»9. fletflta.
v Udmiorl o sobota, l. nino mi.
xliv. leto.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v upravnistvu prejemac:
celo leto .  .  .  .      .  . k 24-— celo leto......K 22*
pol leta   •  ~-___...
ietrt leta . .„...'.•
ca mesec.
12*— 2*—
pol leta četrt leta . na mesec.
u— 5-50 1-90
zvečer isi
Inaerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to je administrativne stvari •- Potaneiai številka velja tO vinarjev. -
Dopisi  naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo ■ KnaHova nlica s t 5, (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
tsa pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon *L 85.
»Slovenski Narod" velja po pošt!:
ra Avstro-Ogrsko: za Nemaj«
celo leto.   ...... k 25-—  i celo leto .     . k
pol leta .   ......    « 13*—
četrt leta........6*50        M Ameriko in vse druge dežele::
na mesec........2-30 1 celo teto...... . K 30—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamki L pravni*4, vo: Kn&flova -alica ti. 5, (spodaj, dvorišče levo), tolaCaast 85
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljndno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha ia da dobe vse številke.
ai a 111*ufi 111 1111 nnnii
velja v Ljobljani na dom dostavljen: Vse leto... K 24-— I Četrt leta... K 6-— Pol leta ... „ 12«— I En mesec. . . „ 2.—
V upravništvn prejeman na mesec k 1*90.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 pol leta . • . „ 13--— I En mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 E. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 H.
§Bf" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne
oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. _ • '[ay lisi se ustavlja 10. dan po potekli naro
čnioi brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem časn.
Upravniltvo ^Slovenskega naroda"
nova parlamentarno vrtina in UoaiicijsKo ministrstvo.
Dunaj, 29. junija.
Baron Gautsch je snoči prevzel predsedništvo v ministrskem svetu. Vsa politična javnost radovedno pričakuje prvega koraka novega ministrskega predsednika, ki je prevzel nalogo razbistriti zamotano politično situacijo, ustvariti trdno parlamen-tarno večino ter zasigurati gladko rešitev nekaterih velevažnih in vele-nujnih državnih zadev kakor so vojaške reforme in novi finančni zakoni.
Avstrijski parlamentarizem se žal do danes ni zmogel do one veljave, ki mu jo prisoja državna ustava. \iti od daleč ni podobna naša zl>or-nica angleški, nemški ali italijanski; ona si ni mogla izvojevati tistega odločilnega vpliva na državno upravo, kakor ga poznajo in eenijo parlamentarno vladane države. Skritega absolutizma, ki se ogrinja s plaščem konstitucijonalne ideje skoraj petde-
setletna ustavna doba ni mogla pregnati. Pri nas se vlada toliko časa s parlamentom, dokler je ta poslušen, v trenutku i>a ko se pojavijo v njem odporne tendence, pride stari avstrijski recept: odgodite v event. razpustitev zbornice, »konstitneijonalna pav-za« s § 14., absolutizem birokracije, demoralizacija strank — in kadar je vse urejeno pa zopet skličejo poslance... Tako daleč se je ta absolutističen strup že za jedel v avstrijski parlamentarizem, da zbornica navadno resignira eelo na svojo ustavno pravico preskušati naredbe S 14- Absolutistična "Rusija nas je v tem ozi-ru že davno prekosila, da bi pri nas dobilo ministrstvo radi nezakonite uporabe § 14. nezaupnico, kakor jo je v dumi pred kratkim dobil Stolvpin radi uporabe § 87. ruske ustave, (ki je podoben našemu § 14.) to ni niti misliti.
Le tedaj, kadar bi se brez suspenzije ustave ne moglo delati brez parlamenta, le tedaj pride pri nas zbornica do one veljave, ki jo inu* v parlamentarnih državah. Takrat sodeluje naš parlament ne le konstitutivno temveč tudi izvršujoče pri državni upravi in v takih izjemnih slučajih se pri nas ustanavljajo parlamentarna ministrstva kot zaupništvo parlamentarne večine, ki zavedajoč se svojega ustavnega pomena noče prevzeti le odgovornosti za svoje sklepe, temveč hoče izvrševati tudi kontrolo nad njih izvrševanjem. Uvedba splošne in enake volilne pra-viee je bila le mogoča s parlamentarnim ministrstvom, konsolidacijo prve ljudske zbornice je mogel le izvesti parlamentarni kabinet. Tudi sedanji položaj je tak, da je njega agocbfc& rešitev le mogoča, ako koneedirajo me-rodajni činitelji parlamentu z "»pet ono po ustavi mu pripadajočo veljavo, ki se ndejstvuje v parlamentarnem ministrstvu.
Režim barona Blenertha je bil zadnja leta navzlic dejstvu, da so v njegovem kabinetu sedeli tudi nekateri parlamentarci uradniški, bil je vlada birokracije, katere oziri ne veljajo v prvi vrsti parlamentu in njegovim silam temveč drugim činiteljem. Takemu režimu zadostuje v zbornici sicer najmalenkostnejša večina, toda za izvršenje velikih naJog je nesposoben, ker je njegov vpliv na stranke omenjen in je vrhu tega zveza odgovornosti med parlamentom in ministrstvom skoraj popolnoma pretrgana. Nesposobnost takega režima za velike politične in upravne naloge
nam je baš Bienerthova doba najboljše dokazala. Češko - nemška sprava se je koncem koncev vedno razbila ob nezadostni avtoriteti kabineta, socijalno zavarovanje je zaostalo iz istega vzroka, finančna reforma je ostala neizvedena, ker si nobena stranka ni upala prevzeti parlamentarne odgovornosti, ki ni olajšana z udeležbo pri najvišji državni upravi — da imenujemo le nekatere najvažnejše zadeve1 zadnjega časa, ki stopajo zopet pred novo zbornico. TC tem je še prišteti takozvane vojaške reformne zakone: uvedbo dveletne službe, zvišanje prezenčnega števila armade, uzakonjenje novega voj. kaz. procesa.
Za vse te naloge treba trdne, velike veČine kateri se ni bati nobenih presenečenj, treba pa je tudi onega neposrednega stika vlade z zbornico, ki ga edino nudi parlamentarni kabinet. Parlamentarno ministrstvo more biti pri nas edino le koalicijsko, ker je zbornična večina mogoča le na podlagi koalicije posameznih narodnih strank, ki se zavežejo k skupnemu izvedenju določenega parlamentarnega programa.
Sestaviti tako parlamentarno koalicijo ter jo izročiti vodstvu parlamentarnega kabineta, to je velika in težavna naloga novega ministrskega predsednika, težavnejša tembolj, ker je doba njego\-j^a prednika z njenim gerrnanizatoričnim sistemom bolj kakor katera druga spodkopala med Nemci državno idejo in konstitucijonelno misel. Baron Bie-nerth jih je skoraj da ne zopet popolnoma prepričal, da je nemško - naci-jonalna vlada danes še v Avstriji mogoča, in ker se jim je pod njegovim režimom tako izvrstno godilo, imajo danes manj smisla, kakor kdaj za ]k>men parlamentarizma. Ob odobravanju nemške politične javnosti je mogla napisati N. Fr. Presse — ki velja za liberalno —: »v Avstriji mora enkrat za vselej odklenkati sanja-vosti in negotovosti tkzv. parlamentarnih vlad; edino kar potrebujemo je doslednost in vztrajnost uradniških kabinetov, kakor nam jo je dokazal baron Bienerth« ----
Baron Gautsch s svojo misijo pri Nemeih ni našel prijaznega sprejema. Že se mu šteje v greh, da mu slovanska politična javnost takoj pri njegovem nastopu ni izrekla nezaupnice, in predno je ministrski predsednik še sestavil načrt po katerem hoče stopiti s posamnimi politiki in parlamentarci v dotiko, že ga dolže, da ho-
če zadostiti lakomnosti Cehov in Jugoslovanov, ki da nimajo druge želje kakor zapleniti za sebe par ministrskih portfelje v.
Dunajski nemški listi nočejo ničesar slišati o tem, da bi se pritegnilo Cehe večini in se jim priznalo primerno zastopstvo v kabinetu. Pravijo, da treba prej perfekcijouirati češko - nemško spravo; tam naj Cehi najprej dokažejo, da hočejo z Nemci skupno delovati, potem so ti pripravljeni jim dovoliti udeležbo pri vladi. Ta politična izsiljevalna taktika preobrača seveda pravo na levo in hoče posledice zamenjati z vzroki. Prepričanje, da se ie koalicijskemu kabinetu posreči pritegniti Čeh p k večini in perfekcijonirati češko - nemška
spravna pogajanja je navzlic nemškim argumentom splošno in baron Gautsch se nemških groženj ne bo smel ustrašiti. Grožnje alpskih nemških listov, da se bodo Nemci 2 vso silo protivili nameri pritegniti parlamentarnemu sodelovanju tudi Jugoslovane, kaže nam vso resnost trenutka. Ako se baronu Gautschu posreči njegovo misijo uspešno dokončati, bo smer avstrijskega notranjega političnega položaja in s tem vprašanje jugoslovanskega parlamentarnega stališča za dolgo časa določeno.
Treba pri nas v najkrajšem času jasnosti in odločitve. Napredni in konzervativni jugoslovanski poslanci ne sinejo pripustiti, da posežejo v politična pogajanja, s katerimi prične baron Gautsch najbrž že prihodnje dni, naši klerikalci sami. V tem oziru je skupnost nujno potrebna; temu spoznanju se ne morejo odtegniti tudi klerikalni voditelji, ker dobro vedo, da je za novega ministrskega predsednika dragocena le pridobitev vseh Jugoslovanov, ne pa strankarske frakcije, ki šteje svojih 20 mož in katere sicer baron Gautsch seveda ne bo odklonil, ako se mu ponudi, katera pa seveda za sebe ne more reklamirati zastopnika v ministrstvu.
Dr. Šusteršič ni tako naiven, da bi tega ne vedel; če se torej hoče pogajati z vlado sam in za svojo stranko ima popolnoma druge namene, kakor jih zahteva splošni jugoslovanski interes. Intrige proti dr. Plo-ju, posredovanja radi Ljubljane opravičujejo sum, da gre našim klerikalcem zopet le za strankarske zadeve in da ne razumejo, oziroma nočejo razumeti važnosti trenutka.
Bilo bi škoda, ako bi si Jugoslovani sami pokvarili ugodni položaj,
v katerem se nahajajo z ozirom na svojo parlamentarno bodočnost.
Grofenaner na rajpotlu.
(Glas s Koroškega.*
Slovenci na Koroškem imamo en sam državnozborski mandat. Po številu slovenskega prebivalstva bi morali imeti tri mandate, a ko so v državnem zboru delali volilno reformo, nas je dr. Susteršič v zvezi z dr. Krekom izdal in prodal. Namesto treh mandatov smo dobili en sam mandat.
Pri volitvah pred štirimi leti jo dobil ta mandat Grafenauer. Zmagal je brez posebnih težav; zmagal jc z večino okrogli}] tisoč glasov.
Letos je bil v tem edinem slovenskem okraju na Koroškem zopet izvoljen Grafenauer. To pot pa je zmagal le z največjo težavo in zrna-gal je samo z večino okroglih sto glasov.
V tem se zrcali 1 i 1 n o nazado-v a n j e koroških Slovencev v tem edinem slovenskem okraju na Koroškem. To nazadovanje je tako hudo, da lahko z vso zanesljivostjo rečemo:
se razmere temeljito ne premene, potem je tudi edini slovenski man-da pri prihodnjih volitvah izgub-j j e n.
Vzroki tega nazadovanja so različni.
Kdor le količkaj pozna koroško razmere, tisti ve, da je ravno v tej deželi klerikalizem na najslabšem glasu. Nemška agitacija je pod-kopala ljudsko zaupanje v duhovščino in kar ni storila agitacija, sama. to je provzročil polom centralne zvezo ter kompromitiranje škofa in drugih cerkvenih dostojanstvenikov.
Velika pogreška Grafenauerja in vsega vodstva je bila, da so slovensko politiko popolnoma identificirali s klerikalizmom in sicer z naj-ekstremnejšim, kakor ga zastopa dr. Susteršič. S tem so dobili nemški na-cijonalci in socijalni demokrat je mogočno agitacijsko orožje v roke in 00 je spretno izrabili na veliko škodo slovenske stvari.
Pred štirimi leti je bil položaj veliko ugodnejši. Takrat je šel Grafenauer v volilni boj v znamenj u nasprotja proti dr. Šusteršiču. Takrat se je volilni boj začel/ neposredno po vehementni in brezobzirni vojni »Mira« in Grafenauerja proti Šusteršičevemu izdajstvu.  Takrat jo
LISTEK.
Pomladanska rajstava v Jakopičevem paviljonu.
(Dalje.)
Kako so si »Savani« tudi na zu-Daj, po načinu podajanja sorodni, je iz opetovanega poudarjanja že dovolj znano. V mislih imamo takozvano tehniko, način, na kateri na platno nanašajo barve. Ker se ta način menjava po vsebini podobe, odnosno po učinku, ki ga slikar namerava, je v tem pogledu težko govoriti o osebnih razlikah. Eno bi se dalo izraziti, morda na ta-le način: dočim so Gro-1 a r j e v e poteze s čopičem silne in t^zke, so Jakopičeve laglje, cesto igrivo lahkotne in drzne, Jama pa poteza s hladno preudarjeno fineso. — Značilne so nadalje razlike v barvenih tonih, ki se pri taistem mojstru vedno zopet ponavljajo. Grohar ljubi pred vsem težke, tople, zlasti temnomodre, vijoličaste, zelene, včasih tudi blesteče rumene tone, Jakopič se opaja ob vročih, bleščečih tonih nenavadne barvene kraste, Jama pa voli mrzle, hladne, umerjene višnjevkaste in rumenkaste tone, ki povzročajo, da so njego-
ve krajine kakor z lahno meglo zastrto. — Dočim nadalje J a m a mnogo da na to, da je v podobi izraženi predmet kolikor mogoče jasno izrisan, Jakopiča risba ne zanima, ker mu ni do tega, da bi podal predmet sam na sebi, marveč mu je edi-nole do tega, da bi podal tisti ubrani barveni učinek, ki je v njem vzbudil gotovo čutno razpoloženje, tako tedaj, da so njegove slike v barve odet izraz gotovega njegovega po barvah povzročenega čutnega razpoloženja. Slično je z G r o h a r j e m , ki le včasih polaga važnost na jasno in določno izraženo risbo. — Po vsem tem bi se dalo reči, da so Jamove krajinske slike pesniški navdahnjeni krajinski posnetki, Jakopičeve krajine pa v barvah izraženi odmevi nje-> govega čutnega razpoloženja. Če odloča jasnost v risbi, prednjačijo Jamove krajine, če pa določa vrednost slikarskih umotvorov sila njihove notranje razpoloženjske vsebine, tedaj prekaša Jakopič iz daleka vse naše umetnike-slikarje. — Značilno je končno, da so Jamove slike vedno docela izvršene, dočim se Jakopič zadovoljuje s tem, da v barvah podaje prve, najsilnejše vtiske, ne da bi ga mogla potem se podoba zanimati v toliko, da bi jo iz-glajal, popravljal, dopolnjeval ali če hočete, iz I i za val, način podavanja, na katerega pogostokrat naletimo tu-
di pri Groharju, ki pa je včasih tudi kaj natančen v podrobnem skončavanju. — S tem bi bili v poglavitnem podali nekaj bistvenih sorodstvenih in razlikujočih črt iz značajev »Savan o v«. — Treba da nekoliko izpregovorimo o njihovih razstavljenih umotvorih, pri čimer se bode-mo ozirali edinole na doslej še ne razstavljene objekte. — Od Groharjevih najnovejših slik zaslužuje pred vsemi vso pozornost manjše, nedovršeno platno »Pri delu«: V skednju, v katerega se skozi lino vsiplje zelenkasta pridušena svetloba, dočim je skozi široke duri privrela žgoča solčna luč, vezeta kmet in kmetica snope. Dasi je podoba podana samo v svojih temeljnih barvah, zasluti gledalčevo oko vso silo boja med pestro solnčno in od vrtnega drevja prihajajočo pridušeno zelenkasto svetlobo. Nastala bi iz tega osnutka brez dvoma podoba tolike vsebinske sile, da bi bila dostojna vzporednica toli hvaljenemu »Sejalcu«. Slično obču te varno pred veliko, istotako nedovršeno podobo »Voznika«, kazočo moža, ki se trudi, da bi na dvokolnici iz hoste speljal tovor drva. Hosta v ozadju je že zatonila v mrak, od večerne strani sem pa otipavajo voznika medli, večerni solnč-ni žarki. Nekako mistično učinkuje velika podoba v jutranji megli pred svojo ovčjo čredo koraka j očega »Pa-
stirja«. — Iz »Sejalca« kakor iz ravnokar omenjenih podob je sklepati, da se je Grohar začel vračati k figu-raliki, (k slikanju človeških podob), iz katere je bil izšel. Da Groharja ni pobrala prezgodnja smrt, bi bil brez-dvomno postal slikar slovenskega kmetskega življenja in njegove nevesele poezije. — Jedva najdi ji va visi v zadnjem oddelku velike dvorane majhna, pa čudovito lepa, tudi še ne-skončana podoba »Stara Loka«. Cerkev in kmetski dvori krog nje se tope v mehki solnčni bliščobi. Kakor je to delce po svojem obsegu neznatno, tako dragoceno je po svoji svetlobni in barveni krasoti.
