česar
iščem načine, da bi ta vidik de-
lovanja reorganizirali. Saj v
društvu je veliko sposobnih
oseb. Na splošno pa se mnogi
bojijo odgovornosti, a odgovor-
nost ni noben bavbav, če imaš
možnosti in zmogljivosti, da jo
izpelješ. In če ti odgovornost
kdo zaupa, pomeni, da si ji lah-
ko kos. Take funkcije so lahko
odlična priložnost, da se še česa
naučiš. Sama sem se in se še mo-
ram naučiti novih prijemov, ko-
municiranja v skupini, vodenja
ekipe, ki je še kar številna.
Za konec?
Lepo vreme bo!
A ja?
Pravijo, da ja. Sicer pa smo se v
soboto odpravili na Sv. Goro.
Zares?
Res. Vsako leto, pred festivalom,
gre skupina odbornikov in dru-
gih, ki si to želijo, peš na Sv. Go-
ro. Nekajkrat se je zgodilo, da so
šli se zahvalit za uspeh in lepo
vreme tudi med festivalom. Tudi
te vrednote so del našega
društva in jih je vredno ohrani-
ti.
Obvestila
PD Štandrež vabi v četrtek, 4. julija
2019, ob 21. uri v župnijski par v
Štandrež, na ogled komedije Čaj
za dve. Vstop prost. Toplo
vabljeni!
Festival narodno-zabavne glasbe
“Števerjan 2019” bo med
Borovci v Števerjanu 5. in 6. julija
ob 20. uri, v nedeljo, 7. julija, ob
17.30.
Katoliško tiskovno društvo iz Gorice
išče sodelavca odgovornega za
tehnično delo in vzdrževanje
prostorov. CV pošlj ite do
31.7.2019 na naslov
ktd.stc@gmail.com
Mladinski dom Gorica prireja
“Poletnosti 2019”, poletne
počitnice za otroke od 6. do 14.
leta: 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO
– igriva priprava na začetek
pouka (6-13 let); 2. – 6. 9. 1, 2,
3: SREDNJA! – uvod v srednjo
šolo (11-12 let). Informacije na
tel. 0481-280857 ali 366-
6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero.it,
www.mladinskidom.it
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v sodelovanju s
turistično agencijo v soboto, 3.
avgusta, tradicionalni piknik v
Zgornji Savinjski dolini z obiskom
Mozirskega gaja. Ogledu t. i.
parka slovenskih vrtnarjev, kjer
so umeščeni tudi drugi objekti
prepoznavnega načina
podeželskega življenja, bo sledilo
druženje. Vpisujejo do 13. julija
po tel. 0481-884156 (Andrej F.),
346-1206031 (Sonja K.), 0481-
882183 (Dragica V.), 0481-
78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus
bo odpeljal iz Gorice s trga
Medaglie d'oro/Goriščka z
običajnimi postanki pri vagi blizu
Pevmskega mosta, v Podgori pri
telovadnici, v Štandrežu pri
lekarni in na Pilošču. Drugi
avtobus iz Doberdoba s postanki
na Poljanah, v Sovodnjah pri
cerkvi in lekarni in na Pilošču, od
koder bosta nadaljevala pot v
Zgornjo Savinjsko dolino. Ura
odhoda bo objavljena.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Čestitke
V nedeljo, 30. junija, sta se tudi
pri maši v cerkvi sv. Ivana Marica
in Anton (Tonče) Podveršič
zahvalila Bogu, da že 66 let
stopata po skupni življenjski poti.
Za to jima je čestital tudi g.
Marijan Markežič kar med
mašno daritvijo. Da bi še veliko
let preživljala v zadovoljstvu, jima
voščijo predvsem sin Jadran,
snaha Cinzia in vnuk Aaron.
Pridružujemo se tudi mi z
uredništva Novega glasa.
(od 5. 7. 2019 do 10. 7. 2019)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 5. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 6. julija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 7. julija ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 8. julija (v studiu Ilaria
Bergnach, Miha Kovic in Jakob
Leopoli): Mihec in Jakec show.
Torek, 2. julija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 9. julija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Oglar je
zavber fant, ima ves črn gvant. -
Izbor melodij.
Četrtek, 10. julija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in
humor.
30.6.1999         30.6.2019
DAVORIN
Sovodnje ob Soči
Vse z leti mine,
vse se spremeni,
le hvaležna misel
in lep spomin na tebe
ostaja in živi.
Svojci
Foto Manuel Demori
49. festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2019 bo potekal
od 5. do 7. julija 2019 pod borovci v Števerjanu. V petek in soboto
se bo začel ob 20. uri, ko bodo na odru predfinalnih večerov
nastopili vsi prijavljeni ansambli. Finalni večer bo v nedeljo, 7.
julija, z začetkom ob 17.30; svojo prisotnost na njem je
napovedal predsednik vlade RS Marjan Šarec. Komisijo za
glasbo letos sestavljajo Slavko Avsenik mlajši, Hanzi Kežar,
Marijana Mlinar, Nikolaj Pintar (predstavnik društva), Andrej
Plesničar, Igor Podpečan, Jani Rednak in Ilaria Bergnach, ki
komisiji predseduje; komisijo za besedilo pa Martina Valentinčič
(predstavnica društva), Janez Dolinar in David Bandelj. Letos se
je prijavilo 21 ansamblov. V petek bodo nastopili ans. Dolenjskih
5, ans. Folkton, ans. Jelen, ans. Kraški muzikanti, ans. Lunca,
ans. Razgled, ans. Rožnik, ans. Valovi, ans. Vrli muzikanti in ans.
Zadetek, v soboto pa ans. Jug, ans. Mladi Pomurci, ans. Murni,
ans. Naši fantje, ans. Petovia kvintet, ans. Pik, ans. Prisrčniki,
ans. Raubarji, ans. Savinjski kvintet, ans. Veseli Savinjčani in
ans. Žurerji. Gostje v nedeljo zvečer bodo Prifarski muzikanti, ki
proslavljajo 30-letnico nepretrganega delovanja. V primeru
slabega vremena bo festival, ki ga bo vodila in povezovala Tjaša
Hrobat, potekal pod velikim šotorom. Na trgu pred cerkvijo bo
šotor za “ljubitelje števerjanskih piščancev in briške kapljice”.
Festival Števerjan 2019
Poldrugo uro pred proslavo ob dnevu državnosti, ki je 28. junija
potekala na poletnem Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze
Bratuž, je bila v cerkvi sv. Ivana v Gorici maša za domovino, ki jo je
daroval dekan Marijan Markežič. “Slovenci se večkrat premalo
zavedamo, kako bogat jezik imamo”, je dejal mašnik. “Celo za
podobne stvari imamo več sorodnih izrazov; recimo: kjer stanujemo,
je stanovanje, hiša, bivališče, predvsem pa je 'dom', kjer se vzgaja
družina, kjer se člani drug drugega podpirajo, spodbujajo”. Slomšek
je dejal, da smo kristjani doma v nebesih, kjer je naš pravi dom.
Zato je prav, da našo domovino gradimo, začenši tukaj, v božjem
bivališču, in da Jezusa nesemo v vsakdanje življenje, da bi se notranji
mir in sprava razširila med vse Slovence, kjerkoli prebivamo, da bi
gradili skupen dom, “Božjo in našo domovino”, je povedal navzočim,
med katerimi sta bila tudi predsednik Svetovnega slovenskega
kongresa Boris Pleskovič in predsednik SSK Konference za Italijo
Karlo Bresciani. Narod brez spomina je narod brez korenin in počasi
propada. Zato je pomembno, da gojimo spomin, da sedemo za mizo
in si povemo “tisto resnično zgodbo”. In Bog bo zraven vsakokrat,
ko bomo pričevali, je še dejal mašnik, ki je molil za vse, ki so gradili
domovino in drugim dajali zgled, da bi vsi skupaj še naprej gradili,
danes in jutri! / D
Sv. Ivan / Maša za domovino
Kultura4. julija 20198
  adnja predstava letošnje
gledališke sezone Sloven-
skega narodnega gleda-
lišča Nova Gorica je bila premier-
no uprizorjena na domačem ma-
lem odru 15. maja. V koproduk-
ciji Gledališča Koper in režiji Re-
nate Vidič, ob dramaturškem
branju Martine Mrhar, je nastala
izredno intenzivna upri-
zoritev svetovne knjižne
uspešnice Skrivnostni
primer ali Kdo je umoril
psa. Po literarni predlogi
romana angleškega pisa-
telja Marka Haddona
(2003) jo je za odrske de-
ske (za londonski Royal
National) priredil Simon
Stepens. Krstna izvedba je
prejela sedem nagrad oli-
vier, med njimi tudi na-
grado za najboljšo novo
igro (2013). Številnim
uprizoritvam po vsem
svetu sta se pridružili še
dve na slovenskih odrih,
konec sezone v SNG No-
va Gorica v prevodu Milana De-
kleve, v začetku sezone pa jo je
uprizorila Drama SNG Maribor v
režiji Mateje Kokol.
Delo je napisano kot osebna iz-
poved glavnega protagonista
Christopherja. Realistično prika-
zuje, kako razmišlja, se obnaša in
si izrisuje pogled na svet, ki ga
obdaja, najstnik z Aspergerjevim
sindromom. Žal je avtizem zelo
razširjena vseživljenjska razvojna
motnja, pri kateri se predvsem
kažejo težave s socialnim komu-
niciranjem, tudi zaradi reakcij, ki
jih ima avtist na določene odzive
okolja. Kdor pozna kakšno ose-
bo, ki ga tare ta težava, je lahko
še globlje doživljal izjemno na-
Z tančno in vseskozi dosledno,mojstrsko igro Žige Udirja. Igra-lec je živo in izredno prepričljivo,
pa tudi pretresljivo odigral to ze-
lo zahtevno vlogo. Brez
vsakršnega odstopanja je z bese-
do, gestikulacijo, čustveno
močnim izrazom in gibi in mno-
gimi niansami izražal Christo-
pherjeve občutke. Petnajsletni
mladenič ne prenese, da bi se ga
kdo dotikal, niti starši, ne mara
nelogike, ne metafor ne vicev.
Noče rumene in rjave barve, ima
rad le konkretne stvari. Je sicer
zelo nadarjen za eksaktne vede
in trmasto vztraja pri tem, kar si
je zamislil. Rad ima matematiko
in fiziko, ki zahtevata točnost,
natančnost. Za matematiko je
pravi genij (zna našteti vsa
praštevila do 7.507), rad bi postal
znanstvenik.
Da je predstava pravzaprav dra-
matizacija romana, izhaja že iz
tega, da vezno pripoved – hkrati
je to Christopherjeva knjiga -
prebira Helena Peršuh, ki tan-
kočutno pooseblja Christopher-
jevo učiteljico Siobhan. Ta ga re-
snično razume in mu zna stati
ob strani, ko to potrebuje, in mu
dajati pravilne in praktične na-
potke za vsakdanje življenje. 15-
letni Christopher si nadeja raz-
kriti, kdo je tako kruto umoril so-
sedovega psa Wellingtona (sam
zelo ljubi pse), ki
ga je našel neke
noči okrvavljene-
ga, prebodenega z
vilami na sosedo-
vem dvorišču. Ko
se gre detektiva,
da bi izvedel, kdo
je morilec, razkri-
je marsikaj prikri-
tega iz bližnje
okolice in laži, ki
so se porodile
med domačimi
stenami. Tako izve
tudi, da njegova
mama ni umrla,
kot mu je zatrdil
oče, ampak je
odšla od doma z drugim
moškim, sosedom (lastnikom
umorjenega psa!). Še bolj šokan-
tno je zanj, ko se izkaže, da je ubil
psa njegov oče (ta lik, razpet med
strogostjo in skesanostjo, je ime-
nitno odigral Gorazd Jakomini).
Le-ta ima sicer Christopherja
izredno rad, a prav zaradi preve-
likih skrbi zanj ga omejuje. Chri-
stopher se zaradi tega groznega
razkritja odloči za beg z doma,
da bi kar sam poiskal mater v
drugem mestu. To mu tudi uspe,
kljub vsemu. Ko premaga veliko
oviro iti od doma sam in ko
odlično opravi izpit iz matema-
tike, se mu zdi, da mu bo vendar-
le uspelo uresničiti svoje želje.
Predstava odslikava podobo naše
družbe, ki nima kaj dosti poslu-
ha za take osebe, kot je Chisto-
pher. Režijsko je odlično izpelja-
na. V njej je marsikatera domi-
selna, tudi drobna režijska
rešitev, ki uprizoritvi priliva še
dodatno sočnost in jo dela še
bolj zanimivo, hkrati pa tudi zelo
pretresljivo. S svojim ritmom od
prvega trenutka občinstvo
čustveno močno povleče v doga-
jalni vrtinec, da ne more več iz
njega do zadnje replike. Napeta
je kot prava detektivka. Vse je v
njej premišljeno in izbrano. Sce-
na (Milan Percan), kostumi (An-
drej Vrhovnik), glasba (mojster
Mirko Vuksonović, ki zna za vsa-
ko predstavo izbrati primeren
glasbeni ton), osvetlitev odra
(vrhunski Samo Oblokar), vse je
harmonično usklajeno.
Vsi igralci, ki so stalno prisotni
na odru, nekateri v več vlogah
(poleg že omenjenih Anja
Drnovšek, Medea Novak, Rok
Matek, Luka Cimprič in Jure Ko-
pušar) so pripomogli k
dovršenosti predstave. Največ za-
slug za uspeh ima seveda Žiga
Udir, ki je resnično nadrobno
zgradil izredno problematičen
lik. Ta terja od igralca velik na-
por, nenehno zbranost in nape-
tost; čustvena stanja dramskega
lika mora poglobljeno izražati s
celim telesom. Temu je bil Žiga
Udir vrhunsko kos.
Konec intenzivne in doživeto iz-
vedene predstave, ki s svojo te-
matiko izzove marsikatero raz-
mišljanje, so gledalci, napojeni z
močnimi občutki, upravičeno
pospremili z dolgim, prisrčnim
ploskanjem.
IK
Četrta številka revije Mladika je izšla junija. Avtor v uvodu ugotavlja,
da so letošnje upravne volitve v deželi FJK razdelile slovensko
manjšino, saj se je delno uveljavljeno sodelovanje, ki je dobro obetalo,
ustavilo. Fokus obravnava zaščitni zakon o šolstvu za slovensko
manjšino v Italiji. Prof. Peter Černic v članku Zaščitni zakon in šolsko
vprašanje ugotavlja, katere pravice smo uživali pred l. 2001, kaj smo
pridobili koristnega z zaščitnim zakonom in kateri so negativni vidiki
zakona. V posebnem članku piše, v kolikšni meri demografski upad
ogroža slovensko šolstvo v Italiji. Objavljen je intervju s slovenskim
tržaškim pianistom, pedagogom, skladateljem in dirigentom
Aleksandrom Vodopivcem ob njegovem 85. rojstnem dnevu. V
pogovoru z Jankom Banom glasbenik spregovori o številnih glasbenih
izkušnjah, igranju z uglednimi orkestri, o komponiranju in snemanju
filmske glasbe. V rubriki Obletnica Patricija Florenin piše o 60-letnici
delovanja Zveze slovenske katoliške prosvete iz Goriške. V rubriki o
ekoloških vprašanjih je govor o zelenih obveznicah, ki jih izdajajo
nekatere evropske države, o
potrebi po spremembah v
avtomobilski industriji in
zaščiti živalskih in rastlinskih
vrst, ki so ogrožene. V rubriki
Literatura sta objavljeni novela
Gašperja Tonina Pianopianist,
ki je prejela 3. nagrado za
prozo na 47. literarnem
natečaju Mladike, in tudi
pesem Vladimirja Kosa
Majsko darilo. Na kulturnih
straneh sta objavljena izčrpen
zapis Nadie Roncelli o obisku
pri Slovencih v Argentini in
članek Mojce Polone Vaupotič
o slikarju Antonu Cebeju, ki je
deloval v 18. stoletju. V rubriki Pričevanja Erika Jazbar poroča o
slovesnosti v Kočevskem rogu letos spomladi, Ingrid Patricia Boben
je napisala prispevek o najstarejših vipavskih imenih in priimkih na
osnovi arhivskih dokumentov, ki jih je našla v starih matičnih knjigah
vipavske župnije. Sebastijan Valentan se klanja spominu Gabrijele
Rehberger, Pavel Zlobec pa Edija Košute. V središčnih straneh revije
so novice Antene. Lučka Kremžar De Luisa v novicah Knjižnice
Dušana Černeta predstavi gradivo, ki ga je knjižnica pravkar pridobila.
V mladinskem listu RAST člani novinarskega krožka pišejo o svojem
odnosu do komunikacijskih sredstev, tehnoloških pripomočkov in
socialnih omrežij. Urška Petaros poroča o izidu literarnega natečaja
SKK, Martina Sosič je pripravila pogovor s člani tržaške gledališke
skupine, ki je uprizorila predstavo Radio Pirat. V dopisu iz Argentine
zvemo o pobudi Akamasoa za pomoč revnejšimi. V Rasti je objavljena
zgodba Ivane Kreševič, priporočena na literarnem natečaju SKK
2017/18; predstavljena je tudi nova uprizoritev gledališke skupine
M+, glasbena grozljivka Cvetličarna.
Junijska številka revije Mladika
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (70)
Plemiški priimek 
Braunizer (4)
Jožefa Frančiška Brau-
nizerja pl. Braunthala
so pokopali v cerkvi na
Kostanjevici, kjer je že
počivalo veliko po-
membnih ljudi, predv-
sem višjih slojev (ka-
sneje je tam nastala tu-
di grobnica Bourbo-
nov). V cerkvi je 23 na-
grobnih plošč. Ena od
sedmih plošč, ki so brez napisa, verjetno pripada
Jožefu Frančišku Braunizerju pl. Braunthalu ali
morda gre celo za družinsko grobnico te rodbi-
ne.
V mrliški knjigi piše, da je pogreb Jožefa Frančiška
vodil njegov bratranec Ignac Jožef Benedikt Brau-
nizer, župnik cerkve sv. Ignacija na Travniku v
Gorici. Očitno gre tukaj za znanega doktorja teo-
logije in cerkvenega prava, šolnika, kasnejšega
tržaškega prošta, kanonika v Zagrebu in guber-
nialnega svetnika, rojenega 16. julija 1760 v Ka-
nalu. Veliko informacij o njem najdemo v Slo-
venskem primorskem biografskem leksikonu
(med temi tudi podatek, da je bil leta 1788 župnik
v Terzu, kar je po našem mnenju napačno, saj -
kot smo videli - je to funkcijo imel njegov bratra-
nec).