Rikard Jakopič ima na tej razstavi podobo čudovite barvenosti »Evo«, v naravni velikosti slikano podobo deklice, stoječe v mračni izbi. V rokah drži torbico z rdečimi jabolki, od strani nekod jo je ošvignil bleščeč solnčni žarek in na njeni beli obleki in na jabolkih izzval čarobno igranje pisanih blestečih barv. Iz primerne, tolike daljave, da počiva oko na jabolkih, obenem pa otipava ves obseg podobe, ki je zasnovana tako, da so vsi njeni deli ubrani s pravkar omenjenim njenim središčem, učinkuje podoba nenavadno živo in nad vse prijetno. Treba le potrebnega duševnega miru in zbranosti. — Slično učinkuje velika podoba »V sanjah«, v naslonjaču počivajoča dama
z izpreminjastim pajčolanom čez ramena in čez roki. Na njeni levici vi sobnem polmraku miza z vazo, na desni stena, plamteča v luči, ki v pestri barvenosti igra po njeni beli obleki. — Po svoji barvenocutni vsebini sorodni sta že od preje znani sliki »Zimski večer« (krog mize, od svetilke razsvetljene, zbrana večerna družba štirih dam) in pa »Romanca« (dama pri klavirju, ob katerem sloni gospod-poslušalee). Kakor v prvona-vedeni sliki tudi v tej slikarja ni v, toliko zanimala risba obrisov, nego so igra barv, ki je v istini tako opojne očarljivosti, da se ji je težko ubraniti, če pristopiš k slikam z resno voljo zatopiti se v njihovo razpoloženjsko vsebino.
(Konec prihodnjič.)
Skušnjave Tomaža Krmežllavčka.
Šaljiva povest;   spisal L. Sepetavec. (Dalje.)
»O, strašen greh sem storil, danes sem ga storil,« je jokal župnik. »Sveto pismo sem čital in pi išla mi je misel, o strašna misel, da je imel Kristus brate, in sicer brate po očetu in po materi; strašna misel, da so bili. Jakob in Jozej, Juda  in Simeon
86
(vsakdo videl v Graf enaner ju n a e i -j o n a 1 n e g a kandidata, ki stoji sicer v kulturno - političnih vprašanjih na duhovski strani, a je nasprotnik tistega, od vsega sveta sovraženega in zaničevanega klerikalizma, ki ga zastopa dr. Šnsteršič. Komaj pa je bil Grafenauer izvoljen, komaj je zmagal s t ako zastavo v rokah, kakršno nosijo na Primorskem Laginja, Spin-e i č , M a n d i Č i n R y b a f , pa je prišlo veliko presenečenje: Grafenauer je vrgel svojo zastavo med staro šaro in je vstopil v klub tistega dr. Š u s t er š i c a, proti kateremu je malo poprej vodil najhujšo vojsko.
Grafenauerjevo postopanje je naravno provzrocilo v slovenskih vrstah veliko demoralizacijo in veliko pohujšanje in posledica tega se je pokazala pri letošnji vol i t vi v obliki silnega nazadovanja slovenskih glasov.
To nazadovanje je pospešilo Še dejstvo, da Grafenaer v vseh štirih letih svojega poslanstva n i z a s v o j volilni okraj in za koroške Slovence ničesar dosegel. 'Absolutno ničesar ni dosegel Grafen-:iner. niti najmanjše mrvice nima pokazati, tako da so njegovi volilci po pravici rekli: Tak poslanec nam ni v korist, nego v škodo.
Ne dvomimo, da je imel Graien-•auer dobre namene ali dobra volja sama ga ne opraviči. Tem manj, ker je moral vendar sam sprevideti, d a kot član Š u s t er š i č e v e g a kluba ne bo ničesar dosegel, ker Šustersičev klub dela samo r,a koristi klerikalizma, med koroškimi Slovenci p a klerikalizam že itak vso oblast v rokah in torej ni treba zanj ničesar storiti. Grafenauer je moral videti — .saj ni na glavo padel — da se gre Š u s t e r š i e u za ministrski portfelj in ne za koristi koroških Slovencev. Po tem je bila urejena vsa taktika Snsi erŠičevega kluba. A Grafenauer je vendar vztrajal v tem klubu, je delal s Susteršičem obstruk-eijo in s tem opravičeval vlado, da je im odpirala na Koroškem v slovenskem okraju vse, kar je bilo naperjeno proti Slovencem.
Grafenauer je sam kriv, da ni za koroške Slovence ničesar dosegel. V njegovo opravičen je hočemo verjeti, da se je dal od Susteršiča premotiti in zapeljati in verjeti hočemo, da je služboval Šusteršičevim prizadevanjem z nado, da bodo imeli koroški Slovenci od tega kako korist. Osebno je namreč Graf enaner pošten mož narodnega mišljenja in ga pri njegovem postopanju niso vodili (Kotali najdbi.
Zdaj je (rrafenauer zopet posla-<nee in kakor pred štirimi leti tako je mdi sedaj na r a z p o t j u in se mora .vprašati: Ali se vrnem v tabor d-r. Susteršiča ali ne.
Ne vemo. kako se odloči Graienaner. Ko bi poslušal glas koroških Slovencev, bi ne šel v Susteršičev tabor. A mogoče je vendar, da krene .nazaj v ta tabor, zakaj vpliv kranjskih klerikalcev na vodilne kroge koroških Slovencev je postal v zadnjih letih jako velik. Kranjski klerikalci imajo popolno komando nad koroškimi S 1 o a- e n c i in zato ni izključeno, da pojde Grafenauer zopet služit tir. Šusteršiču. Če se to zgodi, gaz a-id e n e najpopolnejša odgovornost za vse posledice, ki bi jih imelo to v narodnem in v političnem oziru za koroške Slovence. Kajti, zdi 86 nam, da bi bila s tem z a p e č at e-na usoda koroških Slovencev o Grafenauerjn pa bi rekla zgo-
dovina: Službujoč sebičnim in nenarodnim namenom izdajalske družbe je postal grobokop svojega naroda.
Slovansko Šolstvo v Trsta.
O važnosti Trsta za celo državo ni treba govoriti. Končno so tudi državni faktorji spoznali, da je treba to edino pomorsko trgovsko mesto države pospeševati, da se otme, kar je še oteti mogoče. Vseh zamud ne bo sicer mogoče popraviti, kajti Ogrska je v Reki in Italija v Benetkah in Genovi ustvarila vse predpogoje, da ta mesta z uspehom konkurirajo s Trstom v prekmorski trgovini. Ni pa nič čudnega, če je Avstrija zamudila povzdigniti svoj edini pomorski em-porij, kajti avstrijski državniki žive še zdaj z glavo v vreči in mislijo, da bodo rešili državo le, ako rešijo avstrijsko nemštvo. In v tem oziru stori avstrijska vlada za Trst in Primorje vse, kar more. Ne le, da ne vzgaja domačega prebivalstva tako, kakor zahtevajo lokalne in za državo važne razmere na Primorskem, ampak naseljuje umetnim potem obilico Nemcev po vseh krajih ter jih favorizira na škodo avtohtonega naseljen ja. Namesto da bi pospeševala razvoj slovanskega prebivalstva, ki tvori navzlic intenzivnemu raznarodovanju skozi več desetletij še * edno veČino vsega prebivalstva, razširja umetnim načinom nemštvo ter ljn-bimkuje z laško iredento v veliko škodo državnih interesov. Zadnji čas je, da Slovani resno in brezobzirno napovedo boj temu vladnemu cinca-nju in izsilijo sebi vseh potrebnih šol. Tu kakor i?e čita te dni, j*5 ta boj že pripravljen. Širša slovenska — o slovanski sploh niti ne govorim — javnost sploh ni informirana o slovanskem položaja v Trsta, kajti vlada in Lahi sporazumno skrivajo pred tujci prave prebivalske razmer** v Trstu in le tako je mogoče, da v notranjosti države bivajoči Slovenci in Slovani sploh mislijo, da je Prst laško mesto. Tak vtis dobi tujce na tržaških ulicab, če stopi pa v kak državni, posebno trgovsko - prometni, urad, pa opazi povsod znake nemštva, o slovenskem značaju mesta ni nikjer sledu. In vendar biva ogromno število 75.000 Slovencev v Trstu in okolici. In kaj je doslej država, kaj je doslej tržaška občina dala na kulturnem polju tej ogromni množini Slovencev? Država nič in občina Midi nič, kajti tistih enajst šol v spodnji in gornji okolici za slovensko prebivalstvo je le drobtinica onega, cesar je Slovencem treba. Pa niti te šole niso proste, kajti v spodnji < ko-Uci so jim povsod v konkurenco laške razuarodovalnice (Barkovlje, Roja n. Križ, Skedenj, Verdela), 8 uči-teljstvo teh slovenskih šol je prisiljeno vzdrževati laški značaj občine, kajti uradovanje v teh šolan do zadnjega napisa na straniščih je »a^ko,
0 slovenščini kot uradnem jeziku ni sledu. In v mestu? V mestu pa sploh ni drugih javnih šol nego la.rke občinske in nemške državne. V laških je do ijoloviee slovenskih otrok, ki se tu vzgajajo v s-rogo laško - šovinističnem duhu v strupene sovražnike svojega rodu. Nič boljše ni v nemških državnih Šolali, kjer je dobra treiji-na vseh otrok našega rodu. Učitelj-stvo, posebno v deških razredih, je skrajno nemško - nacijona'no pod vodstvom raznih Stolzev, Kanerjev
1 n drugih nemških pijonirjev. Ona drobtinica neobveznega pouka slovenščine, ki je uvedena na teh šolah, se vsled onemoglosti slovanskega deželnega šolskega nadzornika in strupenega nasprotstva   ravnateljev in
nemških dež. šol. nadzornikov ne more upoštevati. Prišlo je že tako daleč, da so za razpisano mesto učiteljice za slovenščino predložili le eno Slovenko in dve Nemki, nasprotno pa, kadar se kak slovenski učitelj (ki so sicer že silno redki na teh šolah), četudi kot edini in najstarejši prosilec iz statusa oglasi za kako mesto voditelja ali strokovnega učitelja na meščanski šoli, sploh v terno ne pride, ker hočejo Slovence s teh šol popolnoma odpraviti. In vendar je tretjina vseh otrok vpisana (poudarjamo vpisana, ker je dosti slovenskih otrok, ki so šteti za Nemce) za Slovence. Na mesta starejših slovenskih učiteljev stopajo strupeni nemški na-cijonalci imena LavTenčič, Oarapa, Dolinar, Hrast, Vrščaj so žrtve nemškega terorja. Dasi so Slovenci vsled znanja deželnih jezikov poleg nemščine edini sposobni učitelji za te šole, vendar jih sistematično odganjajo oziroma duševno ubijajo (primer Dolinar!) ter nameščujejo z Nemci. Pri tem je pa namestništvo oziroma namestnik brez vse moči; znani so slučaji, ko je sedanji namestnik princ Hohenlohe za trdno obljubil mesto Slovencu iz statusa, a dobil je je mlad prosilec s češkega !Ker v Trstu ni deželnega šolskega sveta, ima neomejeno moč deželni šolski nadzornik; a na iem mestu 80 od Leschanofskega naprej sami eksponenti nemškega Na-tionalverbanda. Lesehanofski, Swida, Per?chinka, Kauer: to je vrsta nemških fanatikov, ki so ustvarili močno posestno stanje Nemcev na vseh državnih šolah v Trstu in Primorju. Telegrafično poživljajo mlade nemške učitelje s Cešhega in Štajerskega v Trst, kjer jim potem ustvarijo trdno pozicijo. Ti ljudje niti najmanj ne upoštevajo razmer v Trstu, a da morejo vsaj kolikor i oliko uspeha doseči, jim je namestništvo dovolilo, da smejo nemščine nezmožne učence (in teh je velika večina) učiti v posebnih urah za honorar, ki ga plačajo starši! Takih sredstev se poslužuje avstrijska vlada, da širi v Primorju nemštvo! Res skrajni čas je, da se tržaški Slovenci zdramijo in predlože vladi ultimatum glede šolskih potreb. Nam je treba pred vsem ljudskih šol in realnega gimnazija, za tem pa raznih strokovnih šol. Od nove vlade pa pričakujemo, da na tržaškem ua-mestništvu odpravi zakulisne vplive ter uvede na državnih ljudskih in meščanskih šolah normalne -azmere, tako da bodo na teh šolah take učne moči, ki poznajo deželne jezike. Izginiti mora nemško nacijonalni teror in če tudi je. žrtvovati Stolza in Kauerja in njiju oprode. Zdaj imamo v Trstu tri državne poslance, od katerih pričakujemo, da bodo zastavili ves svoj vpliv pri drugih slovanskih skupinah državnega zbora, da se nase šolstvo postavi na normalna tla. Ni samo v interesu Slovencev, ampak v interesu vseh Slovanov je, kakšno je šolstvo v Trstu, kajti s Šolstvom se krepi narod in če bodo Nemci še nekaj let tako napredovali na šolskem polju, kakor napredujejo zadnjih pet let, potem bo njih moč tako narastla, da bomo tržaški Slovani za vedno oškodovani. Naši poslanci naj si vendar enkrat predoči jo položaj: s kako pravico širi vlada nemško šolstvo po Primorskem? Z nikako! In zato se je treba upreti temu samopnšnemu gospodarstvu i vso silo brez ozira na razne gospode v Trstu in na Dunaju. Tržaško nemštvo je avant - garda Berolina in temu se morajo vsi Jugoslovani upreti, če nočejo biti odgovorni za posledice.
Opozarjamo torej slovansko javnost na veliki shod, ki ga je sklicalo tržaško politično društvo »Edinost«
za nedeljo 2. julija i. 1. v Trst s programom: Nase šolsko vprašanje. Vsi na krov, ker nevarnost je skupna!
Josip Pertot, deželni poslanec
Politična kronika.
Splošna parola, ki se sicer ni izdala napram novemu ministrskemu predsedniku G a u t s c h u, ki se pa molče izvaja, je: začasna rezerva. Ta
parola se bo skoraj gotovo začela izvajati napram baronu Gautschu v kratkem poletnem zasedanju državne zbornice, ki bo imelo le formalen, pripravljalen in začasen značaj. Danes lahko pričakujemo, da se bo v prestolnem govoru, kakor tudi v pro-gramatičnem govoru bar. Gautscha najbolj naglašala važnost češko-nem-škega sporazuma. Tudi v veliki politični debati, ki se bo razvila v obeh zbornicah, bo ta tema temelj in središče vsega razpravijanja. Razven-tega bo v poslanski zbornici posebna debata o nujnem predlogu, ki ga podajo socialni demokrati o krvavem nastopu vojaštva v Drohobvcu.
Na Gališkein so bili povodom volitev zopet krvavi nemiri. V nekate>-rih občinah okraja Kalu s z, kjer kandidirata dva rusinska kandidata, je prišlo do kmetskih nemirov. V Strvjn so koncentrirali orožništvo in vojaštvo, ker so kmetje zažgali več hiš, podrli mostove, brzojavne drogove in poškodovali železniške tračnice. Prišlo je do spopadov med kmeti in vojaki, pri katerih je bilo baje več nego 'J00 oiseb ranjenih *in par tudi usinrčenih. Druga poročila pa pravijo, da ti nemiri niso bili tako nevarni.
i-
Madžarjem je začelo dišati srbsko cerkveno premoženje. Glasilo ministrskega predsednika »Budapestl Naplo« kritiku je zadnje za»sedanje srbskega cerkvenega kongresa in pravi, da so nedostatki, ki so se pojavili v cerkveni upravi ogrskih in hrvatskih Srbov, orgnnični. Edino sredstvo, da se sanirajo te razmere, bi bilo ostro državno nadzorovanje uprave srbskega cerkvenega premoženja. Ta naredba naj bi se v interesu srbske cerkve takoj izvedla. V srbskih krogih je ta članek povzročil veliko razburjenje. To grožnjo oficioznega organa smatrajo kot začetek akcije, katere končni smoter je konfiskacija srbskega cerkvenega premoženja, ki znaša 1500 milijonov kron. Srbi hočejo to vladno namero z vsemi sredstvi onemogočiti.
m * *
Veliki protestni meeting vseh hr. vatskih strank proti hierarhični ločitvi Reke od Hrvatske, se je vršil v nedeljo v Zagrebu. Govorili so govorniki vseh strank. Posebna deputacija je šla na to k nadškofu B a u e r j u ter mu izročila tozadevno resolucijo, v katerem se ostro protestira, da bi se Reka izločila iz škofije Senj-Modru š. Dr. Bauer je izjavil deputaciji, da o tem niti govora ni, ker bi moralo to biti njemu kot metropolitu znano. Če bi se pa to res nameravalo, tedaj naj bo vsakdo prepričan, da bo on na Dunaju, Budimpešti in Rimu energično protestiral zoper to.
•
O albanski vstaji sta govorila av-stro-ogrski poslanik v Carigradu, mejni grof P a 1 1 a v a c i n i, in veliki vezir. Grof Pallavacini je izjavil, da velevlasti za slučaj vojne zoper Malisore ne bodo intervenirale. — Kakor poroča turški vali iz Skadra,
se je vodja Malisorov Toma s 25 pristaši podvrgeL — Carigradski »Sa-bah« je mnenja, naj bi Vatikan vplival na katoliško duhovščino v Albaniji, da začne delovati za mir.
m » s
Srhsko ministrstvo Pasicevo je
vsled diferenc, ki so nastale med finančnim ministrom Protioem in trgovinskim ministrom P rod anovičem glede vprašanja posojila državne hi-potečne banke, podalo svojo demisijo.
Bolgarsko veliko narodno sobranje je sprejelo v prvem branju načrt o izpremembi ustave ter ga odka-zalo posebni komisiji, ki sestoji iz 33 članov, da ga še enkrat pregleda.
Štajersko.
Strah duhovništva pred >kanzel-paragrafom«. Iz Celja nam pišejo: Sijajni shod narodne stranke v Žalen ne da klerikalcem spati. Posebno jezi našo črno gospodo, da je nad dva tisoč mož iz Savinske doline enoglasno oflobrilo rezolucijo, ki zahteva zakonito prepoved vsake politične agitacije v cerkvi. To glasovanje kaže ic samo na sebi razpoloženje v Savinski dolini po volitvah. Duhovniki so napravili s svojo silovito agitacijo v cerkvi samim sebi in »veri«, katero »rešujejo« z nečuvenimi političnimi zločin, najslabšo uslugo. Njihov ugled je padel v vsakem oziru in zaupanje ljudstva se obrača od njih. Za to je potek žalskega shoda najglasnejša priča. Strah duhovništvs pred «Kaneel para grafom« je loli k. da znani celjski kaplan v »Straži*; kot blazen psuje prireditelje žalskega shoda. Z vloge pa gospod vendar ni padel. Klerikalec ji* ustvarjen lažnji-vec in hinavec, zato piše ^Straža : r Zamašiti hočejo škofom in duhovnikom usta, da bi ne mogli ljudstva svariti pred njihovimi sovražniki. Vse, tudi cerkev, bi naj ležala na trebuhu pred liberalci, ki bi potem svobodno odirali, slepa rili in goljufali ubogo ljudstvo .. e; Vkljub jasnemu besedilu resolucije si upa klerika in lnžnjivee napisati take, hinavsko zavite trditve. V sveti vnemi je naslikal >; Stražiniin« bralcem sveto OST kev s — trebuhom ... Jasno je torej eno: vera in cerkev je po mnenji: »Stražinem« identična i Korošec-Roškarjevo stranko; cerkve so zbor- -valni lokali za klerikalce, v katerih nimamo mi naprednjaki niČe>.ir-iskati. In tako gre veriga logični It sklepov naprej. Klerikalci nam s svojo politično zagrizenostjo atiit pri pravi ja jo polje za bodoče delo. — Resna politična naloga na ni bodi zanesti agitacijo za kaneelparagraf no celi deželi in opozarjati jugoslovanske napredne poslance da sprožijo tozadevno resno akcijo v državnem zboru. Kajti drugače ne pridemo do miru v naših družinah in vaseh. Farja moreš ugnati samo s silo.
Denar davkoplačevalcev za — agitacijo. V graških in dunajskih listih se plete že od volitev sem jako čudna afera, ki zadeva tudi štajerskega namestnika grofa Clarvja. Glavni urednik »Alldeutsch. Tagblatta« na Dunaju, Lischka, je namreč narav nost trdil, da je dal štajerski name-nik grof Clarv Rautcrju za volilni boj 30.000 tisoč kron. Tudi Wasti;m je dobil bojda iz istega vira 5000 kron. »Alld. Tagblatt« trdi celo, da je Wastian rekel, da je sam prepričan o resničnosti trditve »Alld. T.« glede — Rauterja. Wastian in Rauter sedaj dementirata; a ker »Alld. T.« svojo vest posebno glede Rauterja vzdržuje, bo moral Rauter tožiti, da
Kristusovi krvni bratje. Taka misel je trikrat smrtni greh ...«
»Bežite, bežite,« je zaklical Tomaž. »Saj je vseeno, kako je resnično bilo...«
»Ni vseeno ... greh je ... strašen greh sem storil... o, zaslužil sem smrt... o križajte me ...«
Tomaž je postavil luč na tla in je poskusil dvigniti župnika s tal. Toda ni ga mogel dvigniti, ker je bil priklenjen za vrat na verigo, a v ključavnici ni bilo ključa.
»Kje imate ključ?« je vprašal Tomaž. »Kdo vas je priklenil?«
»Sam,« je odgovoril župnik. ^Ključ sem vrgel od sebe — ne vem kje leži. Ga bo že jutri mežnarica poiskala.«
Tomaža je »preletelo veliko usmiljenje z blaznim duhovnikom. Očitno je hotel za }>okoro ostati celo noč priklenjen v kleti in čakati, da ga šele drugi dan mežnarica najde.
»Mežnarjevi torej vedo, kako je s tem revežem, pa so mi to prikrivali,« je mislil Tomaž in svetil po tleh, da bi našel ključ do verige. »Zdaj šele razumem, zakaj bi mežnar tako rad postal posojilni en i blagajnik!«
Poslednjič je Tomaž našel ključ in je rešil žnpnika, čeprav se je ta branil na vso moč, ter ga nesel v njegovo posteljo in ga zaradi previdnosti zaklenil v njegovo sobo.
»Ta človek spada v blaznico,« si je rekel Tomaž. »Zdaj moram s svo-
jim delom hiteti kolikor mogoče — zaradi postranskega zaslužka. Ta revež mi ni v stanu kaj dokazati, če spravim malo denarja na stran.«
Tomaž ni nikomur nič povedal, kar je doživel z župnikom, marveč je naslednje dni delal z največjo naglico, da bi uredil vse knjige. Zvečer pa je kvartal z mežnar jem in se kratkočasil z Maričko, kadar je nanesla prilika.
Ko je tekom nekaterih dni vse končal in naredil zaključek, je imel v blagajni prav izdaten prebitek.
»Čega v je ta denar? Morda je Župnikov, morda je cekveni denar, morda je kmečki, saj ljudje ne vedo, koliko so vložili. Naj bo že kakorkoli — jaz sem ga bolj potreben kakor cerkev, župnik in kmetje. A ker sem dobrega srca, si pridržim samo polovico.«
Tomaž je pravično odštel polovico denarja in ga spravil. Potem je spisal na dekana obširno pismo, o katerem mu je sporočil, kako je z /upnikom in šele potem je poklical mežuarja, da ga poduči v posojilniČ-nem poslovanju.
Mežnarja poduk ni posebno veselil, zanimal se je samo za blagajno, a Tomaž mu ni hotel dati ključev, dokler ne pride dekan. Mežuarju se je to zelo zamerilo in mežnarica je bila dva dni skrajno slabovoljna, a Tomaž se ni dal omehčati, čeprav mu je župnik sam rekel, da lahko mežnarju ključe izroči.
Tretji dan se je pripeljal dekan. Tomaž je imel ž njim v posojilnici dolg pogovor in mu je vse povedal, kar je vedel o župniku.
Dekan je bil tako rejen, da se je komaj premikal. Poznalo se mu je, da mora imeti mastne grehe na vesti in da še ni zanje nikoli pokore delal, a vendar je Tomaževo mnenje, da je župnik versko blazen, odločno zavrnil.
> Takih izrazov ne rabi krščanski človek,« je robantil dekan. »Gospod župnik so le goreč duhovnik, veren kristijan, resnično pobožen gospod, ki se kesajo tudi najmanjšega greha in store zanj pokoro, ne pa norec. Meni se zdi, da ste vi zelo okuženi liberalnega duha.«
Tomaž je najprej slovesno izjavil, da je vseskoz krščanskega mišljenja sicer pa, da se rad pokori mnenju veleeastnega gospoda dekana. Obenem pa si je rekel, da mora biti previden.
»Vrag vedi, kaj ta mož namerava — zaupati mu ni nič.«
Tomaževa slutnja se je hitro izkazala kot resnična. Dekan ga je popoldne zopet poklical v posojilnico in ga vprašal, kdaj bo urejevanje posojilnice končano.
»Jaz sem že gotov,« je izjavil Tomaž. »Knjige so vse spravljene v red in tudi vse druge posojilnične zadeve,«
»Tako... tako . •. naja. •. kako je pa z denarjem.«
»V blagajni je precej več denarja, kakor bi ga moralo biti glasom knjig — a je-li ta denar župnikova zasebna last ali cerkveni denar, tega ni dognati.«
»To bom že jaz v red spravil,« je hitro rekel dekan. »Kar ključe mi dajte.«
»Prosim ... z veseljem velečast-ni gospod dekan ... samo prosim za potrdilo...«
»Kaj7« je zavpil dekan. »Ali mislite, da bom kaj izmaknil.«
»Nikakor ne, velečastni gospod dekan ... ali jaz imam službeno zaukazano, da smem samo proti potrdilu izročiti knjige in denar .. . Jaz izgubim služho, če tega ne storim.«
Dekan je grdo gledal in debelo požiral in se jezil, a ni si upal ugovarjati.
»No, daleč smo prišli v dobi liberalizma,« je končno bruhnil iz sebe. »Še katoliški dekan ni več vreden zaupanja ... No pa izročite knjige in blagajno gospodu župniku samemu.«
Tako se je tudi zgodilo. Župnik niti pogledal ni v knjige in ko je Tomaž pred njim našteval denar, je tiho molil in gledal kvišku, med tem ko si je dal dekan vse pokazati in je natančno pazil na vsak vinar.
»Zdaj pa spoštljivo prosim za potrdilo,« je rekel Tomaž, ko je bilo v«e končano.
»Kako se pa to napravi t k je vprašal župnik.
»Navedlo se bo, da sem jaz Tomaž Krmežljavček . . .«
»Kako se pišete?« je naglo vprašal dekan.
»Krinežljavček, Tomaž Krnu -Ijavcek.«
»Ne vem ... tako znano   se mi zdi to ime...« je menil dekan in mišljeno izpod čela   pogledal. »Ne vem, kje sem to ime že slišal...
Tomaž je vrgel bister pogled na dekana. K. pa vendar ne ...« si je rekel v mislih in na to hitro dost; -vil: »Iz Mračnega sela sem doma«-« moja mati je bila Neža, moj oče jo Boltežar . . .«
Dekan je vrgel dolg vprašujoč pogled na Tomaža in je šele čez nt kaj časa rekel: »Ne poznam ... nič ne poznam . ..«
Tomaža pa to ni prepričalo; mirno je sicer narekoval župniku pot -dilo in se potem z največjo spoštlji-vostjo poslovil od dekana iu od žnpnika, a ponesel je seboj sum, da ie tudi dekan Anton Ovek eden izmed tistih dvaintridesetih mož, ki so bili znani z njegovo materjo.
»Te bom že ujel...« je govoril Tomaž odhaja je iz farovža. »Po p vi te bom spoznal... le počakaj v** dni...«
Tomaž je pospravil svoje stvari in je svoje misli obrnil na mežnarV vo rodovino, ki je bila jako neprijazna ž njim, odkar ni hotel mežnarj" izročiti blagajniških ključev. Najbolj
*
se izkaže resnica. Clary se še doslej ni izjavil.
Učiteljsko   društvo   za ptujski
okraj ne priredi izleta v Št. Juri, oziroma v Štore 6. julija, marveč enkrat
pozneje.