Jožef Benedikt Braunizer pl. Braunthal je bogo-
slovne študije opravil v Rimu in Pavii. Ravno v
Pavii je “Kranjec iz Kanala” (“Carniolus Canalen-
sis”) končal študije, kakor piše v ordinacijskem
protokolu v latinščini: “Theses quas annuentibus
Illustrissimis ac Reverendissimis DD. Magnifico
Rectore, Decano, Professoribus, et Assistentibus
Sacrae Facultatis Theologicae DD. de Collegio ad
asequendam Sacrae Theologiae lauream in regio-
caesareo archigymnasio Ticinensi D. Joseph Be-
nedictus Braunizer de Braunthall Carniolus Ca-
nalensis Imper. Collegii Germ. et Hungarici
Alumnus”. Leta 1789 je postal učitelj na goriški
normalki in profesor na humanistični šoli. Leta
1805 je postal profesor verstva na gimnaziji in fi-
lozofiji, dve leti
kasneje začasni
profesorski član
škofijske izpitne
komisije za “gene-
ralne izpite”, leta
1818 pa profesor
cerkvenega prava
in zgodovine na
ponovno od-
prtem semenišču
v Gorici, potem
ko je le-tega za ne-
kaj let ukinil cesar
Jožef II.  (k popra-
vi te hude krivice
in ponovnemu
odprtju cerkve in
samostana na Sve-
ti Gori je veliko
pripomogel prej
omenjeni goriški
knezonadškof
Franc Filip pl. In-
zaghi). Štiri leta je bil Jožef Benedikt Braunizer
duhovni pomočnik v Kanalu, potem pa od 1809
do 1819 župnik pri sv. Ignaciju v Gorici, kjer je
zelo podpiral cerkveno petje in glasbo. V Sche-
matismus des Laibacher Gouvernement-Gebieths
za leto 1830 in v podobni publikaciji za leto 1836
beremo, da je bil častni član goriške kmetijske
družbe.
Od goriškega nadškofa Jožefa Balanta (1763-
1834) je Jožef Benedikt Braunizer prejel imeno-
vanje za mesto častnega kanonika stolnega kapi-
tlja. Nadškofa Balanta iz Nove vasi pri Lescah poz-
namo kot velikega podpornika učenja slovenske-
ga jezika na vseh ravneh bodisi v Ljubljani bodisi
v Gorici. Bil je profesor moralne in pastoralne teo-
logije na ljubljanski teološki fakulteti, kasneje tu-
di rektor. Med drugim je bil član komisije, ki je
preverjala slovenski prevod Svetega pisma Jurija
Japlja. Imel je velike zasluge pri uvel-
javljanju slovenščine. Podpiral je tudi
Furlane in ukazal natisniti molitve-
nik v furlanskem jeziku Traduzion in
dialet gurizan-furlan dellis Litaniis di
dug i Sanz cui Salmos e cullis rispettivis prejeris e
orazions, delo Antonia Leonardisa, dekana v
Ločniku in kasnejšega tržaškega škofa, velikega
prijatelja Braunizerja. Leonardis se je zgledoval
ravno po Slovencih, ki so že imeli svoje molitve-
nike, kar jim je - po njegovem mnenju - omo-
gočalo bolj občuteno in učinkovito doživljanje
vere. Leta 1819 je nadškofu Balantu uspelo kro-
nati prizadevanja svojega predhodnika Inzaghija
za ponovno odprtje bogoslovnega semenišča.
Jožef Frančišek Braunizer je bil leta 1809 pokopan v cerkvi na
Kostanjevici.
Antonio Leonardis, dekan v Ločniku in
kasnejši tržaški škof, avtor molitvenika
v furlanskem jeziku Traduzion in dialet
gurizan-furlan dellis Litaniis di dug i
Sanz cui Salmos e cullis rispettivis
prejeris e orazions. Bil je velik prijatelj
Jožefa Benedikta Braunizerja in se je
zgledoval ravno po Slovencih, ki so že
imeli svoje molitvenike, kar jim je - po
njegovem mnenju - omogočalo bolj
občuteno in učinkovito doživljanje
vere. Goriški knezonadškof Balant ga
je zelo podpiral.
V “Schematismus des Laibacher Gouvernement-Gebieths” za leto 1830 najdemo Jožefa
Benedikta Braunizerja.
Jožef Benedikt Braunizer se je rodil 16. julija 1760 v Kanalu.
Od goriškega knezonadškofa Jožefa Balanta (na
sliki) je Jožef Benedikt Braunizer prejel imenovanje
za mesto častnega kanonika stolnega kapitlja.
Leta 1819 je nadškofu Balantu uspelo kronati
prizadevanja svojega predhodnika Inzaghija za
ponovno odprtje bogoslovnega semenišča. Za
novega profesorja cerkvenega prava je izbral
ravno Jožefa Benedikta Braunizerja pl.
Braunthala, ki ga je prepričal, naj v Gorico pokliče
rojaka iz Bodreža, rodoljuba in človekoljuba
Valentina Staniča, ki je kasneje imel velikanski
vpliv na vzgojo slovenske mladine.
Dimitri Tabaj
SNG Nova Gorica / Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa
Vztrajnost in volja najstnika-avtista
Foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan 
13. festival v Mavhinjah 4. julija 2019 9
  ot piše v zajetni
programski knjižici, v
katero so svoje misli o
gledališkem ustvarjalnem delu,
ki terja veliko truda in
vztrajnosti, zapisali člani žirije,
bo na dveh mavhinjskih odrih,
na trgu (zunanjem pod milim
nebom) in pod velikim
šotorom, nameščenim na
dvorišču nekdanje osnovne
šole Josip Murn Aleksandrov,
nastopilo 166 (!) igralcev;
režiserjev, mentorjev, odrskih
delavcev... pa je 73. Ti so v
zakulisju pozorni na to, da vse
poteka v najlepšem redu. Na
trgu pa so tudi tokrat prisotni
postrežljivi, prijazni, zelo
delavni člani domačega
društva, ki vedno skrbijo, da je
gledalcem čim lepše in
udobnejše in da tudi grla niso
suha in želodci prazni. Nad
vsemi bedi predsednik društva
Paolo Antonič, njegova žena
Marinka Zeriali Antonič pa vsa
ta leta vestno vodi tehnično
ekipo.
Brezplačno brošuro s
programom in drugimi vestmi
v zvezi s festivalom je uredila
Mateja Clarici, za fotografije je
poskrbel Fotovideo Trst80
(Marko Civardi in Radivoj
Mosetti), platnico in plakate je
grafično izoblikovala Andreja
Martinc, tiskala pa Grafica
Goriziana iz Gorice.
Organizatorji so tudi letos dali
možnost, da se domačini z
umetniško žilico predstavijo
širšemu krogu ljudi. Tako je v
nekdanjih učilnicah
mavhinjske osnovne šole vse
dni festivala na ogled razstava
del t. i. Mavhinjskih
ustvarjalcev, devetih vaščanov,
ki jih po ustvarjalnih poteh
vodi Paola Bernasconi. Na
ogled so postavili izdelke iz
gline, marmoriranega papirja,
polstena, klekljane čipke,
majhne mozaike...
Slovesen uvod v festivalske dni
je bil ob mraku v sredo, 26. ju-
nija 2019, na odru na vaškem
trgu, pod “dobrohotnim
očesom” zvonika cerkvice sv.
Nikolaja in košatima krošnjama
kostanja in lipe, ki ju je zelo po-
srečeno v likovno podobo s sti-
liziranim izsekom trga ujela Ve-
sna Benedetič in tako v 90. le-
tih prejšnjega stoletja opremila
prvo brošuro festivala. Povezo-
valka uvodnega večera Anja
Colja, ki ima kar nekaj izkušenj
v tej vlogi, je med drugim
spomnila, da je festival biena-
len, a organizatorji nikoli ne
mirujejo: ko se ena izvedba
konča, že začnejo načrtovati
drugo! Dolgemu gledališkemu
maratonu sta pisna voščila in
čestitke poslala in opravičila
odsotnost senatorka Tatjana
Rojc in minister za Slovence v
K zamejstvu in po svetu PeterJožef Česnik. Pred mikrofon paje najprej stopil podžupan
Občine Devin - Nabrežina Val-
ter Pertot, ki je želel čim
uspešnejši potek festivala. V
imenu Dežele Furlanije Julijske
krajine je spregovoril deželni
svetnik SSk Igor Gabrovec. Kot
domačin je obudil spomin na
začetke tega festivala, ki segajo
v devetdeseta leta, ko so pripra-
vili predstavo Uporni plameni v
spomin na požig Mavhinj med
drugo svetovno vojno. Od prve-
ga festivala je poteklo že več kot
četrt stoletja. Sam meni, da je
mavhinjski oder velika “šola
nastopanja, kulture, dramske
umetnosti”, pa tudi “pomem-
ben trenutek druženja” za stoti-
ne ljudi, ki so se v vseh teh le-
tih udeleževali festivala. Zahva-
la je šla seveda domačemu
društvu za trud in požrtvova-
nost, izkazano v vsem tem
času. Trdno je prepričan, da se
lahko festival še naprej razvija
in z njim dramska umetnost pri
nas. Predstavnik SKGZ Martin
Lissiach je v kratkem nagovoru
naglasil, da se s tega odra “pro-
movira slovenski jezik” in citi-
ral igralca Marka Mandića, ki je
dejal, da je gledališče “vse, kar
se išče, in čudovito je, če se to
išče skupaj”. Tudi predsednik
Slovenske prosvete Marij Maver
je čestital organizatorjem in
obljubil, da bo Slovenska pro-
sveta še naprej podpirala to
večdnevno prireditev. V imenu
ZSKD je pozdravila Nataša
Taučer in se še sama zahvalila
vsem, ki oblikujejo festival,
Mitja Ozbič pa je spregovoril
kot predstavnik Zadružne
kraške banke, ki pri festivalu so-
deluje že od vsega začetka in ra-
dovoljno podpira dejavnosti
naših društev. Mimogrede je
povedal, kako koristni so gleda-
liški nastopi tudi na splošno za
“nastopanje” na življenjski po-
ti.
Ko je končno na odru prevlada-
la umetniška beseda, je tekmo-
valni festivalski program uvedla
novonastala gledališka Skupina
brez spomina, ki je vzklila pod
okriljem Slovenske prosvete in
Radijskega odra. Sestavljajo jo
višješolci pod mentorstvom
prof. Tomaža Susiča, ki je že
dolgo vrsto let predan gleda-
lišču. Prav on je za debi mladih
igralcev izbral zanimivo temati-
ko in po scenariju filma The
Boat That Rocked napisal bese-
dilo in ga poimenoval Radio Pi-
rat. Film se nanaša na resnično
zgodbo piratskih radijskih po-
staj, ki so v “vročih” šestdesetih
letih prejšnjega stoletja, ko se je
mladina upirala proti mar-
sičemu, oddajali rock glasbo.
Eden izmed njih, da bi se izo-
gnil strogim angleškim pravi-
lom o avtorskih pravicah in da
bi bil še svobodnejši, je oddajal
kar s stare, na
morju zasidrane
ladje in neprekin-
jeno vrtel “upor-
niško glasbo”,
proti kateri se je
borila tedanja
konservativna an-
gleška država. V
predstavi, ki ima
kar nekaj ko-
mičnih utrinkov,
tudi zaradi lika
enega izmed dj-
jev z resnično ali
hlinjeno na-
glušnostjo, se pre-
pleta dogajanje na
ladji, ki prikazuje
med drugim tudi
bliskovito začeto
in končano ljube-
zensko zgodbo
mladega para, pa tudi odnose
med samimi sodelavci radia, in
dogodki na kopnem, kjer v ura-
du s svojimi trdimi, a tudi zara-
di tega smeh vzbujajočimi uka-
zi gospoduje mrk minister (Lo-
renzo Mezzavilla), ki seveda
neomajno zahteva spoštovanje
ustaljenega reda. Ob sebi ima
na videz hladno tajnico (Marti-
na Sosič), ki se le po sili razmer
mora strinjati z njim, globoko v
sebi pa skriva pravo rockovsko
dušo. Prav zaradi tega skuša na
vse načine pomagati mladim
na ladji. Tu je dogajanje zelo
pestro, tudi zato, ker ima vsak
radijski sodelavec svoj način
osvajanja poslušalcev, kar je
uspelo mladim igralcem pre-
pričljivo opisati. Med njimi naj
omenimo vsaj nekatere, npr.
Veroniko De Luisa, ki je poose-
bila napovedovalko vremske
slike in splošnih novic, razpeto
med angleško tradicijo in du-
hom novega časa, Alijo Bandi,
ki igra “Grofico”, svobodomi-
selno ameriško dj-jevko, in Ni-
no Imperia v vlogi zaljubljene,
naivne Nine, pa še Boštjana Pe-
tarosa v vlogi treznega kapita-
na. Režiser Susič je premišljeno
izbral rešitev za različna doga-
jalna prizorišča. Na odru so se
med visečimi ploščami in raz-
poznavnimi znaki duha šestde-
setih let vili dogodki na ladji,
kjer je bil v zamejenem prosto-
ru dobro prikazan snemalni
studio, pod odrom je bil “mini-
strski” kabinet z nepogrešljivim
kipom britanske kraljice. Ko se
je dogajanje preselilo sem, se je
oglašala resnejša glasbena
spremljava, tudi angleška him-
na. V prvi vrsti pa so med gle-
dalci sedeli “po-
slušalci” Radia Pi-
rat, ki so občasno
tudi zaplesali na
rockovske note.
Ob dobro pou-
darjeni scenski in
kostumski podo-
bi obravnavanega
časa in ob znanih
hitih izrazito rock
glasbe bi sicer
pričakovali malce
več živahnosti tu-
di v ritmu pred-
stave, ki so jo
mladi igralci z
režiserjem in dru-
gimi sodelavci
gotovo izobliko-
vali z veliko nav-
dušenja in priza-
devanja, za kar
jim gre vse priznanje.
Množično občinstvo jim je le-
to izkazalo z dolgotrajnim plo-
skanjem.
Četrtek, 27. junija 2019. Z odra
pod šotorom je zavel topel piš
preteklosti iz naših krajev, obe-
nem pa je zapihljala izredno
prijetna pomladna sapica. Otro-
ci iz občinskega vrtca iz Šempo-
laja so številne gledalce pospre-
mili nazaj v čas z očarljivo “le-
pljenko” Življenje v starih časih
med Trstom in Krasom (1929) .
Predstava v sočni, lepo zveneči
narečni kraški govorici je prese-
netljivo dragocen sad ob koncu
širšega učnega načrta, katerega
cilj je bil ta, da bi malčki bolje
spoznali bogato preteklost do-
mačega kraja. V odkrivanje
nekdanjih dni sta otroke vodili
učiteljici Andrejka Terčon in In-
grid Sedmak. S pomenljivimi
poučnimi mislimi je Terčonova
sama uvedla in sklenila zelo
doživeto predstavo (Krasa mi ne
prodamo! Je bila ena izmed
klenih misli). Izseki iz nekdan-
jega življenja so oživeli ob pri-
povedovanju tete Meti, ki jo je
prikupno in vselej zelo pozor-
no pri celotnem dogajanju poo-
sebila mala Katarina Ozbič.
Njeni soigralci na drugi strani
odra so občudujoče natančno, z
odločnim, jasnim, razločnim,
predvsem pa zelo ljubkim po-
dajanjem domiselno stkanega
besedila brezhibno prikazali
utrinke iz nekdanjega življenja
v kraški vasi v vseh letnih
časih. Scenska podoba le-teh
(po premišljeni in posrečeni za-
misli Ingrid Sedmak) je bila iz-
virno zarisana na velikih, vi-
sečih polah papirja, pritrjenih
na vrvico s ščipalkami, da je
menjavanje scene potekalo zelo
bliskovito. Tako je jesenski pri-
zor odslikaval trgatev (na nari-
sanih trtah je bilo pritrjeno
grozdje, ki so ga otroci utrgali
in dajali v brente. Zdeli so se res
pravcati trgači!). Zimski prizor
je potekal v gostilni, kjer so se
možje zadrževali in modrovali
in v katero je zašel tudi kak ita-
lijansko govoreči Tržačan. Pom-
ladni čas kar kliče po ljubezni,
zato so bili “romantično” pri-
kazani obvezno okence vaške
hiše in ob njem naslonjene le-
stve. Ob okencu je seveda slo-
nela deklica, pri lestvah pa fan-
tič... Kot pripoveduje stara ljud-
ska pesmica, ni šlo med njima
vse gladko... Za ponazoritev po-
letja pa niso mogli manjkati
morje, ribiška barka in ribiči z
mrežami, ki so vzklikali tipične
besede iz nekdanjega primor-
skega ribiškega izražanja. Zelo
pisan in prijetno žuboreč je bil
prizor s kmečkimi ženami,
branjevkami, ki so v “plenirjih”
nosile jajca in pridelke s Krasa v
Trst. Prisrčen je bil tudi utrinek
otroške igre. Z vsemi prizori so
bili krasno usklajeni kostumi
(Andrejka Terčon in Ingrid Sed-
mak), pri katerih so izstopale
čudovito izdelane narodne
noše v “miniaturi”. Mestoma se
je oglašala pesem, na koncu pa
nekakšna “kraška himna”. Tako
harmonično in dodelano je bi-
lo vse, da bi bilo lahko za zgled
za marsikatero drugo predsta-
vo. Mali igralci so res vredni, da
jih poimensko
navedemo. Igrali
so poleg že nave-
dene Katarine
Ozbič Julijan Lu-
pinc, Alexander
Cante, Adam
Chtovit, Ryan
Marchesan, Na-
dia Mennucci,
Aisha Keimendi,
Hana Humar, In-
grid Štoka, Jasmi-
na Masten, Ludo-
vica Leghissa, Isa-
bel Husu, Ema
Trampus, Ana
Kralj in Kian Re-
bula.
Isti dan so na
trgu odigrali
predstavo V gar-
derobi dobro-
došli mladi igralci iz Koroške.
Člani gledališke skupine
ŠTKGRA - KPD Šmihel so na
praznem odru prikazali, kako
nas na vsakem življenjskem ko-
raku, pri vsaki odločitvi pogoju-
jejo predsodki, ki jih imamo do
“drugačnih” (plavolaske so npr.
lepotice brez kakšnih velikih
umskih sposobnosti, kar je tuje,
je sumljivo, nevarno, saj tujci
kradejo...) Besedilo in režijo je
podpisala Alenka Hain, za luči
in tehniko sta bila zadolžena
Niko Krištof in Jurij Opetnik.
Skupina mladih se pripravlja na
plesni televizijski nastop, a nji-
hovo navdušenje in skrb za sku-
pinsko delo se začneta lomiti
prav zaradi predsodkov, ki ne-
povabljeni privrejo na dan in
povsem pokvarijo začetno har-
monično vzdušje. Predstavo so
v lanskem oktobru koroški
igralci uprizorili v števerjan-
skem Sedejevem domu v sklo-
pu Koroških dnevov na Go-
riškem in priznati moramo, da
je bila takrat njihova igra, ki si-
cer od njih ob zahtevni temati-
ki terja kar precej napora, ker je
v ospredju le beseda, ki odslika-
va notranje čutenje protagoni-
stov, mnogo bolj dinamična in
prepričljiva kot tokrat.
/ str. 16
S 1. strani
Opojni gledališki ...