Društvo »Dijaški dom« v Mariboru je imelo 28. junija v mariborskem »Narodnem domu« svoj ustanovni občni zbor.     Navzočih je bilo mnogo odličnih mož iz mesta in okolice, ko je v imenu pripravljalnega odbora g. dr. Rosina otvoril zborovanje in nato kot voljeni predsednik vodil zborovanje. Pojasnil je namen snujočega se društva. Paragraf 3. odobrenih pravil pravi: Društvo ima   namen   preskrlx>vati dijakom slovenske narodnosti, ki obiskujejo z dobrim   uspehom v Mariboru ali v bližnji okolici obstoječe gimnazijalno ali realne srednje šole, učiteljišče ali katero strokovno, ljudsko šolo presedajoče ucilišče. potrebno stanovanje in   drugo oskrbo ter domači pouk, vse to ali brezplačno ali pa za delno ali popolno plačilo. Nato je slikal potrebo takega društva in predočil ideal mladeniča, kakršnega naj bodoči -/svod vzgoji. Z veseljem je nadalje poudarjal, da se menda še nobeno slovensko   društvo ni rodilo pod tako ugodnimi auspicijami, kajti že sedaj šteje   društvo   36 članov, rednih in ustanovnih in razpolaga vsled daril deloma neimenovanih rodoljubov z glavnico 20.000 kron. Kazen tega prihajajo od vseh strani radostne izjave, ki odobravajo    cilje prepotrobnega društva. Ni dvoma, ko bi se bilo to društvo ustanovilo že pred 20 leti, da hi danes imeli že krasno poslopje, ki bi služilo »Dijaškemu domu;. Nato prečita zapisnikar dr. Dolar pravila; proti se niso izrazili nobeni pomisleki. Letnimi se je določila jako nizko, dve kroni na leto, ustanovnimi LŠa sto kron naenkrat, vendar pa je občni zbor sprejel predlog, da se <me ustanovu ina plačati tudi v penil zaporednih mesečnih obrokih po 20 ali pa v 10 zaporednih obrokih po 10 kron. Društvo si je izvolilo sledeče runkcijonarje:   Predsednik:   g. dr. K o sina; odborniki gg.: dr. T u r -n e r, Mari n, dr. Dolar, dr. P o -1 j an e e, Piše k, dr. Ser ne e; od-bomiŠki namestniki gg.: L i t* h t e n-w a 1 n e r in W e i x 1; pregledovalca računov gg.: dr. Pipuš in B a h o -vec; njiju namestnika gg.: Vogla r in K e j ž a r. S tem je bil dnevni red končan in predsednik sklene to velepomembno zborovanje   s pozi-* . naj vsa slovenska javnost pod-
plemenite cilje mladega društva.
KoroSKo.
Nesreča pri delu. Popravljalen brzojavne napeljave Franc Marela je padel pri popravljanju hrzojiivnih žic blizu Velikovca iz droga in si zlo-mil obe roki v ramah.
Poskusen detomor. Na praznik popoldne okoli 4. je hotela 31 letna dekla Marija Mlinar iz Št. Vida ob Glini vreči v vodo svojega tri mesece starega otroka.. Nesla ga je pod most v bližini Št. Vida. Pravočasno je opazil njeno rK>četje neki magistratni uradnik in preprečil umor. Deklo so zaprli, otroka pa dali v zasebno oskrbo,
V   Žlici    ponesrečena dijaka.
čeraj so pokopali v Celovcu v Žlici ponesrečenega osmošolca Krainerja. Njegov tovariš Messner pa bo tudi okreval.
Prftnors&o.
Dopolnilne   občinske   "volitve v
tiorici se bodo vršile dne 10., 12. in 14. julija. Izstopi tudi sedanji župan
>r i je skrbelo, kako se poslovi od Mari Čke.
E, kaj... z obljubami se pri ženskah najbolje izhaja,« si je rekel i n je previdno stopil iz svoje sobice, Ha poišče Maričko, ki je bila muenja, <la odpotuje Tomaž šele drugi dan. V kuhinji pa ni bilo Maričke, mar« -   samo njena mati.
»Kaj bi radi?« je zaupila mežna-
rica.
K — e — malo gorke vode prosim — da bi se obril . . .,« je v svoji
niregi izjecljal Tomaž.
»Kajpada,« je zagrmela mežna-
K-a. »Sest tednov ste na župnikove ^roške pri nas stanovali, naše klo-ste jedli, naše vino ste pili, fanta hte mi izpridili, moža ste pri kvar-tah obrali, punico ste mi zapeljali ... da, da, zapeljali ste jo... Vi ste že tretji lump, ki jo je zapeljal ... a blagajniških ključev niste dali mojemu rnožu ... in zdaj naj vam dam še gor-ko vodo? Spravite se proč! V naši krščanski hiši ni prostora za take ljudi.«
In vsa besna se je mežmarica zapodila za Tomažem, zagrabila njegov ročni kovček in ga treščila skozi okno
oa cesto.
Tomaž je moral oditi brez slovela in spremljali so ga zaničljivi pogledi.
(Dalje pribođaJNLS
Bombig. Med pristaši laške liberalne stranke, kateri pripada on, ima precej hudih nasprotnikov, ker je odbornik »Flottenvereina« in ker ni mogel preprečiti tega, da so imeli Mazzini-anci pri letošnjih državnozborskih volitvah svojega kandidata. Da je prišlo do ožje volitve med dr. Frankom is Ušajem, to je bilo moža tako užalilo, da je jokal ter se hotel vsemu odpovedati. Ponavljal je, da Gorica ni več tako laška kakor ob začetku njegovega županovaivja; tega pa ne more prenesti, da bi se valila nanj kaka krivda. Sedaj ima čas, da se odpove vsemu. Niti kandidirati mu ni treba več v mestni zastop. Nihče ne bo jokal za njim, ki je povsem nesposoben župan. Slovenci v Gorici morajo tudi začeti misliti na to, da se udeležijo občinskih volitev v vseh treh razredih. Pred vsem pa treba reforme že 60 let starega mestnega statuta.
Porotne razprave v Gorici. Težke   telesne poškodbe je bil obtožen Ivan Bandev iz Gorice. V Okrogliče-vi gostilni blizu Soče so pili razni gostje še o polnoči v maju lanskega le-at. O polnoči je prišel Bandev, izzval baje prepir in Andrej Huinar je bil ranjen na očesu tako, da mu je oslabel vid. Humar pa je baje tudi vrgel steklenico v Bandeva. Ni se dognalo do kouca, kako pravzaprav je bilo pri tem pretepu. Bandev je bil oproščen. — Ponarejanja denarja sta bila obtožena Ignacij Križnic in Anton Gabrijelčič z Auhovega na Kanalskem. Gabrijelčič je kmet, ki je zašel v dolgove. Tu mu je šinila v glavo misel, delati denar, napravil je nekaj komati o v po 1 K in 5 K, Križnic jih je hotel razpečati, pa ni imel sreče, ker so bili ponaredki jako slabi. Gabrijelčič je obsojen na 18 mesecev ječe. Križnic pa oproščen. — V sredo se je imela vršiti tiskovna pravda proti ultra-kierikalnemu    »Novemu   Času'< na tožbo g. Gabrščeka; ker je pa bila porotna klop mešana in tolmač, znani Klavžar, ni hotel priti iz strahu pred (iabrščekom, kakor je rekel, je bila razprava preložena na prihodnje zasedanje. Danes, v soboto, se vrši razprava proti Testenovi radi detemora. Svoj čas smo poročali, da je Testeno-va umorila svojega otroka ter vrgla v brezno pri BanjŠicah. V torek prične porotna razprava proti ravnatelju   in   administratorjem propadle »Banke popolare«. Glavna obtoženca sta Izidor Colle, ravnatelj in odvetnik dr. Rajmondo Luzzatto. O razpravi bomo obširneje poročali.
Estetični tržaški magistrat, j Mestni magistrat je pozval vso hišne I gospodarje in upravitelje, da odstranijo takoj iz estitičnih razlogov volilne plakate, ki so nalepljeni po zidovih ter hiše takoj očistijo, ker se bo sicer postopalo proti njim po obstoječih predpisih.
Radi ponarejeuja denarja je bil pred porotnim sodiščem v Gorici obsojen Anton Gabrijelčič iz Auhovega na 18 mesecev zapora, sooblo-ženec Križnic pa je bil oproščen.
Pravico javnosti za šolsko leto 1910/11 je podelilo naučno ministrstvo I. in II. razredu občinske realne gimnazije v Voloski.
Ponarejeni bankovci v Trstu. V Trstu krožijo že par dni ponarejeni 20kronski bankovci, ki so jako dobro ponarejeni in se ločijo od pravih vidno samo na obrobnih okraskih. Pri javnih blagajnah se je zasledilo teh ialzifikatov že nad 50, vendar pa še niso mogle priti oblasti na sled pona-rejalcem.
Dviganje utopljeuih jadernic v tržaški luki se je pričelo v sredo. Potopljene jadrnice tvorijo namreč tudi velike zapreke pomorskemu prometu. Jadrnice dvigajo seveda veliko lažje kot parnike, katerih kotli in težki železni stroji delo silno otežkočajo. Vendar pa je na jadrnicah veliko precej vrednega blaga, ki dviganje pre- i cej otežkočuje.
Tržaški ribiči tožijo, da trpe veliko škodo radi utopljencev povodom tržaškega orkana. Ljudje so namreč mnenja, da se ribe hranijo z utopljenci, katere pa so do sedaj razun enega že vse potegnili na suho — in nočejo kupovati rib. Posebno škodljivo je to za lov sardin in sardel, ki je ravno sedaj najbolj obsežen in ki tvori glavno hrano za nižje ljudske sloje.
Mrtvoud je zadel včeraj v Trstu 581etnega čevljarja S. Čežana, Prepeljali so ga v javno bolnico.
Nepreviden voznik. Neki neznan voznik je povozil na Korzu v Trstu 751etno A. Gašparuti. Ko so ga ho- I teli ustaviti, je pognal konje v dir in I utekel. I
Zblaznela je včeraj nenadoma I 401etna Ana Kocjančič v Trstu. Od- I peljali so jo v opazovalnico javne bol- j niče. j
Žepni tatovi. V četrtek zvečer so 1 zalotili v kavarni »Universo« dva I žepna tatova, ko sta ravno hotela iz- I makniti iz žepa nekemu gostu, ki je I zaspal, denarnico. Oba tatova sta so- I diščn že dobro znana laška dninarja I H. Romito in Peter Deluk. j
Nov slučaj kolere v Trstu. Na I parniku »Oceania«, ki je priplul pred '
petimi dnevi v Trst, je umrla za kolero ena ženska. Radi tega je bil parni k pet dni pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Včeraj, ko je bil parnik že pripravljen, da odpluje, je obolela nenadoma zopet neka ženska, pri kateri so se pokazali znaki kolere. Parnik so seveda zopet pridržali, dokler se ne ugotovi, ali je ženska res obolela za azijsko kolero.
K slučaju kolere v Trstu. V četrtek obolela potnica na parniku »Ocean i a« Marija Sol dan, ima, kakor je bakterijologična preiskava dognala, azijsko kolero. Zdravniki upajo, da jo bodo ozdravili.
Med vožnjo na morja izginil. V četrtek je priplul v Trst iz Carigrada parnik »Leopolis«. Kapitan je javil oblastem, da je na poti izginil potnik I. razreda dr. K 1 e m e n t, ravnatelj bolnice v Bukareštu. Sumi se, da je padel neopazen po nesreči v morje.
Sprememba v argentinskem konzulatu v Trstu. Dosedanji argentinski konzulat v Trstu, dr. Herman B u r m e i s t e r, je na lastno prošnjo vpokojen. Na njegovo mesto pride Ernest V e r e c, ki pa ne bo prevzel poslovanja v Trstu. Na prošnjo argentinske vlade prevzame namreč agende argentinskega konzulata bivši podkonzul Julitis Polak.
Pravočasna rešitev. Pred par dnevi se je sprehajal zvečer ob morski obali v Pulju inženir Schneider s svojo soprogo. Zagledala sta precej daleč v morju neko dekle, ki se je potapljalo, inženir je skočil za njo in jo ravno v zadnjem trenotku potegnil iz vode. Dekle se je kopalo in zašlo v pregloboko vodo.
U Lesliovca pri Krškem
V liudolfovem se nahaja nagrobni spomenik. Tukaj počiva prečastiti g<0Spod Strochen itd. Ta prečastiti gospod je služboval kot dekan v Leskovem. Leta 1848/49, ko je bila odpravljena tlaka, je bil mož užaljen, da mu uiso hoteli kmetje več oslariti in rad bi se bil maščeval nad puntar-I ji. Nekega dne se je odpeljal v Novo mesto, tam pa je obdolžil Leskovča-ne, da so ga spodili, farovž in marof pa zažgali. V kratkem sta prikorakali dve stotniji v Leskovec nad uporne kmete. Dospe vsi pred vas, poklical je poveljnik k sebi odlične može, poizvedoval o razgrajačih in požigaleih, in prišel do zaključka, da je podkupil dekan svojega hlapca Janeza iz Št. HJnperta z vsoto sto goldinarjev, naj zapali navedeno poslopje. Po dekano-vem odhodu se je posvetoval hlapec s svojim prijateljem Waldeckerjem in ta ga je odvrnil od namenjenega hudodelstva. To se je zgodilo pod de-kanstvom prečastitega gospoda Stro-chena in nekaj prič je še živih, ki se dobro spominjajo na to lumparijo.
Letos, neko nedeljo ziutraj, ko so šli verni k jutranji službi božji, so zagledali na leskovškem  farov/u eno celo steno s katranom napaekano. Slikarija bi imela predstavljati v smislu napisa »Čuke«. Na dan Sv Rešnje«ra telesa ziutrai. se je raznesla novica po vasi, da je napackana ena cela stena nad sest sto let stare farne cerkve in ena stena podružnice Sv. Ane 7 enakimi nestvori. —   Ko je imelo Kopitarjevo društvo   pred kratkun neko slovesnost — |navaapmrv je bilo samo zabaviianie — v Leskovcu, raztrga h* so se na kozolcu nahajajoče se sastave, venci, ali kaj je že bilo, so bili zjutraj vsi raz^ekpui ru vrvi ukradene.    Kdo   dela   to? Dek?n Sehweiger in kardan Kopitar, dekanova sestra - kuharica in dr. blatijo že ves čas zdaj enega, zd*\j drugega s sumom in delalo neprilike tistim, ki ne trobijo v njih rog. Seda j se govori celo, da je na sumu sedem najodlič-nejših mož, oziroma posestnikov. Toda vse do gotove mere. V Leskovcu je bil mir, dokler ni bilo Kopitarja ali pa škofa semkaj in tudi naš sum je opravičen, ako domnevamo, da je »čukmaler« mogoče v farovžu. Kdo pa smiraj rentači, da se hoče vero zatreti. da se namerava cerkve podreti in duhovne — reete farje — pre-cmati? LseVovčsni gotovo ne, to kričite samo Sehweig°r in Kopitar. Kak cilj bi zasledovalo tudi prebivalstvo s to »malariio« in otroci vendar tega storili niso. Kakor vse kaže, se gre za neko lopovščino. Zdaj so občinske volitve na vrsti in kar se namerava doseči z oskrunitvijo cerkve in farovža. pripoveduje »Domoljub«  v Št. 25 z dne 22. junija 1911, namreč: »V Leskovcu pri Krškem   imamo naibol.i grde in najbolj divje liberalce. Res? Ljubljanski so sicer opljuvali nune. naši liberalci so pa s katranom ostudno pomazali farno cerkev in podružnico in — sebe! S tem so pokazali, da jim še cerkve niso niso  več svete! Kaj bi šele naredili, ako bi bili zmagali! Plačilo za to podlo početje jim ne odide: naši možje jih bodo v kratkem še hujše premagali  kakor zadnjič.«
Gospod Sehvreiger! Mi zahtevamo mir, kakršen je bil do letos. Opozarjamo vas, da so zidali naši pradedje cerkve za službo božjo in da jih mi vzdržujemo v ta namen« Zahteva-
t
mo odločno, da odstranite oskruni te v na svoje stroške preeej, kajti v varstvo so cerkve vam izročene. Opozarjamo vas nadalje, da so postavili farovž in farovško poslopje naši predniki za dušne pastirje, ne za politične hujskače in agitatorje. To, kar se je godilo do sedaj v cerkvi, in sta uganjala s Kopitarjem o priliki volitev, se je godilo zadnjikrat. Če nima škof Jeglič dušnih pastirjev na razpolago, tudi razgrajačev, hujskačev in politikov ne potrebujemo nobenih! Ne misliti, da imamo čas v Krškem po sodnijah tekati, ali pa, da imajo z delom preobloženi sodniki in orožniki vsak dan 24 ur prostih, kakor vi gospoda po farovžih in samostanih. Raztolmačite to tudi v Ljubljani, da ne bo iznenadilo nezmožnega Jegliča; ko bi prišli morebiti farovški ključi kar naenkrat na glavarstvo v Kr škem. Nismo vsi taki abstinenti, kakor vaš krilni adjutant, ki se ga naleze, da ga mora šest mož proti domu nositi in da dvanajst vatlov daleč na okoli — kozla dere. — Ako noče ali se ne upa nihče narediti reda po farovžih in cerkvah, primorani bomo narediti to sami. To so prvi in zadnji opomini, s katerimi vas hočemo vrniti k vašemu pravemu poklicu in k veri naših očetov, katero pravite, da hočemo mi zatreti, a ste jo sami skoraj do cela uničili. Od sedaj naprej tudi odklanjamo vsako odgovornost za morebitne poškodbe na vašem in cerkvenem premoženju, da boste uvideli, kdo je zagovarjal vašo in kapla-novo nečuveno postopanje«— samo radi ljubega miru. Več zavednih mož Jz Krške in Lesko vške fare.
„iliadiiia."
II.
Te in enake misli so že dolgo navdajale naše narodno ženstvo, toda žalibože jih ni moglo udejst vit i. Ni bilo sredstev, ne pripomočkov. Začeti se je moralo z majhnimi, bolj skromnimi začetki.
Spomladi leta 1906 so naše narodne zavedne ženske ustanovile društvo »Mladiko«, ki ima namen, da naš slovenski naraščaj vzgaja v duhu, ki ga zahteva današnji moderni čas. Dejstvo je namreč, da se je naša javnost vse premalo brigala za vzgojo ženskega naraščaja ter ga prepuščala enostranskim vzgojiteljicam, ki za zahteve modernega časa niso imele in ne morejo imeti pravega smisla. Iz malih in skromnih začetkov se je to društvo razvilo v mogočno organizacijo, ki bo stvarjala nove, zavedne generacije.
Ustanovilo je pred vsem internat, ki se je od leta do leta lepše razvijal, tako da so končno postali prostori pretesni. Naša slovenska javnost je namreč spoznala veliki pomen takega internata in v velikem številu so prihajala slovenska dekleta v ta zavod, da se primerno izobražujejo. In tako je postala zgradba lastnega internata skrajno potrebna.
Vsled tega se je odbor moral odločiti, da je lani poleti pričel z zgradbo lastnega internata, ki uaj bi slovenskim deklicam z dežele, ki so v Ljubljani naobražujejo, preskrbel zdravo stanovanje in času odgovarjajočo vzgojo.
Od ljubljanske občine si je društvo v ta namen kupilo zelo primerno stavbišče ob voglu Šubičeve in Levstikove ulice tik mestnega dekliškega liceja, na katerem se je zgradilo društveno poslopje, ki se letošnjo jesen izroči svojemu namenu.
Zgradba je dvonadstropna, 39*2 metra dolga in 23'8 m široka. Poslopje je brez razkošne opreme, priprosto, toda lične zunanjosti. Pač pa je v poslopju vse tako urejeno, kar bo za zdravje gojenk koristno in potrebno.
V spodnjih prostorih bo velik zimski vrt, kopel z basinom, velika kuhinja, shramba za jedila, umivalnica za posodo, pralnica, gladilnica, poselska soba, prostoren hodnik in potrebne kleti.
Pritličje obsega velik vestibil, prostoren hodnik, sobe za glasbo, tri učilnice, veliko jedilnico, ki se bo lahko porabljala tudi za igre, koncerte in gledališke predstave; sprejem-nieo, sobo za prefekto in predsobo k jedilnici. V prvo nadstropje vodita dve stopnišči. Ondi je šest velikih spalnic, šest kopalnih kabin, soba za prefekto, pisarna in soba za upraviteljice.
Tudi drugo nadstropje je dostopno po dveh stopniščih. Obsega sedem spalnic, širok prostoren hodnik, sobo za prefekte, tri popolnoma izolirane bolniške sobe s predsobo in kopeljo. V podstrešju je prostorna garderoba, 2 veliki sobi za posle, dvorana za risanje in slikanje in pa še trije podstrešni prostori.
Poslopje ima vodovod, električno razsvetljavo in večinoma centralno kurjavo. Stoji prosto; na okrog prideta vrt in park. Nahaja se v najlepšem delu mesta in stoji i glavnim
pročeljem obrnjeno proti tivolskemu gozdu.
Troški za zgradbo so proraeur njeni na okroglo 250.000 K.
Temelj je torej zgrajen. Naloga slovenske javnosti je torej, da z vsemi sredstvi podpira to važno napravo, ki bo odločujočega pomena za razvoj slovenskega ženstva, za razvoj slovenskega naroda sploh.
»Mladika« bo vzgojevala naše prihodnje žene in matere, gospodinje in delavke na kulturnem, socialnem in narodnem polju. Zatorej pa vi vsi, katerim je na srcu bodočnost našega naroda, na delo za ta prepotrebni zavod.
Slovenska javnost naj odbor tega društva podpira pred vsem gmotno. Pravila, prospekt, hišni in disciplinarni red se dobe pri vodstvu internata ali pa pri društvenem odboru.
Dnevne vesti.
-f- Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval včeraj naš odlični someščan g. Peter vitez G r a -s e 11 i, dolgoletni ljubljanski župan in pozneje deželni odbornik. Z imenom g. jubilarja je nerazdružno zvezana zgodovina narodnega preporoda slovenske prestolice, kajti gosp. vitez G rasel li bil je izvoljen leta 1882. po dolgih letih nemškega nasilstva zopet kot prvi slovenski župan in je naČe-loval naši občini nepretrgoma do leta 1896., torej celih 14 let. Potem je prevzel ravnateljstvo mestnega užit-ninskega zakupa, ob enem pa je bil kot ljubljanski deželni poslanec izvoljen v deželni odbor, kjer je deloval zopet do leta 1908., dočim vodi mestni užitninski urad še danes. Že od mladih let je stal gosp. vitez v prvih vrstah naših narodnih bojevnikov in v času najneznosnejše persekucije našega narodnega stremljenja moral je plačevali neupogljivost svojega narodnega prepričanja kot tačasni Slovenki časnikar in sotrudnik našega lista, celo — z ječo. Za to narodno mučeništvo je dobil kasneje zadoščenje s tem, da ga je vladar počastil z redom železne krone in povzdignil v. dedni viteški stan. čut hvaležnosti in priznanja veleva nam torej, da izražamo s tem velečastiteniu gospodu jubilarja najiskrenejše čestitke z željo, naj ga, mila usoda ohrani narodu in rodbini še dolga leta v sedanjem čilem zdravju. V svesti smo si, da te naše želje spremlja nedogledna vrsta njegovih prijateljev, katere si je znal pridobiti s svojim delom, s svojim jeklenim značajem in s svojo nedosež-no osebno ljubeznivostjo. Obžalujemo le, da vsled znanih razmer ni zbran ljubljanski občinski svet, ki bi brezdvomno dal na slovesnejši način primeren izraz iskrenim čestitkam ne le vsega naprednega ljubljanskega meščanstva, temveč, smelo rečeno, celega slovenskega naroda. Naj mu bilo sojenih še mnogo srečnih in veselih let!
4- Bienerth najboljši minister? Pretekli torek je imel državni poslanec dr. Karel Kramar v Pragi velik političen govor, v katerem se je o bivšem ministrskem predsedniku izrazil takole: »Baron Bienerth je bil' eden izmed najboljših ministrov notranjih poslov, ki smo jih imeli do sedaj, on je bil minister, proti kateremu nismo imeli   niti najmanjšega vzroka se pritoževati, on jo bil naravnost rečeno pravičen in lojalen.« Tako je govoril o baronu Bienerthu dr. K r a m a f. Ta njegova sodba o Bienerthu je v diamentralnem nasprotju s sodbo, ki jo imamo napredno in narodnomisleči Slovenci o od-stopivšem   ministrskem predsedniku. Po našem globokem prepričanju je bil namreč baron Bienerth eden izmed tistih državnikov, ki je s svojo politiko   najobčutneje škodoval slovenskim stremljenjem ter etablirai zlasti pri nas na Kranjskem pravcato strahovlado. Krivic, ki jih je nam Slovencem zadal za časa svojega ministrovanja, je nebroj in napisati bi morali vso strau, ako bi hoteli navesti vse.    Smelo lahko trdimo, da je bilo pod Bienerthom uvedeno pri nas na Kranjskem pravcato izjemno stanje, vladavina najhujših persekucij naprednega slovenskega življa, s katerim se je postopalo, kakor da bi zanj zakon ne veljal, doba, ko se je v državni upravi na Kranjskem ugnez-dila. najostudnejsa korupcija,   ki je imela in še ima zgolj ta namen, da vzdrži na krmilu klerikalec. In takšen minister in ministrski predsednik bi naj bil »pravičen« in »lojalen«? Ne dvomimo, da ima dr. Kramar s svojega stališča prav, da se pohvalno izraza o Bienerthu. Toda Bie-nerthova   politika je bila vsekakor drugačna nasproti Cehom, kakor nasproti nam Slovencem.    Ta politika je imela pač Janov obraz, bila je pravična nasproti Čehom, a skrajno krivična nasproti Slovencem, zlasti naprednim. Še eno je mogoče: da je dal Bienerth   na Kranjskem popolnoma svobodno roko baronu Schwarzu, da je lahko gospodaril, kakor se je njemu ljubilo, ali pa se je  dal od
Sčhwar^a take/ slabo hrformirati oi dogodkih na Kranjskem, da je bil za se prepričan, da se vlada tudi v vojvodini Kranjski prav tako »pravično« in »lojalno«. Toda naj odgovarja resnici že prvo ali drugo, to je gotovo, da nosi odgovornost za škandalozne razmere, ki so nastale v zadnjem časn na Kranjskem, baron Bienerth in nihče drugi. Da se vzpričo teh gotovih dejstev mi Slovenci ne moremo pridružiti slavospevu, ki ga je pel dr. Kramar baronu Bienerthu, je pač umljivo.
■4- Ein Fond  von Vertrauen.«
Dr. Šusteršič se je nasproti nekemu nemškemu žurnalistu izrazil, da prinaša njegova stranka novemu ministrskemu predsedniku baronu Gau-iutira nasproti »einen Fond von Vertrauen«« (zalogo zaupanja). Kako le-j>o done besede, zlasti sedaj, ko je baron Gautsch dal javno razglasiti, da nima prav nobenega poželjenja, stopiti sedaj v kakršnokoli dotiko z dr. Šustcršičem. Sicer pa ima dr. Šusteršič s svojega stališča čisto prav, ako nosi »zalogo svojega zaupanja« — za baronom Gautschem. Gautsch je bil namreč tisti, ki se je uklonil klerikalcem ter odpoklical barona Heina s Kranjskega ter s tem omogočil, da je pod baronom Schwarzem jx>stal on — tir. Šusteršič — »njegova visokost vojvoda kranjski.« Radovedni smo, kako dolgo bo to pot klerikalni kolovodja nosil za Gautschem »fond zasipanja«.
4- Župnik Beree suspendiran. G. župnik Anton Berce je dobil od škofa Antona Bonaventure Jegliča tole pismo:
Nr. 2561.
i\eyereudo  Domino  Antouio Berce, parocbo pensione domu o
Labaci.
(um mandato de die 16. jnnii a. c. minime satisfeceris, immo Utteris Tuis de die 22. jnnii a. c, u, u as in folio quoque ecclesiae ot fidei catholieae offonsivo atque expresse prohibito publicasti, ordinato i episeopali novam iniuriam intuleris. deelaramus Te incurisse ;>oenam suspensionis ah omni of-ficio ecclesiastieo. prouti in litteris de die 16. jnnii monitus fueras.
Labaci, Ordinatus opiseopalis, die 26. junii 1011.
*f Antonius Bonaventura m. p. episeopus.
A" slovenskem prevodu slove to pisino tako - le:
»Št. -2561. Vasiitemu gospodu Antonu Bercetu, vpokojenemu župniku .V
Ljubljani. Ker nisi ukazu z dne 16. junija t. 1. čisto nič zadostil, marveč si s svojimi pismi z dne 22. junija t. 1. ki si jih priobčil tudi v listu, cerkvi in veri katoliški sovražnem in strogo prepovedanem, povzročil novo žalitev škofijskega ordinarijata,, izjavljamo, da si zapadel kazni suspenzije od vseh cerkvenih opravil, kakor si bil opominjan y pismu z dne 16. junija.
V Ljubljani, škofijski ordinarijat, dne 26. junija 1911.
t Anton Bonaventura s. r. škof.«
-j- Novo ime za stranko slovenskih krščanskih socijalistov. Dr. Šu-
>toršičeva stranka si je že trikrat prekrstila svoj naslov. Najprej je bila katoliško - narodna. A slovenski papež dr. Malin ie je iznašel, da je narodnost - poganstvo; poganstvo in katoličanstvo se ne ujema. Torej katoliško ime proč! — Stranka se je potem nazivala »Slovenska - ljudska« .stranka. A glej ga spaka, liberalni in socijalni listi so ji nadeli kratko - brzojavno primerno ime »Eseles«. Tudi to poimenovanje ne odgovarja tendencam, ki jih zasleduje stranka rimskih, po svetovnem zavladanju stremečih politikov! Dioskura dr. Šusteršič - Krek sta si izmislila zopet novo krstno ime za svoje pripadnike in ukazala, da se klerikalna stranka imenuj: V. L. S. t. j. Vseslovenska Ljudska Stranka! Mi pa krstimo to -zadrugo tako-le: »Vun — Ljudska Stranka« iz političnih naših zasto-pov!