ŠTKGRA - KPD Šmihel, V garderobi / foto damj@n
Povezovalka Anja  Colja in predstavnik
ZKB Mitja Ozbič / foto damj@n
Občinski vrtec iz Šempolaja, Življenje v starih časih med Trstom in Krasom (1929) / foto damj@n
Del publike na uvodnem večeru / foto damj@n
Tržaška4. julija 201910
Živahen utrip občestvenega življenja
Na Sveto Trojico so na Katinari počastili farni praznik s slovesno
daritvijo svete maše ob sodelovanju pevk in pevcev cerkvenega
pevskega zbora in zbora Tončka Čok iz Lonjerja, ki ju vodita Oskar
Kocijančič in Manuel Purger. Gre za uveljavljeno sodelovanje ob
velikih praznikih. Mašo je daroval v slovenščini župnik, kanonik
msgr. Giorgio Carnelos, že dologoletni župnik pri sv. Justu v Trstu.
Praznik so obogatile narodne noše, ki so v procesiji prinesle v
cerkev kolače in jih po maši kot vsako leto delile pod cvetočima
lipama vsemu občestvu. Sledilo je še prijetno in bogato druženje,
ki se vrsti skoro vsak mesec kot znak krepitve občestvenega
druženja in zavesti. Velikonočni čas je bil lepo in občuteno doživet
ob sodelovanju pevk in pevcev obeh zborov tudi pri dvojezičnih
slovesnostih. Nastopa pri slovenski maši na cvetno nedeljo in
na samo Veliko noč sta bila vključena v niz koncertov Pachalia.
V maju je župnijski svet slovenskih vernikov organiziral romanje
v Padovo ob skorajšnji 75-letnici umora patra Placida Cortese v
nacistični mučilnici na Oberdankovem trgu v Trstu in njegovega
sežiga v Rižarni. V Padovi je pomagal tisočem Slovencev in
Hrvatov v taborišču v Chiesanuovi in nato rešil več sto antifašistov,
zavezniških taboriščnikov na begu in Judov. Za glavnim oltarjem
bazilike svetega Antona je njegova spominska spovednica.
Edina preostala maša v slovenščini na Katinari je ob nedeljah
ob 9.15. Katinara je povezana s številnimi avtobusnimi progami
z vsem mestom. Sam obisk omogoča ohranjanje in utrditev
občestva. / MO
Župnija na Katinari
Zadnje srečanje letošnje sezone Društva slovenskih izobražencev
Projekt Schengen-Evropa brez
meja v različnih pogledih
  redsednik Društva
slovenskih izobražencev
Sergij Pahor je na
ponedeljkovem večeru, 24.
junija, v Peterlinovi dvorani
uvodoma povedal, da gre za
zadnje srečanje v letošnji sezoni.
Spomnil je, da Društvo
slovenskih izobražencev s
tradicionalnimi ponedeljkovimi
srečanji predstavlja najbolj
dejavno in kontinuirano
delovanje slovenskega društva v
tržaškem središču. Tako kot že
kar 6 desetletij (vse od svojega
nastanka) – je tudi letos redno
vsak ponedeljek, od septembra
pa do konca junija, pripravilo in
ponudilo svoj program.
Vsakdo, ki je kdaj poskusil
organizirati kako srečanje za
javnost in se zaveda, koliko
truda, skrbi in časa je treba
nameniti že enemu samemu
srečanju, bo po vsej verjetnosti
ob podatku o vsakotedenskem
prostovoljnem delovanju začutil
iskreno občudovanje in
hvaležnost. Za takim delom se
gotovo skriva velika mera
idealizma in veliko vere v
pozitivnost lastnega delovanja.
Pahor se je ob tej priložnosti
zahvalil Novemu glasu in vsem
tistim medijem, ki so tudi letos
zvesto spremljali delovanje DSI
in poročali o srečanjih; obenem
se je zahvalil tistim, ki so
kakorkoli, aktivno (s svojimi
posegi) ali pasivno (z zvestim
obiskom) sodelovali pri
srečanjih in prispevali k
uspešnemu izteku sezone.
Nato je uvedel poseg Marija
Maverja, predsednika Slovenske
prosvete, organizacije, v katero
je Društvo slovenskih
izobražencev vključeno in s
katero je tesno povezano, saj
deluje na isti osnovi in prav tako
z idealizmom in zastonjskim
delom povezuje katoliška
prosvetna in kulturna društva
na Tržaškem vse od svojega
nastanka (lani je Slovenska
prosveta praznovala 70 let
obstoja). Ob tem se lahko
vprašamo, ali je slovenska
družba v Sloveniji in zamejstvu
do teh organizacij pravična in
ali se je odnos do njih res
opazno spremenil v primerjavi s
časom pred demokratizacijo, ko
je bilo delo v katoliških
organizacijah lahko potrjeno le
na tihem ob notranjem
zadoščenju in ob zavesti, da je
bilo opravljeno za dobro
Slovencev.
Marij Maver se je v svojem pose-
gu osredotočil na glavno temo
večera: predstavil je vse pobude
projekta Schengen-Evropa brez
meja, katerega nositeljica je prav
Slovenska prosveta in ki ga je de-
narno podprla Dežela Furlanija
Julijska krajina. Vanj je Sloven-
ska prosveta pritegnila kar 18
partnerjev. Različne pobude so
se zvrstile skozi vse leto in z nji-
mi so organizatorji dokazali
živost, izvirnost in ustvarjalnost.
Argument o odpravi meja je
navdihnil ne samo znanstveno-
zgodovinsko poglobitev teme v
okviru publicističnih pobud za-
ložniške dejavnosti, pač pa
predvsem področje glasbene in
igralske umetnosti. O večini teh
dogodkov je Novi glas že po-
ročal, zato tu le na kratko: pred
enim letom se je projekt pričel v
gledališču Verdi z vrhunskim na-
stopom svetovno znanih oper-
P nih pevcev, Bernarde in MarkaFinka. Umetnika, argentinskaSlovenca, sta argumentu o
Schengenu dala posebno kono-
tacijo, saj simbolično predsta-
vljata povezanost - ki je postala
vidna in priznana po demokrati-
zaciji - z brati Slovenci onkraj
vseh meja in onkraj oceana.
V Finžgarjevem domu na
Opčinah je doživel velik uspeh
kulturni večer z naslovom Brez
meja, ki ga je Slovenska prosveta
priredila v sodelovanju z
društvom Finžgarjev dom, z Ra-
dijskim odrom in z Društvom
Vesela pomlad. Igralci Radijske-
ga odra so nastopili z recitacija-
mi pesmi in proznih odlomkov
na temo meje (izbor in režija
Maja Lapornik) in s slušnim gle-
dališčem, to je s poslušanjem
zvočnega zapisa novele Pavleta
Zidarja Meja (katere režijo je
podpisala Lučka Susič, izvajal pa
jo je igralec Marijan Kravos). Go-
vorjeni del programa se je pre-
pletal s petjem dekliškega pev-
skega zbora Vesela pomlad pod
vodstvom Andreje Štucin Cergol
ter s priložnostnim nagovorom
Marija Maverja.
Društvo Marij Kogoj, Marijin
dom od Sv. Ivana in Slovenska
prosveta iz Trsta so v istem okvi-
ru ob prazniku zavetnika, sv. Ja-
neza Krstnika, priredili celo-
večerni koncert Dekliške vokal-
ne skupine Bodeča Neža, ki jo
vodi zborovodja Mateja Černic.
Projekt se je idealno končal na
tokratnem ponedeljkovem
večeru DSI s predstavitvijo dveh
publikacij, ki sta izšli v okviru
istega projekta, in z razstavo
evropskih bankovcev in kovan-
cev z obeh strani meje. Z naslo-
vom Schengensko območje in
podnaslovom Evropa odprtih
meja je Slovenska prosveta izda-
la v sodelovanju z Društvom
Melanie Klein drobno ilustrira-
no dvojezično zgibanko, ki je
namenjena otrokom prvih ra-
zredov osnovne šole. Njen na-
men je, da bi na preprost način
približali otrokom težke pojme,
kot je prav pojem meje. Predsta-
vila jo je predsednica društva
Francesca Simoni, ki je poveda-
la, da je izbrala stripovski način
prikazovanja besedila, ker je ta
otrokom bliže. Njegova učinko-
vitost pa za zdaj ni bila preverje-
na, saj bo zgibanka prvič pred-
stavljena otrokom poletnega sre-
dišča Pikapolonica v organizaciji
ŠC Melanie Klein in Slovenske
prosvete to poletje.
Zanimivo novost, ki so jo v Pe-
terlinovi dvorani pripravili člani
numizmatičnega društva Janez
Vajkard Valvazor, je predstavljala
razstava kovancev in bankovcev
z obeh straneh današnje meje in
iz različnih zgodovinskih ob-
dobjih. Denar (valuta) je zelo
konkreten in nazoren dokaz mi-
nevanja časa in menjavanja
oblasti; večkrat sovpada tudi z
epohalnimi zgodovinskimi spre-
membami, kot sta npr. osamo-
svojitev in ustanovitev države
Slovenije. Skratka, razstavljeni
bankovci in kovanci so nam,
skupaj s predstavnikom društva,
Mitjo Petarosom, spregovorili o
naši zgodovini ob meji. Tako so
bile razstavljene avstro-ogrske
krone, ki so pod Avstro-Ogrsko
bile v veljavi na obeh straneh
današnje meje; po 1. svetovni
vojni pa so s priključitvijo Pri-
morske Italiji (po tajni Rapalski
pogodbi) morali naši dedki in
babice na prav tako obeh po-
dročjih uporabljati italijanske li-
re. Ob koncu 2. svetovne vojne
so na slovenski strani meje upo-
rabljali jugoslovanske dinarje,
vse do osamosvojitve Slovenije,
ko je naša domovina prvič v svo-
ji zgodovini končno dobila svo-
jo valuto, slovenski tolar. Pogled
na slovenske tolarje in na njih
naslikane slovenske velikane,
kot npr. Prešerna, Cankarja,
Plečnika itd., vzbuja ponos. Žal
so njihovi obrazi nekoliko manj
vidni na naslednji valuti, in sicer
na evru, ki so ga v Sloveniji uve-
dli leta 2007, pet let po Italiji.
S publikacijo z naslovom Evro-
pa, vstani in obstani! publicista
Milana Gregoriča – je projekt se-
gel tudi na področje strokovne
družbene analize. S prodornimi
razmišljanji je v njej avtor spre-
govoril o pomenu, ki ga še ved-
no ima Evropska unija za Slove-
nijo, pa tudi širše, o vlogi Evrop-
ske unije v svetovnem ravnove-
sju. Gre za dragocena premišlje-
vanja o prednostih vstopa Slove-
nije v EU, pa tudi o nevarnostih
za njen obstoj. V knjigi lahko
preberemo npr. poglobljeno in
trezno analizo o številkah mi-
gracijskega vala in o tem, kaj
lahko te pomenijo za prihod-
nost EU; Gregorič govori s sočut-
nim odnosom o prišlekih, ki so
pribežali zaradi hudih vojnih
razmer, vendar pa so ti v
manjšini. Avtor se ne boji jasno
govoriti o tem, da danes razpola-
gamo z dokazi, da “te migracije
nekdo financira in z njimi ma-
nipulira iz povsem določenih
nagibov”.
Slovenski medijski prostor Gre-
gorič dopolnjuje z dragocenimi
informacijami o pomembnosti
EU za Slovenijo in o nevarnosti,
da slovenski evroskeptiki v Slo-
vence vcepijo dvome o skupni
in dobri odločitvi za vstop van-
jo.
Nadvse zanimiva je analiza o
propadu komunizma, ki pa je v
resnici preživel s tem, da se je
komunistična ideologija prelevi-
la v drugo obliko, v “kulturni
marxsizem”. Preselila pa se je tu-
di na zahod, npr. v Washington,
Bruselj itd. “Glavni cilj kulturne-
ga marxsizma je v dekonstrukciji
zahodne civilizacije”, ugotavlja
v knjigi citirani Brščič. Gregorič
meni, da se tudi v Sloveniji vsil-
juje indoktrinacija (prej preko
komunizma, zdaj pa preko kul-
turnega marxsizma), po kateri
naj bi v družbi ne imeli več no-
bene vloge tradicija, družina,
spol, Bog, morala, narodnost
(vsiljuje se multikulturnost).
Gregorič pa se ne ustavi pri trez-
ni diagnozi, temveč v knjigi po-
nudi tudi terapijo za “Evropsko
unijo kot nedokončan, a edini
rešilni projekt evropske prihod-
nosti”.
Gregoričeva knjiga je že skoraj
pošla, kar je jasen dokaz njene
pomembnosti, obenem pa ume-
stnosti njene objave v okviru
projekta.
P. in
  sklopu Tedna
kriških zavetnikov
sv. Petra in Pavla je
svoja dela na ogled posta-
vila umetnica Anica Pahor,
po rodu iz Jamelj pri Do-
berdobu. Razstavo je v sre-
do, 26. junija, priredilo
Slomškovo društvo v sode-
lovanju z Rajonskim sve-
tom za Zahodni Kras. Pri-
sotne so pozdravili župnik
Boris Čobanov, ki je pred-
stavil teden kriških zavetni-
kov, kulturni delavec Boris
Bogatec in rajonski svetnik
SSk za Zahodni Kras Paolo
Vidoni. Klavirski glasbeni
točki mladega Gorana
Košute je sledil pogovor z
umetnico in Martino Ka-
fol, ki je nadomestila od-
sotno Alino Carli ter pre-
brala njen zapis oz. pred-
stavitev umetnice in razstave.
Anica Pahor že več desetletij živi
in se posveča umetnosti v Križu,
kjer si je ustvarila družino. Umet-
nica se izraža na različne načine,
najraje pa ima tehniko keramike.
Študij keramike in kiparstva je
opravila v različnih mestih, bila
je učenka prof. Antonia di Tom-
maseja z Accademie delle Belle
Arti iz Firenc. V slikarstvu in ri-
sanju so bili njeni mentorji Enzo
Furlani, akademska slikarka Ani
Tretjak in grafični oblikovalec ter
umetnik Leonardo Calvo. V sre-
dišču tokratne razstave so prav
njene risbe.
Razstava je razdeljena na dva
sklopa, v enem prevladujejo rea-
listične upodobitve mest in kra-
jev, ki so Anici najbolj pri srcu
(Križ, Trst, Miramar, Solkanski
most), v drugem pa skoraj ab-
straktne risbe, ki so nastale v času
študija v Firencah.
Motivi, ki jih najdemo na pred-
stavljenih risbah, so pravzaprav
rdeča nit celotnega ustvarjalnega
V
opusa Anice Pahor. Gre za sim-
bolične človeške figure, ki se ro-
jevajo, rastejo in tesno prepleta-
jo, pri tem pa se ponovno preo-
blikujejo v prvinske oblike nara-
ve.
Z enako intenzivno govorico spo-
ročajo tudi njena najnovejša sli-
karska dela, ki gledalca nagovar-
jajo z nežnimi eteričnimi barva-
mi.
V krajšem pogovoru je umetnica
povedala, da je začela pozno
ustvarjati, saj zaradi družinskih
razlogov se ni mogla takoj posve-
titi umetnosti. Ko so sinovi odra-
sli, pa se je takoj posvetila učenju
in ustvarjanju, temu, kar si je ved-
no želela. Anica Pahor je poveda-
la, da čuti umetnost v notranjosti
in ustvarja sproti, ko začne risati
ali oblikovati. Prav tako kot pisa-
telji pišejo in sporočajo preko
knjig, tako umetnica pravi, da
skuša sporočiti neko notranje raz-
položenje preko slik in kera-
mičnih oz. glinastih umetnin.
MČ
Peterica otrok iz Nabrežine je letos prejela prvo sveto obhajilo v nedeljo, 26. maja. Otroke je dve
leti ljubeče in tenkočutno pripravljala sestra Klavdija Žerjal, v zadnjem letu pa je njihov župnijski
upravitelj g. Karel Bolčina poskrbel še za prav posebna srečanja, bogata z ljubečim sprejemanjem
in duhovno hrano. Anastazija, Nika, Samuel, Jan in Lukas so tako pristopili pred Jezusa lepo pri-
pravljeni in v prijetnem vzdušju praznovali zanje prav poseben dan.
Foto damj@n Foto damj@n
  Slomškov dom
Razstava: Brezčasni
utrip življenja
KRIŽ 
Tržaška 4. julija 2019 11
Obvestila
Župnija sv. Urha Dolina pri Trstu vabi
na praznik vaškega in občinskega
zavetnika v četrtek, 4. julija 2019.
Ob 19. uri bo pontifikalna sv.
maša; maševal bo koprski škof
em. msgr. Metod Pirih. Pel bo
združeni cerkveni pevski zbor
župnij Dolina, Boljunec, Mačkolje
ob orgelski spremljavi Vinka
Škerlavaja. Ob 20. uri bo v cerkvi
koncert sakralne glasbe; ob
orgelski spremljavi Vinka
Škerlavaja bodo skladbe izvajali
Živa Komar (trobenta), Marko
Štoka (klarinet), Marta Fabris
(sopran) in Marjan Strajn (tenor).
Ob 20.30 bo koncert Godbe na
pihala Breg in MoPZ V. Vodnik iz
Doline. Sodeluje pritrkovalska
skupina Turn iz Mačkolj. Koncertu
sledita družabno srečanje in
sejem društva Hopla. Vabljeni!
Praznik Cirila in Metoda na Vejni - Tudi
letos bo praznovanje svetih Cirila
in Metoda na Vejni, in to v nedeljo,
7. julija, ob 18. uri. Vabljeni v čim
večjem številu, še posebej
narodne noše. Slovesnost se bo
začela s sveto mašo, pri kateri bo
pel združeni zbor ZCPZ, nato bo
procesija do oltarja svetih Cirila in
Metoda in tam bodo še molitev,
petje, blagoslov in počastitev
relikvij svetih bratov.
Darovi
V spomin na Sandija De Luiso
daruje Aleksander Rustja z
družino 100 evrov za Marijin dom
pri Sv. Ivanu in 100 evrov za
Vincencijevo konferenco.
  Pogled v pestro kulturno delovanje 
Na kratko o več lepih dogodkih
DEVIN 
  Devinu že vrsto let deluje
podružnica Slovenskega
centra za glasbeno vzgojo
Emil Komel, ki zlasti ob koncu
šolskega leta redno sodeluje z do-
mačim otroškim zborom Ladjica
in skupaj izpeljeta zaključno pri-
reditev. Tudi letos, v ponedeljek,
10. junija, so to po-
srečeno obliko pono-
vili, tako da je bilo v
dvorani devinskih zbo-
rov prijetno praz-
nično. Nastopili so
mali gojenci nauka o
glasbi, ki so igrali na
Orffovih instrumen-
tih, in OPZ Ladjica, ki
je zapel nekaj pesmi
tudi ob spremljavi in-
strumentov, ter do-
mači učenci, ki so na
harmoniko, flavto,
klarinet, saksofon, ki-
taro in klavir staršem
in prijateljem predsta-
vili, kaj so se naučili med letom.
Vrstile so se skladbe od bolj pre-
prostih, začetniških, do zahtev-
nejših, ki so jih predstavili sta-
rejši učenci. Sam nastop pa je
sklenil šolski pihalni orkester, ki
je res številno občinstvo izvabil
iz dvorane na dvorišče, saj se za
godbo spodobi, da zaigra na pro-
stem.
Konec šolskega leta je v Devinu
tradicionalno tudi že čas, ko
zaživi Devinski vrt ustvarjalnosti
ali teden lutkarjev. Tako je bilo
tudi letos, ko so se v tednu od 17.
do 21. junija na sedežu zbirali
člani mlajše lutkovne skupine, ki
so pod vodstvom režiserja Mihe
Štilca dramaturško obdelali zna-
no rezijansko ljudsko pravljico
V Rusica pregnala grdinico iz lisičjehišice. Glavni junak te pravljiceje mala rusica – mravljica, ki s
svojo iznajdljivostjo in pogu-
mom pomaga mami lisičici, da
reši svoje lisičke pred strašno
pošastjo, grdinico, ki vdere v li-
sičjo hišico in hoče v njej ostati.
Sicer skušajo obupani mami lisici
pomagati tudi volk, medved in
zajček, a se vsi po vrsti ustrašijo
grdinice in njenega strašnega
renčanja. Na koncu pa se pokaže,
da je grdinica le arogantno bitje,
ki z ustrahovanjem hoče doseči
svoj cilj, ko pa jo mravlja piči, ta-
koj zbeži. Mali lutkarji so si svoje
lutke izdelali iz odpadlega blaga
in s pomočjo animatorke Marti-
ne Ferfolja ustvarili tudi sceno in
glasbo, ki je spremljala dogajanje
na odru. Ob koncu delavnice, v
petek, 21. junija, so dvakrat na-
stopili, prvič za učence otroškega
vrtca iz Devina in nato še za pri-
jatelje in starše.
Skupina starejših lutkarjev pa je
v istem času pod vodstvom
režiserja Lovra Habeta pripravila
predstavo na osnovi groteskne
pesmice Živel je mož, imel je
psa... premierno jo bodo uprizo-
rili na Zamejskem festivalu ama-
terskih dramskih skupin v Ma-
vhinjah, in sicer v nedeljo, 30. ju-
nija.
Petek, 21. junija, je bil tudi dan,
ko so Fantje izpod Grmade ob
koncu sezone vabili na scensko –
glasbeno predstavo Legende, ki
jo je zrežirala Sanja Vogrič in so
jo postavili na oder pod drevesi
za Bridarjevo hišo. Mladi člani
PD Hrast iz Doberdoba, Devin-
skega mladinskega krožka in
društva Vrh Sv. Mihaela ter pevci
fantovske skupine Devin-Na-
brežina so tudi v Devinu pono-
vili predstavo, ki so jo sami ustva-
rili. Načrtno so najprej med sta-
rimi ljudmi zbirali pravljice in le-
gende in jih nato dramsko obde-
lali. Njihove vsebine je v verze
postavila Nina Pahor. Te pesmi je
za mešani zbor in manjšo instru-
mentalno skupino uglasbil Pa-
trick Quaggiato. Nastopajoče pa
je dirigiral Mirko Ferlan.
Čeprav je bil istega dne zvečer v
Devinu tudi prvi dan enogastro-
nomske pobude Vitovska in mor-
je, so Legende privabile res šte-
vilno občinstvo. Razveseljiva je
bila predvsem številna prisotnost
domačinov, ki so obudili spomin
na staro devinsko pravljico o za-
kladu na starem gradu in spoz-
nali še doberdobsko pripovedko
o hudiču, ki je z grbo kaznoval
prašičjega tatu, a tudi o kraškem
silaku Kunčinu, ki je
rešil vrhovska dekleta,
ter še povedko o tem,
zakaj burja mrzlo in
strupeno piha. Veselili
smo se predvsem dej-
stva, da so mladi oživi-
li starodavne ljudske
pravljice, ki so šle že
skoraj v pozabo, in jih
predstavili v novi, lepi
in sveži preobleki.
Ohranitev kulturne
dediščine pa je prav
gotovo nadvse drago-
ceno dejanje.
Večer so sicer uvedli
Fantje izpod Grmade,
ki so pod vodstvom Hermana
Antoniča zapeli v pozdrav tri pe-
smi, ob koncu pa vse imeli v go-
steh na bližnjem sedežu, kjer v
teh tednih končujejo še zadnje
obnovitvene posege. Že v nedel-
jo, 23. junija, pa so Fantje izpod
Grmade sodelovali na koncertu
godbe na pihala Komen na trgu
v Brestovici in med prvim in dru-
gim delom večera ob dnevu
državnosti zapeli šest pesmi.
V Devinu so tako tudi letos po-
trdili pestro in raznoliko prosvet-
no ponudbo. Napovedali pa so
tudi že, da bodo septembra po-
skrbeli za uradno odprtje preno-
vljenega sedeža devinskih zbo-
rov.
E. G.
Predstavnika zahodnokraškega rajonskega sveta pri županu
O raznih težavah 
v vasi Križ
  vetnik Rajonskega
sveta za Zahodni
Kras stranke Slo-
venska skupnost Paolo
Vidoni in predsednica
rajonskega sveta Zahod-
nega Krasa stranke DS
Maja Tenze sta prejšnji
teden bila na razgovoru
z županom Robertom
Dipiazzo. Govor je bil o
perečih težavah v vasi
Križ. Najprej sta mu
omenila težave z obno-
vitvenimi deli cerkvice
sv. Roka. Pri popravljan-
ju je lansko leto prišlo do
hujših napak, zato so se
dela zaustavila in od me-
seca novembra niso do-
bili nobenega sporočila,
kdaj se bodo nadaljevala
in končala. Streha nam-
reč ni bila zgrajena po
navodilih. Župan jih je
takoj opozoril, da če so
prišli govorit glede cer-
kvice, se lahko sestanek takoj
konča, saj ne namerava popra-
vljati, kar je zgrešeno. Tako se zdi,
da bo morala streha ostati taka,
kot so jo napačno postavili.
Svetnika sta ga spomnila tudi na
avtobusno postajališče v Križu na
nekdanji pokrajinski cesti št. 1 v
bližini križišča s cesto, ki vodi v
Brišče. Tam so postavljeni zaboji
za ločeno zbiranje odpadkov, last
Občine Devin-Nabrežina, ki ovi-
rajo izstop z avtobusa. Župan ji-
S
ma je zagotovil, da se je že pogo-
voril z devinsko-nabrežinsko
županjo Danielo Palotta, ki je po-
vedala, da bo rešila problem.
Prav tako sta svetnika prosila za
pozornost do kritičnega stanja
kontovelskih ulic, ki bi jih morali
na novo asfaltirati.
V pogovoru je Vidoni županu
spet omenil umetnino oz. relief
Matere Božje z otrokom, ki je ne-
koč krasil vzhodno pročelje stare
šole v Križu. Kipec se zdaj nahaja
na gradu sv. Justa ob vhodu
v kapelico, Kržani pa bi ga
radi ponovno videli na svo-
jem mestu. Župan je zago-
tovil, da se bo pozanimal, in
povabil svetnika na skupen
ogled na grad. Res sta se dva
dni kasneje srečala na gra-
du, kjer mu je Dipiazza
obljubil, da se bo zavzel, da
se kipec vrne v Križ. Svetnik
SSk upa, da bosta upravitel-
jica Tržaških muzejev in od-
govoren Državnega urada za
zaščito kulturne dediščine
za to kmalu poskrbela. Vse
kaže, da se tudi ta “bitka”
bliža srečnemu koncu. Isti
dan se je svetnik srečal tudi
na Občini Devin-Nabrežina
z odbornikom Massimom
Romito, predsednikom jusa
Križ Angelom Bogatcem in
predstavnikom podjetja
Isontina Ambiente. Tudi to
srečanje je obrodilo zaželje-
ne sadove. Vsi so se strinjali,
da je treba zaboje premakniti,
predvsem iz varnostnih razlogov.
Skupaj so tudi dobili primerno
zemljišče ne daleč od križišča, v
lasti kriškega jusa, kamor bi lah-
ko postavili omenjene zaboje. Ko
bo premik opravljen, bodo lahko
rajonski svetniki ponovno začeli
pozive na tržaško občinsko upra-
vo, da uredi pločnik za varnost
vaščanov, ki se poslužujejo avto-
busnega prevoza, nam je povedal
Poalo Vidoni.
Poslovil se je dolinski cerkovnik
Nepozabnemu Radotu
Štrajnu v slovo
  bjavljamo besede slove-
sa, ki jih je na pogrebu
Rada Štrajna, dolgolet-
nega dolinskega cerkovnika, izre-
kel Zorko Jurkič iz Doline.
Z globoko žalostjo se danes posla-
vljamo od dragega prijatelja Ra-
dota. Težko mi je opisati njegov
človeški lik, saj je bil Rado deja-
ven na različnih področjih.
Spomnimo se ga kot vestnega
šoferja avtobusov, saj je v 36 letih
delovne dobe vozil na tisoče ljudi
tako po mestu, pa tudi na razna
romanja, predvsem v Međjugor-
je. In na vseh teh romanjih je to-
liko ljudi molilo zanj in za njego-
vo srečno vrnitev domov. Radotu
tako ni nikoli manjkalo molitve-
nih priporočil za nebeško kralje-
stvo.
Ko se je upokojil, je z zadovol-
jstvom sprejel odgovornost dolin-
skega mežnarja in to službo opra-
vljal celih 30 let, dokler mu je
zdravje dopuščalo, poleg tega pa
je bil še dolga leta odbornik v Do-
linski srenji in je sodeloval pri
vseh vaških prireditvah, tako pri
Majenci kot pri praznovanju
vaškega patrona. Ne nazadnje je
O bil tudi škofijski svetnik in članžupnijskega sveta. Če pa se po-vrnem v mlada leta, naj omenim,
da je bil soustanovitelj slovenskih
tržaških skavtov, zaveden kristjan
in zaveden Slovenec. In to je iz-
kazal povsod, kjer je bilo potreb-
no. Izredno je ljubil cerkev sv.
Martina, saj je veliko naredil za
njeno lepoto, njegova zasluga pa
je tudi ta, da ima cerkvica tudi
uglašene zvonove, ki bodo danes
prav njemu zvonili v slovo. Rado
odhaja zdaj v svoj večni dom in
med zadnjim obiskom mi je mir-
no povedal, da z vso vdanostjo
sprejema Božjo voljo. Žal pa je
med nami zapustil veliko prazni-
no, ki jo bo težko nadoknaditi.
Dragi brat Rado, z bolečino v srcu
se danes poslednjič poslavljam od
tebe s skavtskim pozdravom: Bodi
vedno pripravljen!
Vsem žalujočim, posebno gospe
Majdi, kateri je bil Rado zvest so-
potnik skupnega življenja, izre-
kam iskreno sožalje. Rado, hvala
za vse, kar si dobrega naredil za
našo župnijo in za našo vas Doli-
no.
Zorko
V prejšnjem tednu je tržaško skupnost pretresla novica, da je
predsednik FJK Massimiliano Fedriga dal odstraniti s pročelja
deželnih stavb transparente, ki spominjajo na Giulia Regenija (Verita’
per Giulio Regeni - Resnica za Giulia Regenija). To napako so
poudarili tudi na tiskovni konferenci, ki jo je Fundacija Luchetta Ota
D’Angelo Hrovatin priredila v sredo, 26. junija, v kavarni S. Marco v
Trstu in h kateri so pristopila številna društva: Amnesty Fvg, Ucsi
Fvg, Articolo 21, Bisiachinbici, Bottega del mondo, Ciclostafetta per
Giulio Regeni, Collettivo WithGiulio, Comitato di azione civica Ritorno
al futuro, Skupnost San Martino al Campo, ICS, Leali delle Notizie,
Libera Fvg, Trieste recupera Onlus, Un’altra citta’.
Predsednica fundacije Daniela Luchetta se sprašuje, zakaj je prišlo
do odstranitve transparenta, simbola, ki ne rešuje velikega
problema nepravičnosti, mučenja in prekrivanja resnice, ampak je
opomin ljudem, da ne pozabijo na dogodek. Zelo kritičen je bil tudi
predstavnik Amnesty International Giuliano Prandini, ki trdi, da so
to odločili v najslabšem trenutku, saj se v Egiptu ugrabitve dogajajo
še vsakodnevno. Predsednica Združenja katoliških časnikarjev FJK
Luisa Pozzar je na tiskovni konferenci dala poziv, naj še naprej
obešamo transparente in nalepke “Resnica za Giulia Regenija”, in
poudarila, da ta pobuda ni politična, ne od levice ne desnice, ampak
za resnico in za obrambo ljudi, ki demokratično opravljajo svoj
poklic. / MČ
Opomin ljudem, da ne pozabijo
Foto MČ
Evropske
vrednote so
vsak dan bolj
pod udarom.
Zadnja
dogajanja,
predvsem
izjave
Salvinija o
morebitni
gradnji
protimigrantskega zidu na meji
med Slovenijo in deželo Furlanijo
Julijsko krajino so pretresle
javnost, a ne dovolj po mnenju
občinskega svetnika SSk Igorja
Švaba. Svetnik je povedal, da bi
se morali Slovenci javno bolj
zgražati in obsoditi take zamisli,
saj govorimo o mejah, zaradi
katerih smo toliko časa trpeli.
“Problem migrantov obstaja in
ga je treba rešiti, ne pa s takimi
ekstremističnimi posegi, ki so
proti evropskim vrednotam, o
katerih sem globoko prepričan.
Mlade generacije ne vedo, kako
smo živeli, ko so bile kontrole na
mejah, zdaj se prosto gibljemo v
skupnem evropskem prostoru.
Ponovna vzpostavitev meja bi bil
velik korak nazaj v sobivanju in
medsebojnem sodelovanju
različnih kultur”. Župan Roberto
Dipiazza in predsednik Dežele
FJK Massimiliano Fedriga sta
sicer v javnosti povedala, da
nočeta zidov, ampak
spoštovanje pravil s strani vseh
držav. Vemo pa, kakšna je
državna linija skrajno
desničarskih strank in koliko
lahko vpliva na lokalno politiko.
/ MČ
Evropske vrednote
je treba braniti!
Aktualno4. julija 201912
  maju in juniju poteka fe-
stival časnikarstva z na-
slovom Dialoghi, ki ga
organizira kulturno združenje
Culturaglobale s pomočjo dežel-
nih uradov in drugih društev v
raznih krajih naše dežele. Na teh
srečanjih dajejo prednost svetu
informacije in literature, okolju
in znanosti, politiki in družbi.
Na mnogih konferencah in se-
stankih prihaja v ospredje iz-
menjava idej med avtorji in pu-
bliko. V petek, 21. junija 2019, je
V bilo v Krminu srečanje o pod-nebju. Kot predavatelji so nasto-pali časnikarji in izvedenci iz
deželnega urada za okolje. Pre-
davanje je bilo precej praktične-
ga značaja, saj je bil govor o go-
spodarstvu in onesnaževanju.
Skupna nit vseh predavateljev je
bilo zavedanje, da izkoriščanje
narave ne more biti neskončno.
Nihče se ne bo mogel izogniti
posledicam slabega gospodar-
jenja. S svojim nespametnim
ravnanjem si “žagamo vejo, na
kateri sedimo”. Raziskave
kažejo, da smo že presegli traj-
nostne meje našega planeta v
tem, kar zadeva na vpliv gospo-
darske rasti na klimo, na bio-
loško raznovrstnost in na naše
najpomembnejše ekosisteme.
Če se bo to nadaljevalo, bo leta
2100 svetovno gospodarstvo 20-
krat večje od sedanjega. Temel-
jno vprašanje je, katere posledi-
ce bo taka stopnja rasti pustila v
živih ekosistemih in zemeljskih
virih ter seveda v atmosferi, saj
Gradež / Festival Onde Mediterranee 
Tony Hadley se je ob morju
pogovarjal z luno in zvezdami
  Gradežu se upešno nadal-
juje niz glasbenih dogod-
kov OndeaSea, ki jih je
kulturno društvo Euritmica
vključilo v letošnji festival Onde
Mediterranee. Na nabrežju Naza-
rio Sauro je v torek, 25. junija, sto-
pil na oder Tony Hadley, prava
glasbena legenda iz osemdesetih
let, predstavnik najbolj izpiljenih,
romantičnih, elegantnih in pop
primesi new wave glasbe, prota-
gonist in izjemen izvajalec glasbe-
nih prvencev, kot so Through the
barricades, Gold in True. Hadley
je širokemu občinstvu znan še po-
sebno kot “frontman” angleške
skupine Spandau Ballet, ki je v
osemdesetih letih prejšnjega sto-
letja v uspehu neposredno tek-
movala z Duran Duran, drugo
zvezdo angleške new wave in
synth pop glasbe. Na torkovem
koncertu je Hadley italijanskemu
občinstvu, ki ga očitno ni pozabi-
lo in je množično zasedlo prostor
med morjem in luno na vročem
gradeškem nabrežju, predstavil
pesmi s svoje zadnje plošče Tal-
king To The Moon, ki jih izvaja
med turnejo Tonight Belong To
Us Tour.
Tony Hadley je začel svoj nastop
malo po 21.30. Kljub visoki tem-
peraturi je nosil eleganten tem-
nomoder komplet in ob sprem-
ljavi treh izjemnih glasbenikov
zapel svoje nove pesmi in lep iz-
bor uspešnic Spandau Ballet. Med
petjem je občinstvo spretno zaba-
val s skeči in pripovedovanjem
simpatičnih anekdot; povedal je,
da mu je Gradež všeč, obožuje ita-
lijansko hrano in vino, belo in
rdeče, velik aplavz si je zaslužil še
posebno, ko je rekel, da si bo po
koncertu privoščil še “šnopček”.
Izkazal se je tudi v čudoviti rein-
terpretaciji pesmi With Or Wi-
V thout you Ircev U2, med katero jedokazal, še posebno med refre-nom, da njegov glas še vedno
ohranja moč in značilen vokalni
ton. Hadley je zapel tudi v spo-
min na ameriškega kitarista in
pevca Toma Pettyja, voditelja zgo-
dovinske skupine Heartbreakers,
ki je lani umrl za posledicami ne-
namernega prevelikega uživanja
zdravil. Občuteno je zapel Free
Fallin’, eno najbolj slavnih Petty-
jevih pesmi, nato pa se je vrnil v
sedanjost s skladbo, po kateri se
letošnja turneja imenuje - To-
night Belong To Us, in še s čudo-
vito Trough The Barricades, iz ob-
dobja Spandau Ballet, med katero
je zapel v duu z glasbenico in pev-
ko Lili Gonzales, ki je za nekaj mi-
nut zapustila svoje mesto za tol-
kali, da bi podarila navzočim ne-
pozabne trenutke čiste nostalgije.