-h Prepozni kovači. Dr. Ev. Krek je že po dovršenih volitvah napravil par kmečkih shodov po deželi; celo na Lim barsko goro na božjo pot je peljal liki Mojzes zbrano židovsko ljudstvo — svoje udane ovčice ter jim od ondod pokazal vso obljubljeno deželo Kranjsko! Pri popisu tega shoda poziva dr. Krekov leibžurnal »Slovenec« svoje udane pristaše »da k ujmo železo, dokler je gorko!« Mi pa pravimo, da se je ono poprej vroče železo v obliki slovenskega »dobrega ljudstva« že precej ohladilo; je nekoliko mlačno postalo pri nas; na Dunaju je pa to pred kratkim še razbeljeno železo — čisto mrzlo postalo, ne da se več vleči (dobesedno!) in ko bi hoteli dunajski krščanski kovači še po njem z velikimi kladivi mahali — bi ga še popolnoma zlomili! Menimo namreč, da je tudi pri nas »železo«, že precej ohlajeno in da bodo uri
šli naši klerikalni kovači ■— prepozno. —
-j- Kismet. »Zakaj je moral propasti dr. Gregorič pri zadnji volitvi za državni zbor? me je vprašal te dni
neki prijatelj. Odgovor je bil, ker je ta kandidat že na to navajen. Ves drugačen vzrok je, pravi prijatelj; to je bilo določeno in usojeno v tisti časovni dobi, ko so razumni Arabci za nas iznašli arabski števni zistem! Poslušajte torej: Dr. Gregorič je dobil pri ožji volitvi dne 20. junija letos vsega skupaj 1838 glasov. Ako so-štejete iz tesra čisla posamezne številke 1 + 8 + 3 +'8 = 20 — dobite ravno 20! In 20. junija je bila volitev — ergo je padec že v matematiki ali v »zvezdah« utemeljen.
+ Volilno sleparstvo. Iz Št. Vida izvemo, da je tam vse pošteno misleče občinstvo ogorčeno nad volilnimi sleparijami, ki so jih uganjali klerikalci pri državnozborskih volitvah. Najbolj kričeča pa sta slučaja Alojzija Kovača in Valentina Erjavca, ki sta volila vsak za svojega očeta. Ker se govori z vso gotovostjo, da je neki član volilne komisije vedel za to sleparstvo, vprašamo gospoda Belca, župana in predsednika komisije, kako je mogel kaj takega dopustiti in kako bi se on zagovarjal, Če bi letel sum na njega.
+ Političen bojkot v Novem mestu. V zraku se nekaj kuha, kakor da se hoče organizovati bojkot na-prednjakov in osobito njih voditeljev v Novem mestu. Neki klerikalni profesor je nahrulil tukajšnjega meščana kar v kavarni, zakaj da občuje z nekim tukajšnjim naprednjakom. Izza kulis smo zvedeli, da se namerava na tihem uvesti lx>jkot nap vodnjakov in da se bo tistim, ki so kakorkoli odvisni navzgor, prepovedalo občevati z naprednjak!. No, naj le poskusijo, bomo videli, kaj poreče k temu državni pravduik in če bosta s tem zadovoljna. — Štembur in Čefi-del. Naprednjaki pa nujno potrebujejo trdne organizacije, v kateri bi se strnili v neprodirno vrsto.
+ Tudi na deželi korito. Ofiei-jantka in tipkariea pri okrožnem sodišču v Novem mestu, gdč. Palouz, je bila premeščena v Ljubljano. Za njeno mesto se je potegovalo več prosilk, med njimi tudi gdčna. Andres, oficijantka v Radovljici, kjer opravlja to službo že tri leta, in gdčna. Su-pančič, hči tukajšnjega vodje zemljiške knjige Karla Supančiča. Pravičnost bi zahtevala, da bi dobila to mesto Andres, ker se je že tri leta trudila daleč od doma, ker je izvrstna tipkariea in njena mati, vdova po sodnem slugi, nujno rabi pomoči, ker ima le par kronic penzije in mora preživljati več otrok. Če bi bila Andres dobila to mesto, bi bila doma na stanovanju in bi lahko materi plačevala za hrano, s čemer bi bilo ustreženo obema: materi, ker bi nekaj zaslužila pri hrani, hčerki, ker bi imela doma hrano cenejo. Toda dobila je mesto Supančičeva, ki še ni bila nikjer v službi in je delala le par mesecev kot volontarka pri okrajnem sodišču v Novem mestu, ki je torej mnogo mlajša in ki se bo morala pri pisalnem stroju šele vežbati. In vendar je njen oče uradnik v IX. činov-nem razredu ter lastnik lepe hiše v Novem mestu. Razven tega bi pa oče in hči ne smela biti pri istem sodišču. Toda Supančič je strasten klerikalec, zato je dosegel, da bo njegova hči doma na gorkein, sirota Andres pa se bo potikala še vnaprej po svetu. Brat tega Supančiča, ki se pa piše za Ivana Zupančiča in ne Supančič, je bil pred kratkim vpokojen, ker mu niso ugajale razmere. Zdaj, ko so se razmere spremenile, bi postal zopet rad aktiven, vendar noče vsakega dela, temveč hoče biti ravno v vložišču okrožne sodnije. Stavimo kaj, da doseže to in potem pride morda še kak Zupančič ali Supančič, da bo ravno vsa ž I ah ta skupaj.
+ Ali še velja političen bojkot? Siromaki-pogorelci iz Gaberja v Gorjancih hodijo kakor običajno po Novem mestu prosit milih darov. Siromaki so in jih toplo priporočamo, vendar pa vprašamo dr. Lampeta, če še velja političen bojkot! Ce je še v veljavi, bi morali strogo vzeto vprašati Asakega siromak a-pogorel ca, ali je volil Jarca ali Majerleta. Ker hi se glasil odkritosrčni odgovor vedno: »Jarca sem volil,« bi morali strogo vzeto vse te siromake zapoditi. Toda mi, ki smo po »Slovenčevem« zatrdilu brezverci, smo boljši ljudje, nego tisti, ki imajo krščansko vero v zakupu. Zato pravimo še enkrat: »Podpirajte siromake od kraja!«
+ Liberalna ljubezen do složno-sti. Pod to idrijsko novico piše nekdo v sobotnem »Slovencu«, da je predlagal odbornik S. L. S., naj ima vsaka stranka po dva svetovalca, da se bodo pokazalo, da se hoče složno delati v prid občine. Na ugovor naprednega notarja Pegana pa ni bil izvoljen noben pristaš S. L. S. v mestno sveto-valstvo. To naznanja klerikalni dopisnik tistim ljudem, ki so zgražajo, ce klerikalci odobrujejo, da njihovi poslanci ne bodo liberalcev poslušali. * Bila je  od  klerikalnega odbornika
malega Novaka velika predrznost, da si je sploh upal predlagati, naj se volijo tudi naprednjaki klerikalce v mestno starešinstvo, noc naj
idrijski narodnjaki pozabijo vse klerikalno divjanje pod Oswaldovim vodstvom, ki je zapričelo vse mogoče in nemogoče, s čemur bi se moglo škodovati napredni idrijski občini in nagajati naprednemu občinskemu zastopu. Pozabili naj bi, da je bil napredni občinski odbor razpuščen samo zategadel, ker je ravnal po izrecni volji ogromne večine idrijskega prebivalstva, da je bil napredni župan obsojen na 200 K globe, ker ni hotel poslušati Oswaldovih ukazov, da so se naprtili troski nepotrebnih klerikalnih komisij občinskim odbornikom in jih z rubežnijo izterja val i. Pozabili naj bi, da je pisaril Oswald s satansko škodoželjnostjo, koliko bodo morali občinski odborniki plačevati vsled njegovih zlobnih rekurzov. Pozabili naj bi bili, da se je postavilo na čelo občine klerikalnega krivo-prisežnika in ponarejalca podpisov. Pozabili naj bi bili, da so klerikalci zgolj iz strankarske zagrizenosti napravili ubogemu obrtniku ogromno škodo in mu na roparski način razdejali komaj ■ trudom sezidano klet. Z ljudmi, ki vidijo rajše, da stoji občinsko poslopje v razvalini, kakor pa da bi to poslopje služilo prosveti in razvedrilu idrijskega prebivalstva, naj občuje pošten človek. Nikdar in nikoli! S takimi klerikalnimi elementi se lahko druži c. kr. nadoskrbnik Jo-sef Vitouš, to je stvar okusa tega češkega rudniškega uradnika, nikdar pa ne napreden idrijski občinski odbornik, ki bi s tem pljunil na svojo preteklost. In ta klerikalna usiljivosl in zatrjevanje, da se hoče složno delati v prid občine. To je pač najvišja ironija! Klerikalec pa korist idrijske občine! To sta si dva popolnoma nasprotujoča pojma. Velik naivnež bi bil oni, ki bi le mislil, da ho kdaj ponehalo sovraštvo proti izrazito naprednemu idrijskemu mestu, pa naj se prepusti Se toliko mest klerikalcem v idrijskem mestnem starešinstvu. Klerikalec je bil in bo sovražnik napredne Idrije. Prav je torej, da so napredni občinski odborniki odklonili vsak stik z zakletimi škodljivci Idrije.
+ O idrijski novi mestni klavnici so klerikalni mazači zopet napisali vse polno neresnic in zavijajo dejstva, da se sami sebi dopadejo. Klerikalno pisarjenje v tej zadevi smo že večkrat primerno zavrnili in pojasnili resnico. Toda idrijski klerikalci na naše odvrnitve nekaj časa molče, pa v kratkem prihajajo z ravno istimi izmišljotinami na dan. Je pač nehvaležno delo imeti opraviti ■ idrijskimi klerikalci. Toda njihove spletke je treba razkrinka vati. Vprašanje idrijske nove mestne klavni je že staro. Prejšnji občinski odbor, ki je spoznal, kakor vsak pameten človek v Idriji, da se gradbi nove mestne klavnice ne bo moči izogniti, je hotel z letnimi prispevki preskrbeti pravočasno in polagoma potrebno gradbeno svoto. Toda deželni odbor je na Oswaldovo pritožbo črtal dotični prispevek. Čez dve leti potem pa je deželni odbor sani ponudil občini, da sme za zgradbo mestne klavnice najeti posojilo, ker je na to pritiskala sanitarna oblast. Občinski odbor je videl v tem poniževanje, da se mu enkrat črta, drugič pa po ravno istem deželnem odboru dovoljuje, pa se je takrat branil graditi novo moderno klavnico. Okrajno glavarstvo pa je le sililo, da se nora zgraditi novo klavnico, tudi je bilo že odredilo, da se mora klavnico zapreti. Občinski odbor je imel več sej v tej zadevi in ravno napredni občinski svetovalec Dragotin Lapajne je stavil predlog, naj pošlje vlada v Idrijo komisijo, ki se naj prepriča, se li da popraviti stara klavnica in v slučaju, da so popravila nesposobna, izjavi, kateri od predlaganih prostorov bi bil primeren za gradbo nove mestne klavnice. Komisija se je vršila, ogledala si staro klavnico in odločno izjavila, da se stare klavnice nikakor ne more moderno preurediti, obenem pa se je izrekla, da je Moravčev travnik primeren za zgradbo nove klavnice. Preje že se je dalo izgotoviti dve skici, po strokovnjaškem mnenju te komisije pa se je dalo napraviti še več skic za gradbo klavnice. Še-le ko je stavbni odsek eno izmed teh odobril, se je na podlagi tozadevnih sklepov občinskega odbora dalo napraviti glavne načrte. In ko so bili ti gotovi, se je prosilo za oblastveno stavbno dovoljenje. Prejšnji občinski odbor je postopal v tej zadevi skrajno premišljeno in varujoč koristi občine. K gradbi je bil prisiljen le vsled ukazov sanitarne oblasti. Tej se tudi deželni odbor ni mogel ustavljati. Če bo treba za gradbo klavnice najeti posojilo, bo temu kriv edino Oswald s svojimi pritožbami, vsled katerih se je preprečilo letno nabiranje klavničnega gradbenega sklada. Taka je resnica! Sedaj pa primerjajte klerikalno pisarjenje in videli bo-detc zavijalce resnice, kakor je nimajo primere pod solncem. Kraj za no-
vo klavnico jim ni všečen. Pozvali smo jih, naj predlagajo drug stavbni prostor, če jim je znan in kot erarje-vi protežiranci zahtevajo od tega, da odstopi občini boljši prostor na razpolago, saj bi to bilo njemu v prvi vrsti v nepregledno korist. Toda klerikalci so iz umljivega razloga molčali. Ce je rudniški erar potrošil že nad 60.000 K za nepotrebne nune, more tudi občini proti odškodnini odstopiti nekaj stavbnega prostora. In kdo je preprečil občini sklad za nakup stavbišč, mar ne zopet Oswald s svojimi občini škodljivimi rekurzi! Toda klerikalci morajo z zavijanjem resnice in večnimi lažmi zakrivati ljudska dela svojih voditeljev, da bi ljudstvo ne spoznalo, kaki škodljivci občine so. Toda laž ima kratke noge, na to naj pomnijo klerikalni lažnjiv-ci in zavijalei resnice!
+ Promocija. Danes v soboto, dne 1. julija je bil na dunajskem vseučilišču promoviran gosp. Jožef Lu-zar za doktorja vsega zdravilstva. — Čestitamo!
+ Iz deželnega plačilnega urada. Deželni plačilni blagajnik Ema-nuel Josin je imenovan za kontrolorja deželnega plačilnega urada v Ljubljani.
+ Iz davčno službe. Davčna pristava Ivan Gcrčar in Viljem Pra-protnik sta imenovana za davčna ofieijala v X. činovnem razredu, davčni asistenti Stanislav Ribnikar, Stanislav Košir, Viktor Jeruc, Fran Adamič, Franc Bole *in Karel Colia pa so imenovani za definitivne davčne asistente ad personam v NI. činovnem razredu v tukajšnjem uradnem okolišu.
- Za zgradbo »Sokolskoga doma« v Sp. Šiški, daroval je g. dr. Fran Novak, odvetnik, deželni poslanec itd. zopet 90 K. Požrtvovalnemu g. dr. Novaku lepa hvala in krepki Na zdar!
— V izložbi tvrdke Gričar in Majic, razstavljen je kip »Sokola«, katerega dobi najboljši »ribiča ali »ribčevka« na veselici za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški, v nedeljo 2. t. m. na »Lepem razgledu« (Zajec) v Šiški.
— Zavedne Postojnčane in Piv-čane, kateri v precejšnjem številu prebivajo v beli Ljubljani, vabiva najtopleje na veliko veselico za /gradbo »Sokolskoga doma«, katera se vrši v nedeljo 2. t. m. v vseh prostorih, na »Lepem Razgledu« v Šiški. Ker se je odboru posrečilo dobiti znano vašo mestno postojnsko godbo, katera je danes ena izmed onih, katere so na najboljšem glasu, se nadejava, da se že vsled tega, najinemu vabilu v največjem številu odzvali bodete. — Postojnčan in Pivčan, tnča>na odbornika društva za zgradbo »Sokol-škega doma« v Šiški.
— Vsak hvali, kdor jo je le enkrat poizkusil, Kolinsko kavno primes, kajti nobene boljše ni mogoče dobiti Gospodinja, ki je le enkrat kupila Kolinsko kavno primes, ne kupi potem druge več, kajti z nobeno drugo ni tako vsestransko zadovoljna, kakor s to. Slovenskim gospodinjam pri Koiinski kavni primesi ne ugaja samo nedosežna izdatnost in izvrstna kakovost, one jo imajo rade tudi zato, ker je Kolinska kavna primes pristno domače blago. Slovenske gospodinje dobro vedo. da je Kolinska tovarna edino domače podjetje te vrste na celem slovanskem jugu in vedo tudi, da Kolinska tovarna podpira vse naše važnejše kulturne in narodne korporacije, med njimi v prvi vrsti našo prekoristno »Družbo sv. Cirila in Metoda«. In to je zanjo poleg izborne kakovosti najboljše priporočilo. In naši trgovci dobro vedo, da je Kolinska tovarna podjetje slovenskega trgov-stva in zato jo po vseh močeh podpirajo. Našo izborno domačo Kolinsko kavno primes tudi mi najtopleje priporočamo!