Pesmi so se med večerom dina-
mično vrstile. Hadley je še pove-
dal, da med vsakim svojim nasto-
pom izvede pesem skupine
Queen, legendarne angleške sku-
pine, ki mu je še posebno pri srcu
in s člani katere vzdržuje drago-
cene prijateljske odnose. Za to-
kratni koncert je izbral pesem
Crazy Little Thig Called Love, ki
jo je zapel v izvirnem “stilu Elvisa
Presleya” in med katero je v istem
stilu improviziral nekaj plesnih
korakov – verjetno je bil ta edini
neuglašeni trenutek koncerta,
med katerim je marsikateri poz-
navalec Queenov zavihnil nos.
Na koncu je ponudil še dve posla-
stici: slavni pesmi Spandau Ballet
True in Gold, ki sta ob vse-
splošnem zadovoljstvu prisotnih
sklenili torkov Hadleyjev nastop.
Danes je Tony Hadley mednarod-
na zvezda in ikona avtorskega po-
pa. Njegovo najnovejše delo Tal-
king to the moon je nastalo v so-
delovanju z mnogimi nadarjeni-
mi skladatelji. Obarvajo ga odten-
ki liričnih, sentimentalnih prime-
si in elementi osebne refleksije ter
poglobitve ob opustitvi skupine
Spandau Ballet. O
plošči je Hadley pove-
dal: “Ali nismo vsi, v
določenem trenutku
našega življenja, zrli v
temno nebo, občudo-
vali luno in zvezde in
se spraševali, kaj je vse
to... Zelo verjetno smo
se z luno pogovarjali
in jo prosili za pomoč
pri iskanju odgovorov
ali, čisto enostavno,
smo se čudili njeni le-
poti”.
Tony Hadley je še ved-
no v odlični formi.
Urejeno frizuro mu
danes krasijo srebrni
prameni, glas pa je
ostal nespremenjen,
močan, tak, ki z neverjetno spo-
sobnostjo poslušalce popelje na-
zaj, v preteklost, naravnost v
osemdeseta leta, v čas roman-
tičnih new wave melodij.
Katja Ferletič
Kulturni dom Nova Gorica
O ukradeni mladosti
  b vsakoletnem obe-
leževanju dneva upora
proti okupatorju je Me-
stna občina Nova Gorica 25. apri-
la 2019 priredila osrednjo prosla-
vo v novogoriškem Kulturnem
domu. Tokrat je bila malce dru-
gačna kot po navadi. Po besedah
slavnostne govornice Katjuše
Žigon, predsednice območnega
združenja za vrednote NOB Nova
Gorica, ki je spomnila na pomen
narodnoosvobodilne borbe in na
vse tiste, ki so se bojevali, da zdaj
živimo v svobodi, je bila na spo-
redu plesno-glasbena predstava
Ukradli so mi mladost.
Predstavo so si za-
mislili in jo ure-
sničili člani Fol-
klornega društva
Gartrož skupaj z
Godalnim kvarte-
tom NOVA. Pri njej
so sodelovali “va-
rovanci” Varstveno
delovnega centra
Nova Gorica, kar je
prireditvi dalo neki
drugačen, poseben
prizvok. Predstava
je nastala ob pet-
najstletnici delo-
vanja Folklornega
društva Gartrož, ki
nosi naslov po “solkanskem”
izrazu za poimenovanje vrtnice,
in je bila premierno uprizorjena
v SNG Nova Gorica že v februar-
ju. Z glasbo, pesmijo in predv-
sem plesom so se želeli spomniti
na vse, ki so doživeli krutost voj-
nih dogodkov, predvsem pa na
tiste mlade, ki niso mogli uživati
svojih najlepših dni življenja, z
veseljem gojiti prvih ljubezen-
skih klic in sanjati o izpolnitvi
vseh skritih želja, ker jih je nasil-
na roka okupatorja odpeljala v
nemška taborišča. Tam, v tistih
nesrečnih krajih, je bilo gotovo
le eno: da bodo kdaj izčrpani od
O dela in stradanja končali še samiv pečeh in po dimniku, v kate-rem se je noč in dan zadušljivo
kadilo, kot dim svobodno spla-
vali v nebo.
Navdih za ta nenavadni odrski
prikaz so prireditelji našli pri de-
lih tržaškega pisatelja Borisa Pa-
horja, ki je na svoji koži prestal
in pretrpel taboriščne muke in
grozo. Svoje bridke, trpke iz-
kušnje je enkratno prelil v lite-
rarna dela. Sam pisatelj jih je
spodbudil, naj to uprizorijo, ko
so ga vprašali za avtorske pravice
za branje odlomkov iz njegovih
pretresljivih leposlovnih stvari-
tev.
S predstavo so pri Gartrožu hoteli
opozoriti na to temno, krvavo
poglavje zgodovine, za katerega
upamo, da se ne bo nikdar več
ponovilo. S plesnimi koraki z
vseh koncev prelepe Slovenije, s
katerimi se pač člani društva naj-
bolje izražajo, in z domačo pe-
smijo, ki je taboriščnikom dajala
poguma za premagovanje vsak-
danjih stisk, bridkosti, utrujeno-
sti, so skušali tudi posredovati
čustva, ki so prevevala razbolele
duše internirancev. Koliko jim je
to uspelo, so lahko preverili tisti,
ki so si predstavo ogledali.
Odlomki iz del Nekropola in
Rdeči trikotniki staroste sloven-
skih literarnih ustvarjalcev, Bori-
sa Pahorja (1913), so izzveneli v
vsem svojem ganljivem
pričevanju in sporočilnosti, ki jo
je podkrepila tudi vizualna podo-
ba predstave s projekcijo visoke
ograje z bodečo žico, še bolj pa s
po žrtvah hlastajočim, razžarje-
nim žrelom zloglasne peči v ta-
borišču. S tem dramatičnim
ozračjem se mestoma ni ravno
bog ve kako ujemala plesna stran
predstave, ker je odražala le mal-
ce preveč vedrine in sproščeno-
sti. Le-teh verjetno taboriščniki
res niso občutili v tistih groznih
krajih smrti. Zamisel ustvarjalcev
je bila vsekakor zanimiva in do-
bra, saj te dogodke, ki so zazna-
movali življenje tudi naših ljudi,
bi marsikdo rad
potisnil v ozadje,
in to ravno zdaj,
ko se žal v marsi-
kateri evropski
državi spet dviga-
jo taki “črni gla-
sovi”, ki bi jih
morali odločno
že v kali zatreti.
Naj ob rob tega
zapisa napišemo,
da je društvo Gar-
trož, kot to sami
pravijo, ustanovi-
la skupina vedrih
ljudi, ki jih je
družilo zaniman-
je za folklorno dejavnost in petje
ljudskih pesmi. Tako so v Novi
Gorici, mestu, ki ima mlade zgo-
dovinske korenine in nima fol-
klorne tradicije, začeli raziskovati
tukajšnje noše in se s strokovno
pomočjo naučili plesov, ohran-
jenih in zapisanih v tukajšnjih
okoliških krajih.
Naj pripišemo še, da se je med
nastopajočimi uporabniki Var-
stveno delovnega centra Nova
Gorica na odru še posebno izka-
zal Aaron Podveršič s svojim gla-
som ob lepem solističnem nasto-
pu.
Iva Koršič
se že zdaj čutijo posledice takega
gospodarstva. Že pred štiridese-
timi leti je rimski klub predstavil
raziskavo z naslovom Limits to
Growth (Meje v razvoju), v kateri
so nekateri znanstveniki doka-
zali, da izčrpavanje bistvenih vi-
rov in vse večji pritisk vseh vrst
onesnaževanja na okolje bi re-
sno ogrožala svetovno gospodar-
stvo. Zmanjšanje toplogrednih
plinov v zraku, podaljšanje
življenjske dobe izdelkov in
omejitev odpadkov hrane so že
dobri cilji, ki bi veliko pripomo-
gli k zdravemu gospodarstvu. K
prvemu cilju spada uporaba fo-
tovoltaične energije za segrevan-
je vode in stanovanj namesto
uporabe fosilnih goriv, kot so
naravni plin, les in premog. Isto
velja tudi za uporabo “čiste”
energije, torej elektrike pri ku-
hanju in pri prevoznih sredstvih
(električni vlak in avtomobil). S
tem da v Afriki uporabljajo pri
kuhanju drva in podobna goriva
in ne elektrike, vnašajo v zrak ve-
liko toplogrednih plinov. Znan-
stveniki predvidevajo, da bo za-
radi dosedanje prevelike upora-
be lesa, tega dovolj le še za štiri
ali pet let. Kaj pa potem? Težave
so toliko večje, kajti npr. afriške
države nimajo niti osnovnih
sredstev niti dovolj izvedencev,
tehnikov in inženirjev, da bi raz-
vili državni sistem za proizvajan-
je električne energije iz drugih
virov.
K drugemu cilju spada po-
daljšanje življenjske dobe raznih
izdelkov in predvsem materia-
lov. Ponovna uporaba kovin
zmanjšuje potrebo po surovinah
in predelavi le-teh. To privede do
varčevanja velike količine ener-
gije in vode ter hkrati zmanjšuje
onesnaževanje okolja. Povečanje
ponovne uporabe kovin v svetu
lahko prispeva k prehodu na
učinkovito zeleno gospodarstvo
(green economy). Znanstveniki
so zaskrbljeni zaradi sektorja
elektronike; tu je reciklaža 20 %.
Vsako leto odvržemo po svetov-
nem merilu nad 50 milijonov
ton električnih in elektronskih
odpadkov. Pomislimo samo na
smartfone in podobne naprave,
ki trajajo zelo ma-
lo, saj nas rekla-
ma stalno “pre-
ganja” in kaže na
vedno nove in
boljše proizvode.
Večinoma prihaja
vse to v odlaga-
lišča odpadkov ali
v sežigalnice. Iz-
delki bi morali bi-
ti na vsak način
zasnovani tako,
da bi trajali več
časa in da bi jih
lahko posodabljali, ponovno
uporabljali. Sprejeti tak nov
način obratovanja bi pomenilo
tudi znatno zmanjšanje porabe
energije in surovin, manj oglji-
kovega dioksida v zraku, manj
uporabe vode. Predavatelji so
povedali, da za izdelovanje vsake
plastične steklenice se uporabijo
3 litri vode, kar je prava potrata
tega neprecenljivega vira življen-
ja na Zemlji.
Rast in napredek v gospodarstvu
se merita v upoštevanju KDP-ja
(kosmati domači proizvod), ki
pa sploh ne upošteva socialne
rasti in dobrega počutja. Dobro
počutje pa ni odvisno le od šte-
vila materialnih izdelkov, ki jih
lahko kupimo v enem letu. Tega
bi se pristojni v gospodarstvu
morali zavedati. Če se kdo
odloči, da ne bo potoval z leta-
lom, ker le-to zelo onesnažuje
zrak, in uporablja raje druga bolj
primerna sredstva, mislim, da se
njegov KDP ne bo zmanjšal, o
čemer so prepričani nekateri
ekonomisti.
Karlo Nanut
Foto Manuel Demori
Foto Manuel Demori
Foto Mateja Pelikan
Srečanja ob prazniku časnikarstva “Dialoghi”
Vsega tega v gospodarstvu
ne moremo odlašati!
Slovenija 4. julija 2019 13
Politika v naši družbi in državi
Slovenija brez premisleka 
o svoji usodi!
  novi številki revije
Ognjišče se je Gregorju
Čušinu zapisalo, “da je
mesec julij pravi božji dar, na-
menjen temu, da se človek od-
klopi, odpočije in oddahne. Ju-
lij je od vseh mesecev v letu edi-
ni, ki ne premore nobenega
praznika, ne državne-
ga ne cerkvenega. Ves
mesec je ena sama so-
bota, ki je namenjena
oddihu in počitku.
Dejstvo je sicer, da se
julija dnevi začnejo že
krajšati, vendar če se
prej znoči, to le pome-
ni, da je še več časa,
namenjenega počit-
ku. Julij je tako prav
zares praznični mesec,
saj na urniku vseh dni
vlada praznina, ki si jo
zapolnim sam ali pa
jo pustim prazno”.
Pravo presenečenje je,
da se z uglednim in
znanim sodelavcem
revije Ognjišče v bi-
stvu strinja tudi Na-
taša Luša, direktorica
časnika Delo. V svojem prispev-
ku, objavljenem 24. junija, ni
niti z besedo omenila burne
preteklosti omenjenega časopi-
sa in tudi politično napačnih
ravnanj posameznikov, ki so
časnik vodili in upravljali, pač
pa je napisala naslednje: “Man-
jka nam časa, zadovoljstva, ne-
kaj brezskrbnosti, veselja, prija-
teljstva, pristnih vezi zaupanja.
Ko boste naslednjič iskali po-
polno darilo za nekoga, ki vam
je blizu, izberite nekaj iz tega
nabora”.
Napisano so sicer dobre želje in
V pomeni resnično življenje zamarsikoga, toda v resniciživljenje stalno poteka in zato
zahteva tudi ustrezna ravnanja
in odzive ljudi, posebej tistih
vodilnih, vplivnih in
odločujočih. Zaradi tega se zdi
aktualna in prepričljiva ugoto-
vitev časnikarja in političnega
komentatorja Janeza Markeža,
ki je v časniku Delo, dan pred
državnim praznikom, dnevom
državnosti, zapisal, “da naš naj-
pomembnejši državni praznik
obeležujemo bez premisleka o
prihodnosti Slovenije”. Po nje-
govem “se Slovenija nahaja na
najnižji točki politične zavesti
o sami sebi”. V sobotni prilogi
časopisa Delo, 29. junija, pa je
v komentarju, objavljenem na
prvi strani zapisal, “da je Slove-
nija, podobno kot Evropska
zveza, povsem izgubljena”.
O tem, kako naj se slovenska
država gradi, razvija in potrjuje
svojo istovetnost, obstajajo ra-
zlična mnenja in nazori, vseka-
kor pa je res, da je Slovenija v
ideološkem in politično nazor-
skem pogledu razdeljena na
dva dela, dve približno enaki
polovici. Vsaka bi hotela državo
po svoji volji in zamislih. Mor-
da je državni poglavar Borut Pa-
hor zamudil priložnost, da bi o
Sloveniji, kot si jo zamišlja,
predstavlja in utemeljuje, kaj
več povedal na proslavi ob dne-
vu državnosti, na Kongresnem
trgu v Ljubljani. V nasprotju z
mnogimi pričakovanji in želja-
mi se je zadovoljil zgolj z naved-
bo, “da je lastna država, zlasti
za tako majhen narod, kot je
slovenski, vrednota sama po se-
bi”.
Med slovenskimi politiki si
očitno najbolj uspešno utira
pot k svojim ambicijam pre-
mier Marjan Šarec. Hitro si je
zagotovil možnosti in ustvaril
pogoje za obisk v Vatikanu ozi-
roma pri papežu Frančišku. Sve-
ti oče je svojemu gostu dom-
nevno dejal, da bi rad čim prej
mogoče obiskal Slovenijo, ki da
mu je zelo pri srcu. Pričakovati
je, da se bo premier Marjan
Šarec po obisku v Vatikanu ozi-
roma pri papežu Frančišku bolj
potrudil za uresničitev določbe
ustavnega sodišča o financiran-
ju zasebnih osnovnih šol. Sicer
pa lik in delovanje slovenskega
predsednika vlade kritično
ocenjuje tudi vse-
stransko dejaven du-
hovnik, časnikar, pi-
satelj ter odgovorni
urednik revije
Ognjišče, magister
Božo Rustja. V novi
številki revije je obja-
vil komentar z naslo-
vom Od fašistov in iz-
dajalcev do novinar-
skih nagrad. V njem
navaja naslednje
mnenje o Marjanu
Šarcu: “Premier Mar-
jan Šarec rad poudar-
ja, da ni bil nikoli član
Zveze komunistov in
da s komunizmom ni-
ma nič. Da ni bil član,
verjamemo, ker je bil
preprosto premlad za
to. Toda ko se pojavi v
javnosti, zagoovarja interese
tranzicijske levice in postkomu-
nističnih strank. Nikakor se ni
sposoben izviti iz te miselnosti.
Ni se na primer sposoben po-
kloniti žrtvam povojnih pobo-
jev, je pa pripravljen govoriti na
vsaki partizanski proslavi, in to
z besednjakom, ki se ga ne bi
sramovali tisti, od katerih se na-
videzno tako rad oddaljuje. To-
da tu se njegova navezanost na
prejšnji sistem ne konča. Kako
je Marjan Šarec ostal v misel-
nem sistemu prejšnjega režima,
lepo kaže njegov odnos do dru-
gače mislečih. Vsakomur, ki ne
misli kot on, nadene vzdevek.
Po možnosti je to fašist. Ti se
mu prikazujejo že vsepovsod.
Tisti, ki so kritični do njega, in
to povedo tudi v tujini, so za
našega predsednika vlade izda-
jalci.
Nadaljuje se val prihajanja ne-
zakonitih migrantov, ki jim je
Slovenija le prehodno ozemlje
na njihovi poti v Italijo in čez-
njo v druge države. Nezakonito
gibanje migrantov zdaj po-
skušajo preprečevati mešane
slovensko italijanske policijske
patrulje. V Sloveniji so za-
skrbljeni zaradi možnosti, da bi
v primeru neuspeha teh patrulj
slovensko italijansko mejo za-
prli. Taka možnost domnevno
obstaja tudi v Avstriji, ki bi za-
prla mejo s Slovenijo. V Slove-
niji uradno sicer trdijo, da so
meje varne, kar pa prebivalci
obmejnih območij zanikajo.
S presenečenjem, osuplostjo,
pa tudi z zgražanjem, so v Slo-
veniji sprejeli novico iz Srbije,
da je tamkajšnji odvetnik
Dušan Bratič vložil kazensko
ovadbo proti nekdanjemu
predsedniku Slovenije Milanu
Kučanu. Odgovoren naj bi bil
za vojne zločine (celo genocid),
storjene v obdobju vojne za
osamosvojitev Slovenije, v 90.
letih prejšnjega stoletja. Milan
Kučan se je na ovadbo, prek
Slovenske tiskovne agencije, ta-
kole odzval: “Moj komentar je
odveč, saj verjamem, da bosta
srbska politika in družba sami
zmogli objektivno soočenje s
politiko Srbije v 90-letih
prejšnjega stoletja, ki je sprožila
odpor pri praktično vseh naro-
dih nekdanje skupne države.
Obtoževanje drugih je beg pred
lastno odgovornostjo. Kar zade-
va mojo odgovornost, pa bo o
njej sodila zgodovina”. Odvet-
nik Dušan Bratič naj bi kazen-
sko ovadbo vložil tudi zoper ge-
nerala Janeza Slaparja, ki je bil
med boji za osamosvojitev Slo-
venije načelnik štaba teritorial-
ne obrambe Slovenije, in še štiri
druge osamosvojitelje.
Marijan Drobež
Vabilo na predstavitev knjige Bratje v
svobodi - Fratelli nella Liberta'
Krajevna skupnost Renče, Občina Štarancan in Občina Renče-
Vogrsko vabijo v petek, 5. julija 2019, ob 20. uri v Kulturno dvorano
v Renčah na predstavitev dopolnjene izdaje knjige Bratje v
svobodi - Fratelli nella Liberta'. Knjiga, opremljena z bogatim
slikovitim materialom, pripoveduje zgodbo 40-letnega
prijateljstva med Renčami in Štarancanom.