Z Viča nam pišejo: Kakor vam iz vseh občin dohajajo poročila o na-silstvih, terorizmu in nedopustni agitaciji gotovih podrepnikov, kakor tudi duhovnikov samih, tako tudi naša občina ni zaostala za drugimi. Na dan volitve sta stala župnik in kaplan na cesti pred šolo ter se javno prerekala z volile i. Vsak pameten človek si je lahko mislil, da ni njihov prostor tukaj. Ne spodobi se, da se duhovnik, kakor kak prepirljivec prepira z ljudmi kar na cesti. Vidi se, kako daleč je pripeljala duhovni-štvo političmi strast. Kristus je molil za svoje sovražnike in rekel Petru: Vtakni meč na svoj prostor, kajti kdor se peca z mečem, bo z mečem končan. Duhovništvo pa danes napada, zasramuje in zaničuje ter krade čast poštenim občanom po svojih listih samo zato, ker nočejo trobiti v njihov rog. Liberalca in socijaldemokrata uniči, če le moreš, škoduj, če si le upaš, vzemi mu poštenje in ugled pri ljudeh, če se le da. Odkrito rečeno, to, kar danes počenjajo duhovniki, nasprotuje naravnost pravi Kristovi veri. Pomnite pa, da bodeto od tega vašega početja nživali jako slab sad. Nidar nikjer ni sila dobra, najmanje pa pri veri! Vsaka sila naj da odpor. Sila pa, katero vi proizvajate,
mora vzbuditi cel narod prej ali slej, in tedaj bode dozorela vaša setev! Napovedali ste, da začnete z bojkotom proti vsem napredno mislečim, to se pravi, ljubi prijatelja in sovrazi sovražnika. Kje je ljubezen in priza-nesljivost, povsod le boji Čim hitreje bodete živeli kot stranka nasilni-kov, tem hitreje boste doživeli padec. Vzgledov imamo dovolj v zgodovini. Ne mislite, da bodete odvrnili s terorizmom svoj padec! V svojem verskem fanatizmu in političnem diliri-ju ste pustili raz stolpa streljati. Komu pa? Vsaj nimate niti polovico ljudi za seboj. Jokali bi se, ne pa streljali, kajti imeli hi biti nad političnimi strankami. Če pa tako ravnate, pa niste duhovniki, ampak navadni politikautje, ki živite z 12ur-nim dnevnim prostim časom na stroške nezavednega ljudstva. Ne mislite si, da je ljudska masa radi vas tukaj, ampak vi ste radi nje! Ljudstvo hoče svobodno živeti, in pameten duhovnik bi moral to vpoštevati. Vaše vodstvo in vi vsi ste pa zašli na pota, katera vodijo do razbitja Petrove skale. — Eden, ki je boljši katolik, kakor vi, a računa z tekom časa.
Škof na Vrhniki. Na praznik ja bila na Vrhniki birma. Župan dr. Marolt, nekdanji cinični brezverec in sedanji uzorni katoličan, je bil ta '!<•;►] (i'i< zeu posebnega odlikovanja. Škof ga je sprejel v avdijenci in gi-iijen nad njegovim iz globokega verskega prepričanja izvirajoeim preganjanjem plesa mu je izrekel svojo zahvalo in svoje priznanje ter ga proglasil za zanesljivega čuvaja nravnosti na Vrhniki. Bil je to dan posebnega ponosa za dr. Marolta in samo V zaslugo m« ja šteti, da je poslal svoji hčerki po boljših hišah pobirat rože za šopek škofu. V neki hiši so rekli deklicama: Pušelje bo bolj slab, ker so rože že skoro pri kraju. Na to pa je rekla šestletna Lili Maroltova v svoji nedolžnosti: »O, za škofa bo že dober!« Neka navzočim dama >i je štela v dolžnost deklico pokarati. »Kako pa govoriš, ti froc«, je zaklicala dama nevoljno, na kar je mala Lili pogumno odgovorila: »Saj je papa tudi tako rekel!« Zdaj se Vrhnika ie dva dni smeje svojemu županu, ki se hodi v posebne avdijeuce klanjat iko-fu, doma pa kaže lako malo spoštovanja za svojega višjega dušnega pastirje.
Nezgode. Ko je vozil TOietnl Ivan Boltežar iz Brega v kamniškem okra-ju 27. m. m. moko domov, se mu .i<> splašil vol in zbezljal po sesti, Boltežar je padal pod v os in mu je kol o odtrgalo dva prsta leve roke. — Ko so zažigali kres v Dvorjah pri C-ljah, je padel 21etni gostilničarjev sin Fran Prešeren v.ogenj in se hudo opekel.
Iz Šmartna pri Kranju. Poparjeni klerikalci, ki s strahom gledajo na sijajni napredek napredne misli po celem Kranjskem, posebno pa le v kranjskem in škofjeloškem okraju ne vedo, kako bi ta strah prikrili. Začeli so blatiti in obrekovati brezobzirno vsakega, kdor ne tuli v njihov črni klerikalni rog. Z izziva njem in lažmi bodejo preslepiti ja\-nost o svojem polomu, pri čemur jiir dobro služI vsako še tako umazano sredstvo. Y zadnjem »Domoljubu« si je spravil neki dopisan nad shod. ki ga je priredil samostojni kandidu: Strojeve v prostorih gostilne pri »Zadnjem groŠU« v Kranju. Če bi lagal dopisnik samo glede udrležb* ali razvijal po svoje politične nazore, bi se mu to ne zamerilo. Naravnost nesramno pa je, da napada osebe in laže tako hudobno, da bi zaslužil drugačen odgovor. Drzno očita železničarjem usluge, ki so jih baje sprejeli od klerikalne stranke. Sicer je to laž. vendar pa zasleduje dopisnik v »Domoljubu« Is cilj, da denuncira državne uradnike. Dalje iiapada nesramno dopisnik gostilno pri »Zadnjem grošu«. Očita pijačo in na gava hudobno, kot bi se godile v toj gostilni kake orgije. Kaj bi bilo, če bi govorili farovški zidovi I Gostilni-čarka, ki si s svojo obrtjo kot vdova le težko prisluži svoj kruh in je v obče priljubljena, ni zakrivila dragega, kot da je dovolila shod v svoji gostilni. Vse drugo namigavanje je podla laž in le hudobno izmišljeno sredstvo, škodovati samostojni obrtnici. S tem naj se zadovolji možak ar za danes, ee pa hoče izvedeti kaj vei , naj pokaže svojo pravo barvo.
Iz Jesenic. V nedeljo, dne 2. julija zberejo se popoldne ob 3. v šoli na Savi »Medičevi učenci«. Predava učitelj Pibrovec o svojem potovanju v Carigrad in Malo Azijo, potem pa si udeleženci »kupno fotografirajo. Vabijo se vsi prijatelji.
Soteska »Doveršnlk« na Hruši-el pri Jesenicah, katere popis prinese prihodnji »Planinski vestnik«, nudi radi divje krasote mnogo zanimivega, ter se izletnikom prav topla priporoča, da si jo ogledajo, posebno pa turistom, da turo od Golice nazaj čez Hrusiško planino napravijo in skozi to sotesko na postajališče Hru-šica. Pot je vseskozi markirana. Neposredno pred vhodom v sotesko, min, od postajališča Hrušiea, se je s
1. t. m. otvoril nov planinski Hotel-penzijon »Jasno Selo« z 39 sobami in velikim vrtom. Tam je pOtnikn dano, da se z dobrimi jedili in pijačo okrepča, dalj ali manj časa biva.
Iz Št. Janža na Dolenjskem. Smatram pod svojo častjo odgovarjati anonimnemu dopisniku »Laziljuha«, še manj pa, da bi se poslužil § 19. tisk. zak. Poživljam ga le, da naj javi svoje ime; dokazal mu bom tudi na pristojnem mestu, da je podel lažnjivec. Dovoljujem si pa le eno opombo. »Domoljub« piše, da sem nekemu članu slov. kat. izobr. društva povedal nekaj takega, kar ni za javnost. Bom pa jaz spravil v javnost! Temu članu sem ]k>vedal, kaj uganja škof proti mirnim in poštenim župnikom, a kaj smejo počenjati duhovniki, ki so škofu ljubi vsled njih kler. politikovanja, ter sem mu navedel slučaj kaplana Freliha, do-brniškega župnika in župnika Koejančiča. Seveda to kler. dopisunu ni za javnost. Rad verjamem! Ob' otvoritvi shoda pa sem dejal: »Otvarjam shod in dam besedo temu gospodu, ki se je prijavil za besedo.« Seveda »Domoljubov« dopisan tega ni slišal, ker drugače bi ne mogel lagati. Končno ga se enkrat imenujem lažnjivea in ga pozi vi jem, naj me toži; mu boni dokazal.
T van 31 a j cen.
Pekovska pomočnika med seboj.
Dne 28. junija t. I. sta dolgo popivala skupaj pri Grmu uslužbena pekovska pomočnika France Kmetic in Jože Cimerman. Nazadnje sta se pa spo-rekla radi nekih posojenih, pa ne vrnjenih krone ter sta začela dokazovati vsak svojo pravico z noži in uteži. Pa pride preklicani in prikliean! policaj in jima zaključi to dokazovanje.
Lastno mater je pretepel in poškodoval. I a Bele cerkve se nam piše: Kakor smo Se pred kratkim po rdčali, sta brata Nace in France Lin-dič strah cele okolice. A' torek pred sv. Alojzijem je prišel Lindič s polja domov in se začel prepirati radi malenkostnega vzroka s svojo materjo Marijo. Nazaduje se je pa tako daleč spozabil, da jo je grdo zgrabil za obraz in jo s črevljem sunil v nogo, da je bila krvava. Pravijo, da to ni bilo prvič, da je pretepel mater.
Babico so zaprli v Žužemperku, ker je na sumu. da si je odpravila telesni plod. Imela je namreč dalje časa ljubavno razmerje z nekim moškim. Bila pa je tako neprevidna, da je ljudi skupaj bobnala in jim kazala odpravljeni plod. Drugi pa zopet pravijo, da je bila kot babica klicana k nekemu splava in je plod le vz°la, da ga zakoplje in da jo župnik sumniči.
Motno oko pravice. Pri pekovskem mojstru J ur ju Kosu v Kadečalt je služil nekaj časa Ludovik Kolar iz Pregrade na Hrvaškem za pomočnika, potem pa je službo odpovedal in odšel 11. junija proti Mariboru. Par dni pred Kolarjevim odhodom je bila ukradena Kosu zlata žepna ira z zlato verižico v vrednosti 150 ron. Splošno se je mislilo, da je \ zel uro Ludovik Kolar. Vsled naznanila radeških orožnikov so prijeli v Mariboru Lndovika Kolarja in ga zaprli. Ker se je pa skazalo, da on ni vzel te ure in verižice, so ga zopet izpustili. No, moti se vsak lahko.
Izpod Nanosa. Učiteljska konferenca je v Hmševjn v lepih vrtnih prostorih g. P. Del Linza prav dobro -pela. Za častno udeležbo bodi v pr-vej vrsti zahvala g. glavarju, s. šolskemu nadzorniku, g. dekanu, kakor v obilnem številu došlim g. kolegom in damam koleginjam. Izjemo napravilo je le par koleginj. da se niso banketa udeležile, katerih se sicer v družbi ni niti pogrešalo, ali kolegi ja-liteta zahteva solidarnost. Čast bodi dana vzorni ljuhki gospici učiteljici Pavli Lampe, za nje požrtvovalno delo in trud z okrašenjem Sole za sprejem kolegov. Zadoščenje ima v tem. da je žela priznanje svojih predstojnikov. Zahvala gre tudi ugledni hiši Del Linčevi za res izborno in okusno kuhinjo, dobro pijačo, točno in fino postrežbo. Sploh je bil celotni vtisk zoper vse pričakovanje ugoden in kaj prijetno je bilo bivanje v senci košatih lip.
Boksarska borba med črncem Johnsoiiora in belim Jeffriesom vzbuja v vseh krogih po mestu in okolici \eliko zanimanje. Slika nam predstavlja obsežen prostor, v katerem je bilo okoli 50,000 gledalcev. Kaže se nam trenaža in cela borba obeh tekmecev, ki sta imela 22 spopadov. Borba je jako burna, kajti šlo se je za svetovno mojsterstvo najboljših boksarjev obenem pa je prišel pri tej borbi v pošte v še narodnostni moment, nanireč kdo bo zmagal, beli ali črni rod. Po 2urni borbi, ki je natančno fotografirana in dovršeno izdelana je padel beli Jeffries. Slika, ki traja skoro 2 uri se bode predstavljala ob malenkostno zvišanih cenah v kinematografu »Ideal« danes, v nedeljo in ponedeljek.
Lov občine Iška Loka.   Dne 8. julija 1911 ob poi 11« dopoldne se bo ,
dajal pri tukajšnjem c. kr. okrajnem
glavarstvu lov v najem. Ker je ta lov v neposredni bližini Ljubljane, je prav pripraven za ljubljanske lovce. Torej pozor!
Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 18. do 24. m. m. se je rodilo 20 otrok, mrtvorojenca sta bila 2, umrlo je 35 oseb, med njimi je bilo 19 tujcev in 23 iz zavodov. Umrli so za ošpicami 1, za jetiko 6f med njimi 1 tujec, vsled mrtvouda 1» vsled nezgode 1 in za drugimi boleznimi 26.
Bosonog izvošček. Da se bližajo vroči pasji dnevi, je pred par večeri dokazal pred južnim kolodvorom nek izvošček. Ker mu je bilo na kozlu sedečemu prevroče, se je sezul čevlje in bosonog pričakoval pasažirjev. Ker pa policija za tako kuajpanje nima smisla in tudi v dosedanjih tozadevnih predpisih ni nikjer govorjeno o bosonogih izvoščkih, je preskrbljeno, da bode moral od sedaj naprej, kakor njegovi tovariši, i ta sedeti na kozlu obut.
Stari uagajivee. Ko je včeraj sedela na klopi na Cojzovi cesti neka služkinja z otroci, se ji je natihoma zadaj približal policiji in občinstvu dobroznani žganjar, prismoda Ferdinand Gock ter služkinjo tako udaril s palico po hrbtu, da jo je telesno poškodoval. Tudi poleg nje sedeči otroci so se Gooka hudo prestrašili.
Kolo ukradeno je bilo snoči med 10. in 11. uro izposojevalki koles ge. Ani Gcrčevi z dvorišča na Dunajski cesti št. IG. Kolo je znamke »Stahd-art«, črno pleskano, »Torpedo«, prostega teka. ima navzdol zakrivljeno balaneo, pnevmatika na prvem kolesu je p^a zakrpana. Kolo je last potnika g. Češnika in je vredno do 100 K. Pred haknpOm se svari.