Spored prireditve, ki je uvrščena v praznovanje Mohorjevega,
bodo oblikovali: Krajevna skupnost Renče, Občina Štarancan,
Društvo KUL-TU-RA Renče, Gledališka delavnica La Barraca iz
Štarancana in učenci OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče.
Astronomski večer
KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje vabi na ASTRONOMSKI VEČER,
ki bo v soboto, 6. julija 2019, ob 20.30 pred Pomnikom braniteljem
slovenske zemlje na Cerju.
Predavanjema dr. Tomaža Zwitterja s fakultete za matematiko
in fiziko Univerze v Ljubljani in Mihe Turšiča iz Kulturnega
središča evropskih vesoljskih tehnologij sledi prosto opazovanje
s teleskopi pod vodstvom Mitje Klančiča in Mirana Tratnika.
Za glasbene točke bodo poskrbeli Sara Gorkič, Rok Klančič,
Jaka Podgornik in Jure Malič.
V primeru slabega vremena bosta predavanji v dvorani pomnika.
Kratke
Kako malo je potrebno, da nam dan lepše mine
Kaj pomeni komu
napisati pismo
  saka kultura se začne s
kulturo srca. To velja
tudi za vsako našo
pisano ali izgovorjeno besedo,
še posebno pa to velja za
osebna pisma. Sama še pišem
pisma in jih tudi še
prejemam. Ko dvignem v
poštnem predalu pošto z
navlako vseh mogočih reklam
in se mi med papirji pokaže
na roko napisano pismo z
nalepljeno znamko, sem
zaradi tega pisma ves dan
vesela. Takoj ga odprem in
preberem. Res pa je, da je
takih pisem vsak dan manj.
Pišemo jih po večini samo še
starejši ljudje. Mladi
uporabljajo največ sms
sporočila ali samo besede v
kratkih stavkih in še to brez
ločil, po možnosti brez
pozdrava na začetku in na
koncu. O slovenščini v takih
elektronskih sporočilih niti
ne govorim, saj so v njih kar
pogoste slovnične napake in
tudi angleške besede. Nekateri
menijo, da je tako
sporazumevanje zdaj zelo
moderno in praktično. Tu je
naš materni jezik najbolj
polomljen, in to brez tuje
prisile, ki je v naših krajih
vladala dolga leta pod
fašizmom in nacizmom. Žal
V delamo to danes kar sami. Pokmečki pameti je to pogubnodejanje za majhen narod in
prav nič moderno ne izgleda,
ampak je prej žalostna
ugotovitev stanja našega
materinega jezika v Sloveniji.
Pred leti je umrla moja dobra
prijateljica Fani, ki mi je
ročno napisala in poslala
veliko lepih pisem, ki so bila
za mene prava šola te vrste.
Njena pisma zato še vedno
hranim med drugimi
dokumenti v posebni mapi.
Težko bi našla v njih
slovnično napako. To so topla
in plemenita pisma s kulturo
srca in mi še danes veliko
pomenijo. Na začetku pisanja
imajo lep pozdrav, datum,
uvod, vsebino in zaključek.
Napisala jih je z ročno pisavo
in v lepi slovenščini, čeprav ni
imela ure pouka v
slovenščini. Že v visokih letih
je gospa Fani več let ležala v
Domu starejših občanov v
Ajdovščini, kjer sem jo
pogosto obiskovala. Ležala je
sama v sobi. V tem času je
napisala veliko pisem in s tem
obdržala mnogo ljudi, ki so
mislili nanjo in ji na pisma
odgovarjali ter jo tudi
obiskovali. Včasih je
prejemnika njenih pisem
razveselil še priložen prtiček,
ki ga je zanj posebej kvačkala.
Njena pisma so romala od
preprostih ljudi do
duhovnikov, pisateljev,
kmetov, prijateljev z raznimi
poklici, in to na več
kontinentov. Sama mi je
povedala, da so njeni
kvačkani izdelki služili tudi za
protokolarna darila.
Ko ni mogla več pisati, si je
krajšala samoto s prebiranjem
starih pisem in tako
podoživljala obiske njej
dragih prijateljev in znancev.
Zdaj, ko je ni več med
nami, berem njena
pisma tudi sama in
spet sva skupaj v
spominih. Pisana
beseda ima veliko
moč in ostane živa, ko
je njen avtor že dolga
leta mrtev. Kako so
cenjena tudi danes
stara pisma, nam
govorijo številne
oddaje, ki so nastale
na podlagi pisem, ki
so jih pisali naši fantje
in možje že v prvi
svetovni vojni in so se
po čudežu ohranila do
današnjih dni.
Gospa Fani je bila
rojena pri Vrčonovih
na Erzelju 24. 3. 1920. V
družini je bila najmlajša kot
deveti otrok. Imela je še
sedem sester in dva brata.
Poročila se je na Goče k
Mihčetovim na majhno
kmetijo in vzela za moža
Mirota Ferjančiča. Umrla je v
Ajdovščini 13. 6. 2017. Počiva
na pokopališču na Gočah.
Letos so se jo krajanke z Goč
še posebej spomnile in
pripravile razstavo ročnih del
njenih učenk, ki jih je
pokojna skozi dolga leta učila
izdelovati razne kvačkane
prte, prtičke in vezenine vseh
vrst ter s tem ohranila na vasi
to lepo slovensko kulturno
dediščino, ki po njeni dobroti
krasi tudi moj dom. Ob tej
svoji veliki ljubezni je imela še
eno. Zelo rada je brala knjige,
dokler je to zmogla, in bila
zato zelo razgledana in
načitana oseba.
Z mojo mamo sta bili leta
1943 poslani v italijansko
taborišče Fraschette di Alatri
blizu Rima, kjer je bilo veliko
deklet in žena iz Vipavske
doline. Bile so izdane, ker so
delale za partizane. To me je
še bolj povezovalo z njo, ker je
znala o tem veliko
pripovedovati. Tudi tam je
pisala pisma svojim dragim in
si krajšala čas z izdelovanjem
kvačkanih prtičkov vseh vrst
in drugih vezenin. Kljub
hudim razmeram, ki so
vladale v italijanskih
taboriščih, naše žene in
matere niso pozabile na
slovensko pesem. Prepevale in
molile so slovensko tudi pri
svetih mašah. Oboje jim je
dajalo upanje na vrnitev na
svoje domove na Primorsko.
Poleg Fanice sta bili pregnani
z doma na Erzelju tudi njeni
sestri Ivanka in Anica.
Gospa Fani mi je večkrat v
pismu na koncu zapisala tudi
kakšen lep ljudski pregovor ali
misel. Vse te lepe misli in reke
je imela zapisane v drobnem
zvezku. Njej v spomin jih
bom nekaj zapisala, da ne
bodo pozabljeni. Ljudska
modrost je tudi danes še kako
potrebna in nam v kratkih
besedah veliko pove:
“Nikoli ni tako hudo, da ne bi
bilo lahko še huje. In včasih je
prav, da se stemni nebo, tako
se navadimo ljubiti sonce.
Smeh je za dušo, kakor kisik
za pljuča. Od cveta pričakuje-
mo vonjav, od človeka pa
vljudnost. Kuhar kuha juho,
Bog pa srečo. Pozdraviti je oli-
ka, odzdraviti pa
dolžnost. Tisti, ki je lačen
časti, je nikdar dovolj ne
dobi. Potrpežljivost
rožice sadi, jeza pa trnje.
Bogastvo srečo proč po-
di. Mnogo govorjenja ni
brez greha. Napake so ve-
like, kadar je ljubezen
premajhna. Kdor svojega
otroka preveč ljubi, ga
pogubi. Besede ne drži le
človek brez časti. Vrlina
velikih ljudi je skrom-
nost. Če človek ljubi na-
ravo, ne more biti daleč
od Stvarnika. Kruhova
pijanost je naj hujša”.
Napisane reke lahko po-
sredujete v pismu
kakšnemu prijatelju ali
znancu. Gotovo ga boste s
tem prijetno presenetili in
ohranil vas bo v posebnem
spominu. Kako malo je včasih
potrebno, da nam dan lepše
mine. Napišite pismo! Ne bo
zaman!
Magda Rodman
Slovenske gore
Aktualno4. julija 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 2. julija 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (250)Erika Brajnik
Vsak v svoji koži (1)
Ljudje smo si podobni, nismo pa enaki
Ljudje smo si podobni, nismo pa enaki. Po-
leti na plaži se vsi sončimo, vendar eni lepo
enakomerno takoj potemnijo, drugi posta-
nejo samo rdeči in se jim koža takoj olupi,
tretji zagorijo samo v obraz, četrti v trebuh,
peti v noge, šestim se pojavijo temne ali be-
le lise ali preveč gub. Od česa je to odvisno?
Od konstitucije.
V naturopatiji
poznamo 5 ra-
zličnih konstitu-
cionalnih tipov.
Vsak tip ima svo-
jo vrsto kože in
vsak tip potrebu-
je določena navo-
dila ob sončenju.
Jetrni tip
Jetrni tip ima na-
vadno maneken-
sko postavo, pri
ženski so to slavne mere 90-60-90! Koža ta-
koj potemni, na soncu postane olivno tem-
na. Tak človek se na soncu težko opeče, saj
se zdi, da ga sonce kar boža in potemni, ne
da bi se sončil. Tak človek tudi ne bo potre-
boval visokega zaščitnega faktorja za
sončenje. Tak tip človeka je karizmatičen,
rad je v središču pozornosti, oblači se po
zadnji modi, moški imajo vedno najnovejši
avtomobil in najlepšo ženo. Imajo bujne la-
se, na obrazu je poudarjena čeljust. V staro-
sti pa se zgodi, da se pri sončenju porajajo
rjave lise, ki jim radi rečemo starostne lise.
Pa niso! Temne lise po telesu jetrnega tipa
so toksini organa jeter, ko so le-ta energet-
sko šibka. Takrat je telo polno rjavih lis po
obrazu, telesu, lahko so tudi hrapave. Več
kot je toksinov, bolj so lise rjave in hrapave.
Kaj storiti? Okrepiti jetra! S kopeljo iz njiv-
ske preslice. Če
jo redno izvaja-
mo 1x tedensko,
se bo koža po-
svetlila, madeži
pa izginili!
SEDEČA KOPEL
IZ NJIVSKE PRE-
SLICE: 100 g
preslice damo v
3 litre vode in
pustimo stati čez
noč. Naslednji
dan damo poso-
do na ogenj in pustimo vreti 20 minut, po-
tem precedimo, zelišče ostane v situ, rjava
voda gre v kad in dolijemo vročo vodo do
prsi. V kopeli smo 20 minut. Tisti dan pije-
mo 3 litre vode!
Polege tega svetujem jetrnemu tipu, da 2
meseca ne uživa: kave, čokolade, mandljev,
sira, lososa, začimb (razen soli).
/ dalje
www. saeka. si
Končno sta
naša malčka
dočakala vroče,
soparne, polet-
ne počitnice.
Prve dni sta bila
polna energije:
zjutraj sta se le-
no naspala, po-
tem pa sta iz omare izvlekla celotno svoje pre-
moženje. S težavo sta izbirala med najra-
zličnejšimi igračami. Na vrsto so prišli avtomo-
bilčki, lego kocke, plastične punčke, družabne
igre, risanje, igrala na dvorišču … Kmalu pa se je
vzdušje spremenilo – neverjetno: začela sta se
dolgočasiti! Čeprav sem prepričana, da je za otro-
ka včasih tudi zdravo, da se malce dolgočasi ozi-
roma, da ima trenutek, ko ni preobremenjen z
učenjem, aktivnostmi
in igranjem, sem vseka-
kor tudi sama utrujena
od vročine, službe, vsak-
danjih obveznosti in na
izjavo - “mama, ne
znam kaj delat …”, ali še
hujše, na vprašanje –
“mama, se igraš z ma-
no”? ”, večkrat odreagi-
ram z nejevoljo in najra-
je bi ju posedla na divan
pred televizijo v naši kli-
matizirani dnevni sobi
in se z njima zatekla v
barvan ekran.
Spominjam se svojih poletnih počitnic. Mama je
hodila v službo in mi vsako jutro na mizi pustila
listek, na katerem je bilo označeno vse, kar je mo-
ralo biti opravljeno do njenega prihoda domov.
Morala sem pomesti, pospraviti po hiši, kaj poli-
kati in, ko sem postala večja, skuhati kosilo. Ne
spominjam se, da bi bil kdaj na seznamu nave-
den tudi dolgčas! Prav tako se je mama le red-
kokdaj igrala z mano; čisto preprosto, ko sem
opravila svojo dolžnost, sem šla ven, na dvorišče
ali v njivo za hišo, v gozd, na cesto ali na obisk k
prijateljici in o meni ni bilo več ne duha ne sluha
tja do kosila oz. večerje. Pred dnevi sem se pogo-
varjala s svojo taščo in jo spraševala, kako je bilo,
ko je bila ona otrok. Najprej mi je povedala, da je
vedno zgodaj vstajala, saj “je bilo grdu videt spat
do poznega”! Tudi ona je morala najprej opraviti
svoje delo, šele nato se je lahko posvetila igri –
prostega časa ni imela veliko, starši so jo hitro
znali zaposliti, če se je slučajno “dolgočasila”,
branju pa se je lahko posvetila samo ob nedeljah,
saj je bil to “zgobljen čas”. Poleti, popoldne, ko
so odrasli šli počivat, je rada hodila s prijatelji na
Vipavo – “bila je naše morje”. V reki so se kopali
otroci in mladi, tam so se naučili plavanja. Upo-
rabljali so “črn šlauf od motorja ali avta”, sosed
jim je nekega dne celo priskrbel velik “šlauf od
kamijona”, na katerem so se držali in se namakali
v mrzli vodi reke. Radi so zbirali “skulje”, ploščate
kamne, in jih metali v vodo, tako da so večkrat
poskočili po vodni gladini. S kamenčki so “zida-
li” hišice in gradove, večji fantje so sekali “kol-
ndindje”, stebla bambusa, ki so rasla na “rivi”,
na sotočju med Sočo in Vipavo, nanje pritrdili ri-
biško vrvico (“fil di spagna”) in tako izdelali ri-
biške palice, na trnke pa so pritrdili “gliste”, ki
so jih iskali v zemlji. Ob reki se je trlo mušic in
žuželk. Moja tašča pravi, da se je vedno bala
kačjih pastirjev, ker je bila prepričana, da kjer oni
letijo, so v bližini tudi kače, drugače se ne bi tako
imenovali. Otroci so se takrat radi igrali tudi s
papirnatimi barčicami, ki so mirno plule, dokler
jih niso zadeli s kamnom, s “ščinkami”, stekle-
nimi frnikulami; igrali so se tudi “slepo miš”,
“gnilo jajce”, skrivanje in lovljenje. Po večerji so
morali navadno opraviti še kakšno opravilo v
hiši, štali ali na polju, potem pa je bil spet čas za
igro. Na cesti so se igrali “kago” - s kamnom so
zbivali pločevinasto škatlo. Na tleh so narisali
“kampaneluon”, ristanc, to se pravi, kvadratna,
oštevilčena polja, v katera so metali kamen in na-
to poskakovali po eni nogi ali po dveh, končno
pa kamen s tal pobrali. Skakali so s “štrikom”, če
pa ga niso imeli, jim je tata priskrbel lesen
“srbuot” - “ku rubida, brez trnja”, igrali so se tudi
na “toč” - lovljenje, v parih so se prijeli za roke in
tako hitro vrteli, da se jim je zmedlo v glavi, fan-
tje so streljali s fračo.
Žoge v preteklosti
niso imeli, igrali so
se z napihnjenim
svinjskim mehur-
jem “mhom od pra-
sca”, žogo iz cunj,
šele kasneje z gum-
jasto. S peskom so
kuhali in pekli
piškotke, s starimi
cunjami delali šoto-
re in “kapane”, san-
jali so kolo - moja
tašča je prvo kolo,
“lepo zeleno”, dobila šele, ko je končala peti ra-
zred osnovne šole. Fantje, ki so si kolo zaslužili,
so mu na špice pritrdili ščipalko in tako imeli
hrupen “motorin”. Deklice so se rade “lišpale”:
namesto uhanov so si na ušesa pritrjevale češnje,
ustvarjale so zapestnice iz marjetic ali iz volne,
na nohte so si lepile rdeče lističe “kuočerc”, go-
rečk, tako da se je zdelo, da imajo lakirane nohte.
Igrale so se s punčkami iz cunj, kasneje s pla-
stičnimi, z lažjim papirjem in trskom so izdelo-
vale zmaje. Ko so v hiši očedile tla, “zribale žagan-
ce”, in jih namazale s “čero” - talnim voskom, se
je mlajša usedla na staro volneno krpo, druga pa
jo je vlekla po podu. Otroci so vedno radi peli,
celo gledališke predstave so organizirali: pripra-
vili so zastor, stole, košarico za prostovoljne pri-
spevke in povabili soseščino - z zaslužkom so si
kupili sladoled, ko je ob nedeljah prišel mimo
gospod Romeo s svojim kombijem. Poletni po-
poldnevi so bili dolgi in soparni, tako kot danes,
zato jim je mama za večerjo po navadi pripravila
kakšno lažjo jed, zelenjavno, po možnosti mrzlo
- zelo radi so gotovo jedli “kisou kapus”.
“KISOU KAPUS”
Sestavine:
2 majhni glavi zelja, fižol, sol, poper, olivno olje,
kis, panceta ali pršut.
Priprava:
Trdi glavi zelja operemo in zrežemo čez pol, od-
stranimo stebelci, nato narežemo na kolikor mo-
goče tanke rezance ter jih potresemo z malo soli.
Čez nekaj časa ga dobro otisnemo, da gre voda
ven - nekateri so zelje polili z vrelo vodo “oparili”
in nato otisnili vodo. Zelju dodamo še kuhan
fižol in zabelimo s še toplo, na olju pocvrto pan-
ceto, pršutom ali ocvirki in kisom. Nekoč so od
pršuta odrezali kožo, jo zrezali na majhne koščke
in pocvrli na olju, ko se je koža napihnila in po-
stala hrustljava, so jo dodali “kapusu”. Dobro
premešamo, serviramo in Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (44)
  etelinji zajtrk, roman
prekmurskega pisatelja,
pesnika in dramatika
Franca Ferija Lainščka (1959),
rojenega v Dolencih na Go-
ričkem, je zgodba o preprostih
ljudeh, ki imajo svoje zbirališče
v avtomehanski delavnici ne-
koč – v nekdanji državi Jugosla-
viji - zelo znanega mehanika
Lojza. Tam prijateljska druščina
ob prevelikih “odmerkih” žga-
nih pijač se druži, debatira, se
krega, kvartopiri, pa tudi sanja-
ri o ljubezni... Pravzaprav sta v
ospredju dve ljubezenski zgod-
bi. Ena je živa, polna strasti, a
prepovedana ljubezen med
mlado Bronjo, ženo krajevnega
mafijca, trgovca z belim bla-
gom, lastnika lokala – bordela
– Lepca, in Lojzetovim vajen-
cem Djurom, mladeničem brez
staršev, s katerim ima delodaja-
lec očetovske odnose in mu ra-
dodarno deli življenjske nasve-
te. Druga ljubezenska zgodba
pa je platonska. Lojz, očiten ju-
gonostalgik – v delavnici ima še
Titove slike -, ne more pozabiti,
kako ga je daljnega l. 1975 v Sa-
rajevu, kjer so ga sprejeli z vse-
mi častmi, na čelo poljubila
pevka Jelena. Ko pa mu prijatelj
“glasbenik” Malačič odkrije
pevko Severino, se Lojz takoj za-
treska vanjo in njen lepi glas.
Lepec pa mu jo celo “pripelje”
na dom in Lojzu se zgodi pete-
linji zajtrk - jutranji seks, ki si
ga bo zapomnil za vedno. A de-
kle ni bila Severina, pač pa ena
izmed Lepčevih deklet iz njego-
vega nočnega lokala. Ko Lojz to
izve, se čuti opeharjenega in si
prav nič ne pomišlja sprožiti pe-
telina na pištoli proti Lepcu, ko
le-ta razkrije, kdo je ljubimec
njegove žene.
Lainščkova zgodba je, kot zna-
no, postala filmska uspešnica,
zašla pa je tudi na odrske deske.
Uprizorilo jo je eno izmed naj-
starejših ljubiteljskih gledališč
na Slovenskem, Šentjakobsko
P gledališče iz Ljubljane, v režijiGojmirja Lešnjaka Gojca. Do-bro poznan igralec in režiser je
igralce po tej romantični, a tudi
večkrat robati vsebini – nepri-
jetno zadenejo v ušesa kletve!
– v svojem razpoznavnem režij-
skem slogu z raznimi domisli-
cami, ki vsebino delajo še bolj
sočno, vodil premišljeno in na-
tančno s poudarki na značaj-
skih odtenkih protagonistov.
Približno dvourna predstava,
stkana iz kratkih prizorov, kot
nekakšnih filmskih kadrov, bi
se lahko kosala s kakšno profe-
sionalno odrsko postavitvijo.
Tudi njena scenska podoba je
zelo dodelana z vsemi podrob-
nimi elementi in funkcionalna
z raznimi tehničnimi rešitvami.
Prav nič čudnega ni, da je na
lanskih Čufarjevih dnevih na
Jesenicah prejela Čufarjevo pla-
keto za najboljšo predstavo po
izboru žirije, pa tudi občinstva.
Še prej je bila v septembru 2018
deležna na 57. Linhartovem
srečanju matička za najboljšo
predstavo in matička za naj-
boljšo moško vlogo (Damijan
Perne), pa še na 14. Festivalu
komedije Pekre 2018 priznanje
za najboljšo predstavo po izbo-
ru publike. Na istem festivalu je
bil Damijan Perne proglašen za
najboljšega komedijanta festi-
vala. Resnično si je zaslužil obe
nagradi. V predstavi v vlogi pro-
tagonista Lojza namreč blesti s
svojo mojstrsko, tako naravno
igro, ki realistično orisuje pro-
tagonistov značaj z vsemi od-
tenki vred. Zna biti očetovsko
razumevajoč, dobrosrčen, du-
hovito nostalgičen, a tudi
vročekrven v izpadih jeze, raz-
nežen pa ob misli na svojo skri-
to ljubezen... Skratka, njegova
igra, sicer prav nič nastopaško
ali vsiljivo, izstopa iz kroga soi-
gralcev (Nika Bregant - Bronja;
Sašo Dudič – Djuro; Milan
Trkulja / Tomaž Cvar- Malačič;
Matej Mužan / Kajetan Bajt –
Cikuta; Aleš Rotar - Pavlica,
Gašper Stojc – Lepec; Tone Ber-
toncelj – zobar; Katja Ogrin na-
takarica, plesalka, “Severina”),
ki so sicer tudi zelo dobro zlezli
pod kožo svojim likom, tako da
se “ta romantična komedija” iz-
kaže kot polnokrvna uprizori-
tev, ki gotovo vsakič prejema ta-
ko odobravajoče, navdušeno
ploskanje, kot ga je v četrtek, 6.
junija 2019, v goriškem Kultur-
nem domu na predzadnjem
večeru Komigo 2019 v organi-
zaciji goriškega Kulturnega do-
ma in kulturne zadruge Maja.
IK
  Komigo
Sočna komedija z
melodramskim prizvokom
KULTURNI DOM GORICA 
Aktualno 4. julija 2019 15
Srečno in pogumno naprej!
Petdeset let za Benečijo (2)
  elovadnica v Liesah, kjer je
potekalo praznovanje ob
petdesetletnici društva
Rečan, je bila nabito polna. Oder
tudi. Vedela pa sem tudi za vse,
kar se je dogajalo v zakulisju, za
trud, načrte in priprave. Že pri
nas v Trstu, v času moje mladosti,
ko sem tudi sama sodelovala v
društvih, je bilo čutiti problem
pomanjkanja delovnih rok. Tu v
Benečiji pa še posebej. Ljudi je
malo, poleg službe vsi delajo še
doma, v strmih vinogradih, na
pašnikih in njivah. Mladi študi-
rajo. Časa primanjkuje vsem,
energije tudi. Vem, da so si morali
člani Rečana, ki po večini sploh
niso več rosno mladi, krepko
spodvihati rokave, da so priredi-
tev izpeljali in da je bila vsa orga-
nizacija brezhibna.
Na začetku so celo pomislili, da
bi imeli za udeležence prireditve
catering. A catering v Nediške do-
line ne spada. Skoraj nekaj nena-
ravnega je, tujega in nima nič kaj
opraviti s pristnostjo in gostoljub-
jem, ki sta doma tu v Benečiji. Za-
to so se odločili, da bodo tudi hra-
no pripravili sami. Delo so začeli
že navsezgodaj, vzdušje v kuhinji
je bilo napeto, dela preveč. Še zdaj
vidim prijatelje iz Rečanske doli-
ne: potne, utrujene, zdelane od
kuhanja in vročine. A kljub vse-
mu so ostali nasmejani. Energije
do konca ni zmanjkalo. Niti tedaj,
ko so z zadnjimi pladnji slaščic hi-
teli od mize do mize in zraven po-
nujali še kavo. Postreči skoraj dve-
sto ljudem ni bilo lahko. Sredi te-
ga vrveža niso pozabili na naju z
možem četudi tega nisva pričako-
vala in bi nama bil praznik lep tu-
di brez posebne pozornosti, ki so
jo nama izkazali. Ob koncu kul-
turnega sporeda, je k nama prihi-
tela prijateljica z dvema vegetari-
janskima krožnikoma v rokah. Za
vaju, se je nasmehnila, z običajno
prijaznostjo, ki jo poznajo samo
Benečani. Odvečen trud za naju.
T Gostoljubnost je v njihovi duši.Slovenska gostoljubnost je tu do-ma. Prijaznost je lesk teh dolin.
Gost je tu kralj. Kot povsod med
preprostimi ljudmi, ki nimajo ve-
liko, a darujejo vse. Z
možem vzameva po-
nujeno. Nočeva reči, ni
bilo treba. Tudi hvala je
premalo. Benečani pre-
morejo prijaznost, ki jo
dolgo nosiš v srcu. Ta-
ko je bilo menda nekoč
povsod. Gostoljubnost
je nekaj kar imamo
Slovenci v krvi. V Be-
nečiji je tako še danes.
V Benečiji so vrata
oprta. Skoraj vsaka.
Vsak dan.
Hrane je obilo, vino
prihaja na mizo brez
prestanka, z njim še
mineralna voda in bez-
gov sok, ki mu tu pra-
vijo bezgovina in je do-
ma v vsaki hiši. Na odru zaigrajo
harmonike... ramonike. Ljudje
zapojejo o Nediži, o Benečiji, v ka-
tero se nekdo vrača, o dolinah.
Pesem seže do srca, nekateri za-
plešejo, otroci se zberejo pod
odrom. Benečija je taka. Gostol-
jubje in harmonike so njena
duša. In pesem je jezik teh ljudi.
Kljub vsemu se domov odpravi-
mo zgodaj. S kančkom obžalo-
vanja zaradi petja. Ko je kje tak
praznik, bi njajraje ostala... a v ne-
deljo gremo vsi na pohod Čez na-
mišljeno črto.
Po prireditvi se vozim domov
skozi Rečansko dolino… Pot je kar
dolga. Medtem ko sedim za vola-
nom, gledam te vasi, ki v temi
bežijo mimo mene, in raz-
mišljam o tej preteklosti, ki je še
do danes zaznamovala te ljudi. Ti-
ste, ki so ostali, seveda. Te male
vasi, samotni zeleni bregovi,
tišina in lepota pokrajine vabijo
ljudi k druženju, k petju. Imena
krajev govorijo o preteklosti, ki je
slovenska, o duši, ki je globoko
zakoreninjena v našo pojočo go-
vorico. A vendar je bilo za te ljudi
tako težko. Nacionalisti so jim
skušali preprečiti vsako druženje,
celo pesem. Pesmi, ki so jih peli
njih dedje, babice, pesmi, ki so
pesmi teh dolin. Slovensko bese-
do je bilo slišati samo po domo-
vih, nekaj v cerkvah in gostilnah,
v javnost ni smela. Ko zdaj gle-
dam na Rečansko dolino, na mla-
de, ki so ponosni na svoje kore-
nine, pišejo in prevajajo v sloven-
skem jeziku, pripravljajo diplom-
ske naloge o svoji kulturi, razu-
mem, da so ti ljudje zmagali, zah-
valjujoč se vztrajnosti in pogumu.
Pustite nam rože po našim sa-
ditn... In so jih zasejali. Zdaj cve-
tijo.
Naslednjega dne, vroča in sončna
nedelja je, se nas nekaj “najm-
lajših” zbere v Topoluovem, pri
cerkvi, pripravljeni smo na vzpon
prek Brieze in Škarij do cerkve sv.
Martina. Angela prihiti do nas s
posodo v rokah. Pripravila je ma-
relično pito, nekdo jo bo moral
nesti v nahrbtniku navkreber. Sa-
ma ne more, vzpon je zanjo že
prenaporen, odhaja na morje. Be-
nečani ljubijo morje, Gradež je
nekje njihov drugi dom... Ker
imajo drugi že polne nahrbtnike,
pito spravim v svojega, prijetno
diši po pečenju. Vem, da mi ne
bo pretežka, v njej je ljubezen
ženice, ki jo je pripravila za da-
našnji praznik. Počasi se napoti-
mo navzgor po strmini, ki iz To-
poluovega pelje na Briezo. Tam
naj bi nas počakali ali pa bi mi
počakali nan-
je, pohodniki,
ki bodo prišli
iz Livka. Vroče
je, začetek je
kar težak, tudi
ker je Davide,
ki vodi, zelo
hiter. Vseeno
držim korak z
drugimi,
vzpenjamo se
mimo umet-
niških inštala-
cij skozi gozd,
na srečo nam
visoke krošnje
nudijo prijet-
no senco in
kar kmalu za-
gledamo sku-
pino iz Livka, ki nas čaka pri spo-
minski plošči na Alda Klodiča.
Katja Roš ima kot vsako leto
šopek v rokah, cvetje je za Alda,
ki je prvi z motorko premagal ro-
bido in predsodke, ki so ločevali
ljudi z obeh strani meje. Marghe-
rita, Aldova življenjska sopotnica,
jih vzame, da jih zatakne za
ploščo. Vsi molčimo. Tudi jaz, ki
Alda nisem poznala, imam kepo
v grlu. Šopek ostane tam, ob Al-
dovem imenu. Poljsko cvetje, ki
priča, da obstajajo ljudje, na ka-
tere ne pozabimo. Nikoli.
Pred nami je še največja strmina.
Razmišljam o teh zaraščenih
vrhovih. O časih, ko je bila tu še
meja in so bili gozdovi še bolj ne-
prehodni. O tistih ljudeh, ki so,
kot Aldo, rušili pregrade med
ljudmi, ki govorijo isti jezik in si
pregrad ne želijo. Nekaj manj kot
uro se vzpenjamo in že smo pri
sv. Martinu, najprej razgledišče
na vrhu, nato, nekoliko spodaj,
cerkvica. Tisti, ki so se skoraj do
vrha pripeljali s terencem, že pri-
pravljajo malico. Takoj, ko sede-
mo, nama z možem prinesejo
sendvič s sirom. Vroče je, zato pi-
jeva vodo. Tudi ostali se že
krepčajo z malico, v senci je pri-
jetno, čakamo na župnika, da se
začne maša.
Kmalu smo v cerkvi zbrani skoraj
vsi, za oltarjem zapoje zbor, žup-
nik, don Molaro, pa pozdravi pri-
sotne. V imenu Očeta in Sina in
Svetega Duha, pove v lepi slo-
venščini, nato pa se oprošča pri-
sotnim, ker domače govorice še
ne obvlada in bo zato maševal v
italijanščini. Kljub temu, ko zbor
zapoje, poje z njimi. Povedali so
mi, da zahaja na pevske vaje in se
počasi uči slovenščine. Še en du-
hovnik, ki je razumel, kaj ljudem
pomeni materinščina, in je
podprl njihov boj za enakoprav-
nost slovenskega jezika. Ko je sto-
pil na stran Kulturnega društva
Rečan, don Molaru ni bilo lahko,
nacionalisti so mu nasprotovali.
Vendar kaže, da mu je Benečija
segla do srca. Še en duhovnik, ki
je stopil na stran ljudi, ki je razu-
mel ranjeno beneško dušo. Pusti-
te nam rože po našim sadit... Don
Michele Molaro uživa, ko zbor
Rečan poje v domačem jeziku,
druži se z ljudmi, prisoten je na
prireditvah... Benečija mu postaja
dom. On ljudem pravi pastir.
Maše, ki jo spremlja slovenska na-
božna pesem, je kmalu konec. Še
nekaj časa smo skupaj, Livčani so
prinesli odlično domačo skuto z
Mrzlega vrha. Prijetno nam je.
Vse bolj res je... tista črta, ki nas
je dolga leta ločevala, je bila zgolj
namišljena.
Popoldan mineva, pospravimo,
kar je ostalo od pojedine, in vse
skupaj nesemo v avto, ki je parki-
ran nekoliko niže. Žal nam je, a
počasi bo treba domov. Utrujeni
smo, saj so za nami trije dnevi pri-
reditev. Tisti, ki se ne peljemo z
avtom, se počasi, molče spet
spuščamo v Topoluovo. Vroče je,
lepe so doline pod nami, lepi ze-
leni bregovi, lepi vrhovi v soncu.
Lepa je ta Rečanska dolina. Prijet-
ni so ti ljudje. Lepa kot v pesmi in
v pripovedi prijateljev. Še lepša
zdaj, ko ni več namišljene črte in
ko slovenska pesem odmeva po
vaseh. Vse najboljše ljudje iz
Rečanske doline. Vse najboljše za
petdesetletnico. Bog lonaj za vse.
In srečno in pogumno naprej.
/ konec
Suzi Pertot
Tradicionalno mednarodno tekmovanje 
Rolkarska smetana na
kraškem asfaltu
  ot vsako leto v tem času
je Športno društvo
Mladina imelo v gosteh
na tržaškem Krasu prestižni
rolkarski tekmi z mednarodno
udeležbo. Dvodnevno
dogajanje (v soboto, 22., in
nedeljo, 23. junija) je po
tradiciji uvedla sobotna
preizkušnja v sprintu na
Opčinah, osrednja prireditev
pa je bilo državno prvenstvo
v ravnini, ki so ga izpeljali v
nedeljo po utečeni trasi med
Samatorco, Saležem in Bajto
v zgoniški občini. Tudi
vsedržavni vrh rolkarske
zveze je pohvalil trud in
organizacijsko žilico
športnih delavcev kriškega
kluba s predsednikom
Borisom Bogatcem na čelu.
Razmere namreč niso bile
lahke, še zlasti ne v soboto,
ko je bila na Proseški ulici, kjer
je potekal KO Sprint za četrto
trofejo Skupaj na Opčinah,
tekma v nalivu. Kot po navadi
so tekmovali tudi za točke za
italijanski pokal; to je bila
četrta preizkušnja sezone.
Domača Mladina je zlasti po
zaslugi najmlajših in veteranov
– masterjev zasedla prvo mesto
na društveni lestvici. Med
K moškimi je 150 metrov rahlonavkreber najbolje premagalveteran Alessio Berlanda, član
društva Futura iz kraja Lavis pri
Trentu, pri dekletih pa je bila
najhitrejša Anna Bolzan (Sci
Club Orsago iz okolice Trevisa).
Nedeljski mednarodni Grand
Prix pa je, kot rečeno, odločal
tudi o državnih prvakih v
cestni preizkušnji v ravnini.
Krožna trasa je nagradila
Annino sestro Liso Bolzan (Sci
Club Orsago) in svetovnega
prvaka Emanueleja Becchisa
(Ski Avis Borgo San Dalmazzo
iz Cunea). Odprtega
tekmovanja se je skupno
udeležilo 106 rolkaric in
rolkarjev, na društveni lestvici
je bil prvi klub iz Logatca pred
Montebelluno in Mladino. Na
obeh tekmah je bilo več
tekmovalcev kot lani, kot
običajno so preizkušnje za
državni naslov v članski in
mladinskih kategorijah ter za
državni pokal privabile
najboljše italijanske specialiste,
“open” narava pobude pa je
vabljiva tudi za goste iz
Slovenije in Hrvaške. Domače
društvo po prelestnih letih z
Matejo in Davidom Bogatcem,
Ano Košuta, Matejo Paulina in
Dano Tenze zdaj nima zvenečih
imen v članski konkurenci,
zato pa goji velik potencial v
mladinskem pogonu.
HC
  ljub vročemu poletnemu
večeru se je v soboto, 22.
junija, v veži palače Crai-
gher – Gabrici, zdaj v lasti
družine Costantini, zbralo lepo
število Čedajcev in Furlanov, ki
jih zanima zgodovina naših kra-
jev. Kulturno društvo Ivan
Trinko že vrsto let sodeluje
z družino Costantini, ki do-
muje nekaj metrov stran od
društvenega sedeža, na uli-
ci, ki nosi ime po beneškem
duhovniku. Kot je v uvodu
povedala predsednica
društva Jole Namor, se je so-
delovanje začelo čisto
slučajno, ob poimenovanju
čedajske ulice, ko so člani
društva Ivan Trinko poiskali
stike s prebivalci in jim
predstavili svoje delo na
kulturnem po-
dročju, predv-
sem pa Ivana
Trinka, po kate-
rem je ulica do-
bila ime. Rodila
sta se prijatel-
jstvo in želja po
medsebojnem
spoznavanju, po
kulturni izmen-
javi, ki vsekakor
in vedno pri-
naša le rast in
bogastvo. Tako
družina Costan-
tini leto za le-
tom odpira vra-
ta svoje čudovite vile in ima v go-
steh pomembne kulturne prire-
ditve v sodelovanju s slovenskim
kulturnim društvom Ivan Trin-
ko.
Letos je bil večer namenjen Vzpo-
nom in padcem Čedajskega kapi-
tlja, predavatelja pa sta bila Elisa
Morandini, direktorica Krščan-
skega muzeja in Zaklada stolnice
v Čedadu, ter Silvester Gaberšček,
etnolog, sociolog in visoki fun-
K cionar Ministrstva za kulturo RS.Morandinijeva, ki je obenem tu-di vodja Arhiva Čedajskega kapi-
tlja, je na zelo živahen in duhovit
način, ki je značilnost njenih jav-
nih predavanj, predstavila proces
med Čedajskim in Videmskim
kapitljem. Šlo je
za boj za poseb-
ne prednostne
pravice, trajal pa
je izredno dolgo,
saj je Čedajski
kapitelj obdržal
oblast nad čedaj-
skim religioz-
nim življenjem
tja do 18. stolet-
ja. Obe mesti sta
preko procesov
in dokumentov
izkazovali pravico do prevlade,
Čedad jo je, kot najbolj antično
mesto, obdržal zelo dolgo, to pa
je jezilo Videmčane, ki so celo z
lažnimi dokumenti skušali izsiliti
prednost.
Silvester Gaberšček je po rodu do-
ma iz Tolmina, po srcu torej blizu
Nediškim dolinam in Benečiji.
Po diplomi na ljubljanski Univer-
zi je pridobil specializacijo iz kul-
turne antropologije pri prof. Car-
lu Tulliu Altanu, pozneje je
postal direktor Urada za ver-
ske skupnosti, v zadnjih le-
tih pa na Ministrstvu vodi
Sektor za nepremično kul-
turno dediščino. Veliko je
sodeloval s Furlani.
Prof. Gaberšček je na sobot-
nem večeru predstavil sledi, ki
pričajo o vlogi, ki jo je Čedajski
kapitelj igral na Tolminskem. Le-
ta je bila sicer pod Habsburžani,
čedajske cerkvene oblasti pa so
kljub temu ohranile večino pra-
vic, predvsem glede pobiranja
davkov. Zaradi tega je prihajalo
med fevdalci in kapitljem ter du-
hovščino in kmeti do stalnih spo-
rov.
Večer je obogatil Trio Conti-
nuum, ki je s harmonikami izve-
del nekaj ljudskih skladb ter ne-
kaj avtorskih glasbenih kompo-
zicij. Trio sestavljajo Fulvio Ju-
rinčič, ki poučuje klasično har-
moniko v Trstu in Špetru, Ma-
nuel Figelj, diplomiranec iz
klasične harmonike in klavirja, ki
se je med drugim po končanem
študiju iz muzikologije v Vidmu
posvetil muzikološkim raziska-
vam o slovenskem ljudskem pet-
ju v Kanalski dolini, ter Polona
Tominec doma iz Kopra. To-
minčeva je član priznanega har-
monikaškega orkestra GM Syn-
thesis 4 in poučuje harmoniko
na Glasbeni matici, in sicer v Go-
rici, Šp
etru in Kanalski dolini.
Suzi Pertot
Zanimiv večer v palači Craigher v Gabrici
Kapljice zgodovine in
kulture v središču Čedada
Aktualno4. julija 201916
  ri Beletrini sta izšli dve prav po-
sebni deli slovenskih avtorjev.
Zorko Simčič in France Pibernik
sta združila moči za knjigo Dohojene
stopinje, Simčičevo avtobiografijo, ki
se bere kot leksikon zdomstva, Jerneja
Ferlež in Peter Rezman pa za faktično-
fikcijsko zbirko Maribor paralaksa. Izšel
je tudi prevod priznanega dela Tisto
Stephena Kinga.
Pri nastanku dela Dohojene stopinje
sta moči združila veliki poznavalec slo-
venskega med- in povojnega ustvarjan-
ja France Pibernik in literat Zorko
Simčič, ki je bil zelo pomemben orga-
nizator slovenskega kulturnega življen-
ja v Argentini. Po besedah urednice
Špele Pavlič se lahko delo bere kot zelo
dragoceno osebno pričevanje, ker opi-
suje Simčičevo izredno bogato življen-
je, iz katerega je mogoče dobro razu-
meti genezo njegovih literarnih del,
predvsem deloma Poslednji deseti brat-
je ter Človek na obeh straneh stene.
Po drugi strani pa gre po besedah ured-
nice za dragocen zgodovinski doku-
ment, ker skozi osebno izkušnjo opi-
suje obdobje slovenskega med- in po-
vojnega begunstva, v njem pa Simčič
opisuje tudi številne nam manj znane,
a izredno pomembne posameznike, ki
so na različnih področjih delovali iz-
ven meja rodne domovine. Hkrati je v
delu zaslediti tudi omembe nekaterih
pomembnih slovenskih avtorjev, deni-
mo Edvarda Kocbeka ali Stanka Majc-
na.
Simčič je na predstavitvi dejal, da je to
knjiga, ki jo človek napiše, ko se poslo-
vi od beletristike, kar je sam storil z ro-
manom Poslednji deseti bratje, Piber-
nik pa je dejal, da so Dohojene stopinje
“Simčičeva avtobiografija, ki se bere
kot leksikon zdomstva”.
Posebna struktura in zgodba zaznamu-
je tudi delo Maribor paralaksa, ki ga
podpisujeta etnologinja Jerneja Ferlež
in pisatelj Peter Rezman. Za to delo pa
so bile ključne stare fotografije Mari-
bora, na katerih so bili po večini ujeti
mali ljudje. Urednica Špela Pavlič je po-
vedala, da sta v knjigi zbranih deset
zgodb avtorja gradila na zelo inovati-
ven način: “Jerneja Ferlež jih je sprva
opisala z nekoliko bolj
znanstvenim pristopom,
skozi katerega raziskuje
ozadje nastanka izbranih
fotografij, kjer je dejstev
zmanjkalo, pa je v zgodbo
vstopil pisatelj Peter Rez-
man in jih razvil do kon-
ca”.
Beseda paralaksa, ki izha-
ja iz fizike in predstavlja razliko med
odčitano in dejansko vrednostjo pri
merjenju od strani, je mesto v naslovu
našla, ker se nastale zgodbe “dogajajo
na meji med fakti in fikcijo”, je poja-
snila urednica. Jerneja Ferlež Maribor
dobro pozna in je tudi središče njenega
raziskovalnega zanimanja, svoje zapise
o njem pa je objavljala v časniku Večer
in jih je Rezman rad bral, zanimiv pa
se mu je zdel izziv, da bi jih nadgradil.
Tako se je Velenjčan s pomočjo avtorice
tudi dobro seznanil z Mariborom, kot
zanimivost pa sta omenila, da sta ka-
sneje, ko je delo že nastalo, naletela na
fotografije, ki so prikazovale fiktivne
zgodbe iz Rezmanovih dopisov.
Pri Beletrini je v dveh delih izšel tudi
prevod Kingovega slovitega dela Tisto,
s katerim se je spopadel Marko Košan,
sicer umetnostni zgodovinar in pisec
ter velik oboževalec Kingovih del.
Košan je menil, da je tudi King skozi
svoja dela podobno pričevalski, kot sta
zgoraj omenjeni knjigi, Tisto pa je po
njegovi presoji njegov najboljši roman.
Tisto po besedah prevajalca podaja ne-
ke vrste psihogram razvoja ameriške
družbe po drugi svetovni vojni, zlasti
v 50. letih, ko se dogaja prvi del zgod-
be. Gre za čas, ko se je ameriška družba
vzpostavljala in je v tamkajšnjih
družinah pomembno mesto zasedla te-
levizija, pojavil se je tudi rock'n'roll.
Drugi del zgodbe pa je postavljen sredi
80. let, v Reaganov čas, ko je prišlo do
ponovnega preporoda “ameriškega
sna”.
P
SNG Nova Gorica
Predstava Realisti nagrajena v Zagrebu
  a najboljšo predstavo na 43.
Dnevih satire Fadila Hadžića
v Zagrebu je bila proglašena
predstava Realisti s podnaslovom
kabaret za pet igralcev, pijanca in
občinstvo 2018, v izvedbi Slovenske-
ga narodnega gledališča Nova Gori-
ca in režiji Tijane Zinajić. Prejela je
veliko nagrado Večernega lista za
najboljšo predstavo v celoti. Na fe-
stival, ki je potekal od 1. do 18. juni-
ja 2019, ko je bila slovesna podelitev
nagrad, se je uvrstilo 13 satiričnih
predstav iz Bosne in Hercegovine,
Hrvaške, Slovenije in Srbije. V festi-
valskih dneh so si sledile
lahkotne komedije, gro-
teske, burleske, klasične
komedije in kabaretne
uprizoritve. Predstava
Realisti, ki jo je napisal
diplomirani filozof in li-
terarni komparativist,
scenarist in pisec glasbe-
nih besedil Jure Karas, je
bila premierno uprizorje-
na na malem odru SNG
Nova Gorica v lanskem
februarju. Takrat jo je
občinstvo, ki se je ob njej
pošteno nasmejalo, spre-
jelo z velikim navdušen-
jem. Predstava, v kateri v
raznih vlogah blestijo v
igrivosti in satirični na-
britosti Peter Harl, Jure
Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer
in Žiga Udir, je popolnoma osvojila
tudi publiko na zagrebških Dnevih
komedije in strokovno žirijo, ki so
jo sestavljali igralec Dražen Čuček,
dramaturg Dubravko Mihanović in
novinarka ter gledališka kritičarka
Bojana Radović. V obrazložitvi na-
grade piše: “Predstavo odlikuje
močna kolektivna energija mladega
ansambla, ki potrpežljivo in brez
zadržkov osvaja sceno iz prizora v
prizor in iz songa v song, gradi ce-
loto minimalistično in obenem raz-
košno, organsko in artistično, neo-
brzdano in precizno”. Tako je pred-
stava, v kateri se odslikava naša du-
hovno izpraznjena, votla družba, v
kateri ima denar najpomembnejše
mesto, naštela že peto nagrado. V
Umagu je namreč prejela zlatega le-
va za najboljšo predstavo po izboru
občinstva, “žlahtna komedija” je po
mnenju občinstva in strokovne žiri-
je postala na Dnevih komedije v
Celju; tu je bila režiserka Tijana Zi-
najić ovenčana z nagrado “žlahtna
režiserka”. Takrat je žirija med dru-
gim zapisala, da so Realisti “predsta-
va, ki v poplavi izvrstnih domislic,
izvirnih komičnih situacij, odličnih
songov in natančnih igralskih krea-
cij brez pridiganja in nevsiljivo spre-
govori o Sloveniji tukaj in zdaj”.
Zagrebški Dnevi satire, po besedah
direktorja tamkajšnjega gledališča,
Romana Šuokovića Stipanovića,
želijo “predstaviti občinstvu naj-
boljše satirične in komične predsta-
ve iz širše regije, ki s svojstveno so-
dobno poetiko in z brezkompromi-
snim humorjem spregovorijo o pe-
rečih družbenih vprašanjih našega
vsakdana”. Letos so srečanje posve-
tili spominu na legendarnega hrva -
škega komedijskega igralca Mladena
Crnobrnja Gumbka in mu odkrili
zvezdo na Kerempuhovi Stezi slav-
nih.
Na festivalu so podelili v celoti devet
nagrad, ki so prvič tudi denarne.
Nagrado za najboljšo igralko je pre-
jela Darija Lorenzi Flatz za vlogo
vinjene osebe v hrvaški predstavi
Brodolomke v režiji Krešimirja Do-
lenčića (Kazalište Moruzgva iz Za-
greba in Ludens teatar iz Koprivni-
ce). Kot najboljši igralec je bil nagra-
jen Boris Isaković za vlogo Gospoda
v predstavi Zakaj je gospod R. zno-
rel?  (Jugoslovansko dramsko gleda-
lišče iz Beograda). Predstavo je
režiral Bobo Jelčić, ki je bil deležen
nagrade za režijo. Najboljše besedilo
je bilo po mnenju komisije Niko-
garšnji sin, ki ga je uprizorilo Beo-
grajsko dramsko gledališče. Nagra-
jeni avtor je Mate Matišić.
IK
Z
  elovo nagrado kresnik za najboljši
roman je prejela Bronja Žakelj za
delo Belo se pere na devetdeset.
Nagrajenka, šele tretja avtorica, ki je prejela
to nagrado, je dejala, da je roman pisala z
lahkoto: “To je bilo zame prelepo potovan-
je... kot bi se vračala domov”. Dodala je, da
je čudež, kako so bralci roman sprejeli in
našli v njem podobe sebe.
“V kako boleče tesnem objemu sta lahko
mehka nežnost in neizmerna surovost bi-
vanja. Pisateljica Bronja
Žakelj s pretresljivim avto-
biografskim romanom Be-
lo se pere na devetdeset
zmore nekaj, kar obvlada-
jo le redki: po najbolj
žalobnih meandrih
življenja vodi v jeziku, ki
veselo žgečka, tudi hudo-
mušno in z ironijo. Med
spomine, ki so deloma
lahko tudi naši, kolektiv-
ni, med prastrahove, kot
so bolezen, izguba, smrt,
zanikanje, laži in samost,
popelje v iskrivi melodiji
literarne duše, ki ni izgu-
bila otroške igrivosti, radoživosti, torej pro-
stosti”, je v utemeljitvi zapisala žirija.
Bronja Žakelj je mnogim bralcem segla v
srce z izdajo iskrenega, avtobiografsko nav-
dahnjenega prvenca Belo se pere na devet-
deset (založba Beletrina). Roman prinaša
življenjsko zgodbo pripovedovalke, od pre-
cej idiličnega otroštva do težkih življenjskih
preizkušenj - izgube mame v najstniških le-
tih, izgube brata ter soočanja z boleznijo,
tako mamino kot svojo. Kljub težkim te-
mam pa roman preveva humor.
Kot so povedali na nedavnem kresnem
druženju, je Belo se pere na devetdeset ro-
man, ki bralca približa lastni ranljivosti,
krhkosti in minljivosti ter v razmislek po-
nudi, da posameznika, tudi ko pade noč, v
življenju lahko požene notranja noč.
Na vprašanje povezovalke večera Vesne Mi-
lek, ali se avtorici zdi, da je v pisanju svojega
romana, ki ga kljub težkim temam določa
lahkoten, svež slog, ujela neki val osebnoiz-
povedne literarne težnje, je Bronja Žakelj
odvrnila, da tega ni name-
ravala, a je razmišljala, “da
morda pa gre duh časa v tej
smeri”. Ljudje po njenih be-
sedah iščemo v knjigah ne-
kaj svojega - izkušnje, misli,
čustvovanja in slutnje. Ko
bereš avtobiografsko izpo-
ved, se ti morda zdi, da imaš
pred seboj nekaj, kar ti je
blizu, je še dejala pisateljica.
Pisala je zase in za svoja
otroka in si pri tem mislila,
da jo prav malo briga, kaj si
bo o romanu mislil kdo
drug.
O dobitniku nagrade za ro-
man leta, vredne 5000 evrov, je odločala
petčlanska žirija, ki ji je predsedovala Delo-
va novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so
bili še Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone
Smolej in Alen Albin Širca.
V tekmi za kresnika so letos bili še romani
Janija Virka Brez imena, Vladimirja P. Šte-
faneca Najlepša neznanka svetloba, Mirta
Komela Medsočje in Mojce Širok Pogodba.
Prireditev sta povezovala Jose in Vesna Mi-
lek, nastopili so Katice, Marko Brdnik &
Uroš Rakovec ter Ana Bezjak Quartet.
D
Novo pri Beletrini
Simčičeva avtobiografija
kot leksikon zdomstva
Petek, 28. junija 2019. Prva predstava pet-
kovega večera je bila ob prisotnosti zelo
številnega občinstva pod šotorom. Obliko-
vali so jo mladi pevci in igralci, ki prve
pevske in dramske korake ubirajo v raznih
zborih in društvih. OPZ Vesela pomlad,
Osnovnošolska in srednješolska dramska
skupina Tamara Petaros - Društvo Finžgar-
jev dom, Male Miške SOMPD, Vesela pom-
lad in ŠČ Melanie Klein ter Slovensko
otroško in mladinsko pevsko društvo Vese-
la pomlad so predstavili nekakšen muzi-
kal, Zvezde pomladi. Zanje sta besedilo
(delno tudi v duhovitih rimah), v katerem
je kar nekaj “stereotipnih” pogledov na
ženski oz. moški svet in različno raz-
mišljanje med spoloma, štiriročno napisali
Manica Maver in Lučka Susič, ki se dolgo
vrsto let predaja delu z mladimi na gleda-
liškem področju. Zgledno sta poskrbeli, da
je vsak izmed nastopajočih imel svoj “ma-
gični” odrski trenutek, v katerem se je lah-
ko izkazal. To sta dosegli prav z domiselno
stkanim tekstom, ki obravnava danes tako
popularne “talent showe”, ki polnijo tele-
vizijske ekrane. Dogajanje je postavljeno v
prostore domačega društva oz. Finžgarjevo
dvorano, od koder večkrat poroča novinar-
ka. Domače vaško društvo ima
prazno blagajno, zato se odbor-
niki prijavijo na razpis “za ino-
vativne projekte na umet-
niškem področju”, ki obeta kar
nekaj finančne podpore. Zato organizirajo
talent show. Da bi bil le-ta bolj uspešen,
povabijo v svojo sredino kot žirantko zvez-
do Lady Zgago, domačinko, ki je prodrla v
svetu pop glasbe in ima kot taka cel kup
zvezdniških muh, a na koncu prav ona reši
vse iz zagate ob spominu na lepa leta v do-
mačem kraju. Scena, ki je resnici na ljubo
ni veliko, in primerni kostumi, še posebno
barvit in svojevrsten je tisti, ki ga nosi ek-
scentrična Lady Zgaga, so skupinsko delo.
Glasbo, ki jo v živo izvaja kvartet, je zložila
Federica Lo Pinto. Pod režijo, ki ji žal mar-
sikje primanjkuje dinamičnega zagona, se
podpisuje igralka Patrizia Jurinčič Finžgar.
Avtorici sta nastopajočim (med temi naj
omenimo živahno igro Anje De Luisa v
vlogi blagajničarke) dali priložnost, da po-
kažejo pevske (nekateri imajo res lepe gla-
sove), plesne, cheerleadrske in raperske
veščine (samozavestna in samovšečna ra-
perja, nosilca moških predsodkov do
žensk, sta Elija Graccogna in Vincenzo Ma-
scolini). Predstava je opremljena tudi z bolj
ali manj zabavnimi video posnetki (te mo-
rajo predstaviti komisiji prijavljeni na ta-
lent show), ki jih je izdelal Damjan Košuta.
/ dalje prihodnjič
Igralci in pevci iz raznih kulturnih društev, Zvezde pomladi / foto damj@n
Z 9. strani
Opojni gledališki ...
Foto Ksenija Hočevar
Kresnika je prejela Bronja Žakelj 
Nagrajen je roman Belo se
pere na devetdeset