Tatvina. Pred par dnevi je bila vdovi Mariji Grošljevi ukradena na Emonski cesti št. 10 na zidu viseča srebrna možka ura s srebrno verižico. Poizvedbe so obrnile sum na neko v isti hiši stanujočo postrežnico, o kateri pa še ni popolnoma dognano, če je prava storilka. Ko je šla namreč Grošljeva po vodo, je pustila sobo odprto, osumljenka je pa takrat štala pred vrati. Ko se je Grošljeva povrnila, ni bilo ure več na zidu. Pri tozadevnih ]>oizvedbah je policija tudi dognala, da je dala osumljenka včeraj nekemu postreščku zastavni listek »Mestne zastavniee«, na katerem je zastavljena ženska zlata ura z zlato verižico za 30 K, češ. naj ga proda za vsako ceno. Izgovarja se sicer, da ga je našla, kar pa ni tako ve-rojetno. Kdor pogreša ta zastavni listek ali tako uro z verižico, naj se čimpreje zgladi pri policiji.
Pijanci. Včeraj popoldne se je bil nek 441etni delavec tako uasrkal jeruša, da je obležal v Strossmaver-jevi ulici in vpil, kakor živina. Ker ga niso mogli drugače spraviti z mesta, je prišel zeleni voz, v katerem so prijatelja jeruša odpeljali v špekov-ko. — Pred škofijo pa se je v neki gostilni pojavil drug žganjar. Ker mu je bil želodec že prepolen, je začel po lokalu razgrajati, vpiti, tolči po kuhinjskih vratih, naposled pa se je spravil še nad okna in pri njih pobil šipe. Tudi tega je odvedel varnostni organ za omrežena okna. -— Istotako se je bil opolnoči pojavil pred bolnišnico nek vinski brat. ki je toliko časa skovikal, da je prišel stražnik ter mu preskrhel brezplačno prenočišče. — Na Kongresnem trgu se je pa ponoči utaboril nek lOletni vagant, ki ga je istotako imel že poln želodec. Da bi se preskrhel za drugi dan, je nadlegoval mimoidoče za miloščino. Usmiljenje je pa obudil tudi v stražniku, ki je rešil pasante nadloge s tem, da je ponočnega berača odvedel v mestne zapore.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Hrvatov in 15 Slovencev, iz Amerike je prišlo pa 18 Hrvatov.
Zlata ženska ura brez verižice se je našla 30. junija na cesti od Sto-žic do mestne topničarske vojašnice. Dobi se pri najditelju v Stožicah št. 20, pošta Jezica.
Izgubljeno in najdeno. Krojač Pavel Jane je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Tesar Miha Bricelj je našel žepno uro z verižico. — Gospod Bruno Schott je našel žepno uro. — Kontoristka gdč. Irma Lesehdorferjeva je izgubila 100 K denarja. — Ga. Avgusta Šušteršiče-va je izgubila srebrno žensko uro z monogramom A. G. — Ga. Albina Valentova je izgubila 2 K vredno šerpo. — Zasebnica g. Avgusta Lu-keževa je izgubila srebrno žensko uro. — Premogar Ivan Bregar je izgubil niklasto žepno uro.
Novo restavracijo in špecerijsko trgovino sta otvorila na Tržaški cesti št. 21 v lastni hiši nasproti tobačne tvornice g. Fran in Franja Novak. Več današnji inserat.
Otvoritev novourejenega vrta gostilne Dražil na Rimski cesti štev. 11, bode danes (sobota) zvečer.
Vrtni tamburaški koncert se vrši danes in jutri zvečer na vrtu restavracije pri »Novem svetu«. Začetek obakrat ob 8. zvečer. sj
Slovanska Filnarmonija Koncer-tira danes pod. vodstvom kapelnika g. Edvarda Czajaneka v hotelu »Tivoli«. Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopnina prosta.
Narodna obramba.
Jurčičeve razglednice. Krasne Jurčičeve razglednice v treh barvah so ravnokar izšle in se prodajajo v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Cena komad 10 v, prodajalcem 100 za 6 K. Naročila sprejema in po povzetju pošilja ga. Helena Bavdek, Zaloška cesta št. 6. Razglednice imajo poleg Jurčičeve slike tudi njegovo rojstno hišo, desetega brata iu Mani-co in Kvasa ter so zelo okusno opremljene.
Društvena naznanila.
Društvo »Mladika« ima prihodnji ponedeljek, dne 3. julija t. 1. ob šestih popoldne v pritličju društvenega internata v Gosposki ulici št. 8 svoj letošnji občni zbor.
»Sokol I.« vljudno vabi na številno udeležbo jutrišnje društvene prireditve z javno telovadbo, ljudsko veselico, koncertom celotne »Slovenske Filharmonije«. Ker je število sedežev omejeno, prosimo one dame, ki želijo sedežev, da si te rezervirajo že dopoldne pri blagajni na Lediui ali pa to store pismeno pri blagajni isto-tam. Poživljamo starejše br. člane, da pridejo v kroju, ki se ga lahko rabi dopoldne in popoldne. — Tudi sokolske prireditve sicer čutijo draginjo; vendar, upoštevajoč sedanje razmere, je odbor nastavil cene kar mogoče nizko: vstopnina dopoldne 20 v., popoldne 60 vin. To mnenje je bilo merodajno tudi pri določitvi cen v paviljonih. »Sokol I.« je razvil v štirih letih svojega obstoja toliko neumornega dela, idejam sokolskega programa pridobil toliko priznava 1-cev med mladimi in starimi, da gotovo zasluži od slav. občinstva in javnosti vsestranske pozornosti in naklonjenosti.
»Sokol II.« i>onovno opozarja svoje člane, da se v kar največjem številu udeleže jutrišnje javne telovadbe »Sokola T«. V ta namen se zbiramo pred društveno telovadnico na Cojzovi cesti. Odkorakamo točno ob 3. popoldne s trobentaškim zborom na čelu. Na zdar! Odbor.
Veselica na sejmišču, ki jo prU redi politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj v nedeljo, dne 9. junija popoldne, obeta zaradi razsežnosti svojega programa in zaradi velikega zanimanja, ki vlada med vsem poljanskim občinstvom, biti nekaj izrednega, posebno ker se veselica ne bo gibala v znanem šablonskem veseli čnem okviru, marveč bo nudila povsem nove točke, kakršnih dosedaj še nismo bili vajeni pri prireditvah političnih društev. Zato bodi deviza vseh Poljancev in vseh prijateljev političnega in gospodarskega društva za poljanski okraj: Dne 9. na sejmišče.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Veliko vrtno veselico priredi dne 9. julija slovensko trgovsko društvo »Merkur« na vrtu tukajšnjega »Narodnega doma« v prid podpornemu zakladu. Predpriprave za to veliko veselico so v najboljšem tiru. Na lepo iu zelo okusno okrašenem vrtu bodo postavljeni paviljoni za jest vine, vino, pivo itd., v katerih bodo stregle naše vrle in požrtvovalne narodno gospe in gospodične. Vodstvo je prevzela preblago-rodna gospa Franja dr. Tavčarjeva. To dejstvo nam že v naprej zagotavlja lep uspeh. Nekaj posebnega bodo prekr asni dobitki za srečolov, ki bodo razstavljeni v posebnem paviljonu, kjer bode lahko vsak poskusil svojo srečo. Glavni dobitek bo vagon premoga. Tistemu, ki bo sreča najbolj mila, bo kupil za 20 v 10 do 12 tisoč kg premoga — tega gotovo ne bode zeblo. Kakor čujemo, vlada že sedaj veliko zanimanje za to veselico in upati je, da izpade ta naša prireditev lepo, kakor vse prejšnje prireditve našega društva. V slučaju slabega vremena se bode ista Aršila v »Sokolovi« dvorani.
Football tekma v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na football tekmo, ki se vrši jutri, v nedeljo, ob pol 6. popoldne na igrišču v Tivoli. Nastopilo bo moštvo iz Kranja in II. ljubljansko moštvo, ki sta minoli četrtek igrala v Kranju 3 : 2 in se bo jutri iz vo je vala revan-che tekma. Vabimo občinstvo, ki je pri tržaški tekmi pokazalo toliko zanimanja za ta lepi šport, da se v velikem številu udeleži jutrišnje tekme in tako pokaže, da ve ceniti napredek slovenskega športa.
Izvanredni občni zbor bivšega nar. soe. izobraž. društva »Bratstvo«. Dne 11. junija se je vršil v areni Nar. doma izvanredni občni zbor nar. soe. izobraž. društva »Bratstvo«. Občni zbor je otvoril predsednik br. Vimer. Iz poročil tajnika, blagajnika in odsekov se je razvidelo, da je mlado drjištve y zelo lepem, razvoju.
Nato je bil stavljen predlog, da se iz društvenega imena izpusti »narodno socijalno« in da se izpremene pravila v toliko, v kolikor so v zvezi s tem imenom, ker si vsled tega imena prisvaja t. zv. nar. socijalna stranka preveč pravic do društva .Temu predlogu so nekateri ljudje, ki imajo pred očmi samo svojo osebno politiko, nasprotovali. Pri glasovanju je bil pa z navdušenjem sprejet predlog o iz-premeniti društvenega imena. Voditelji nar. soc. politike so ostali osamljeni. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni v odbor mladeniči, kateri imajo resno voljo in zmožnost, da vodijo društvo do njegovega pravega cilja. Predsednik je nato zaključil dobro uspeli občni zbor s pozivom, da vsi člani in članice vstrajno delujejo za procvit društva. V Ljubljani je sedaj »Bratstvo« edina narodna in napredna izobraževalna mladinska organizacija. Ako se dosedaj ni razvilo kot bi se moralo po svojem namenu, je pripisovati temu, da so imeli gotovi falitni politiki preveč vpliva na razvoj društva, a sedaj je društvo vseh teh vplivov prosto. Sveta dolžnost napredne javnosti pa je, da podpira društvo v vseh ozirib, da bode moglo vršiti svojo nalogo. Koliko na primer klerikalci žrtvujejo za svoj naraščaj, dočim v tem naprednjaki ne smejo zaostajati. »Narod brez mladine, je narod brez bodočnosti« ista prislov i ca velja o stranki. Upati je, da se slovenska napredna javnost odzove temu klim, ter prerojeno »Bratstvo« podpira, da isto doseže stopnjo, katera mu gre kot edinemu slov. naprednemu mladinskemu društvu.
Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja v Ljubljani je imela ilue 20. junija ob H. zvečer v gornjih prostorih »pri Koži« svoj redni občni zbor.   Predsedoval   mu   je ravnatelj zadruge, gospod finančni tajnik dr. Rupnik ter se ga je udeležilo številno članov. Zadruga je v preteče-nem upravnem letu 1910 dokončala svoje prvo delo, katerega je zasnovala v početku, ter dogotovila zgradbo velike stanovanjske hiše v Gradišču in isto dala svojim članom na razpolago. Pomen te stavbe bode* pač rasel od leta do leta, vendar bode pa celotno gospodarsko   vrednost pokazala bodočnost. — Bilanca izkazuje v postavki aktiva vsoto 330.030 K 28 vin., v postavki pasiva pa 324.638 K 22 v. ter znaša čisti   dobiček za upravno dobo 1910 5398 K 06 vin. Čisti dobiček se je razdelil po določilih pravil na različne rezervne   fonde in se je sklenilo, izplačati članom    4f/o dividendo, oziroma jo pripisati še nepopolno vplačanim deležem. — Gibanje članov v poslovnem letu 1910 je naslednje: koncem prejšnjega leta je ostalo 75 članov, pristopilo je nanovo 23 in odstopilo 10 članov,   tako da ostane koncem leta 1910 še 88 članov. — Stanje zadružnih    deležev znaša 31.693 K 41 vin. — Zadruga   se je udeležila po svojem zastopniku tudi IX.   mednarodnega stanovanjskega kongresa na Dunaju (od 30. maja do 3. junija 1910) in razstavila na razstavi načrtov, ki je bila združena z istim tudi načrte zadružne hiše. Konec leta 1910 je prinesel vsem zadrugam lepo božičnico v podobi zakona z dne 22. decembra 1910 drž. zak. št. 242 v zadevi osnovanja fonda za pri-skrbo malih stanovanj. — Na podlagi tega se osnuje v 10. letih sukcesivno 25milijonski fond, ki se uporabi kakor garancijski fond za druge hipoteke malih družinskih stanovanj do skupne višine 200 milijonov kron. Korist tega zakona bodo imele javne korporacije, predvsem občekoristne tsavbne zadruge in je zatorej jasno, da. so te za bodočnost eminentne važnosti, katerim bode pri reševanju težavnega    stanovanjskega vprašanja pripadla velika naloga. Volitve so izkazale naslednji uspeli: v načelstvo so bili voljeni gospodje: dr. Rupnik, Sktišek. Rothl, dr. Papež   in Lil leg; kot namestnika pa gg. Frbančič in Rasteiger; v nadzorstvo so bili voljeni gospodje: Višnikar, Mandelj, Vesel, Winter in Rak; kot namestnika gg. Pibernik in Jan. — Ko se je na-čelstvu in nadzorstvu, posebej pa še gospodu ravnatelju finančnemu tajniku dr. Rupniku, dalje blagajniku, gospodu   davčnemu nadupravitelju Skušku in pa iz nadzorstva odstopa-jočemu članu gospodu gim. ravnatelju in šolskemu svetniku dr. Bezjaku izrekla zahvalo občnega zbora, se je isti zaključil.
V nedeljo, dne 2. julija 1911 v Šiško na prijazen griček, na katerem stoji restavracija »Bellevue«, kjer priredi drnštvo za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški svojo drugo veliko veselico. Zabave bo v izobilju. Namen in pomen priredbe je vzvišen. Šiška je narodna, je pa ugrožena od tujcev. Dolžnost je slehernega narodno čutečega Slovenca, da po svojih močeh pripomore, da se čim preje postavi proti prodirajoče m u sovražniku trdnjava, pod katero streho naj se vežbajo in urijo narodni branitelji. Ta namen se pa zamore uresničiti le tedaj, da se prepotrebni zgradbi doma priskoči na pomoč. Na zdar!
Slovensko pevsko društvo Zvon v Šmartnem pri Litiji priredi veliko pevsko slavnost ob priliki svoje 20-letnice dne 2. julija 1911. — Slavnostni koncert na dvorišču graščine »Slatina« ob pol 3. popoldne. Vstopnina h koncertu: Sedeži 1 K, stojišča 50 vin. — Velika ljudska veselica v parku gradu »Slatina« ob 4. popoldne. Vstopnina k ljudski veselici 40 vin. za osebo. — Spored: Ob pol 12. odhod k sprejemu na slavnost došli h društev in gostov v Litijo, nato skupen odhod v sprevodu skozi Litijo v Šmartno, kjer sc vrši ob 1. sprejem.
Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. lil. redni občni zbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 5. julija 1911 ob 8. zvečer v društvenih prostorih z običajnim sporedom.
Prosveto.
Koneclctne skušnje v šoli »Glas-
bene Matice« se bodo vršile po sledečem redu: v jxmedeljek, 3. julija za gosli in klavir, šola g. Vedrala, ter za klavir, šola g. Kavčiča in gdč. Praprotnikove; v torek, 4. julija za klavir, šola gospe Taliehove in za gosli, šola g. Bezeka; v sredo, 5. julija za klavir, šola gdč. Chlumecke in g. šol. ravn. Gerbiča. Začetek skušnjam je vsaki dan ob 4. popoldne. Starši, njih namestniki in društveni člani imajo k tem skušnjam prost pristop. — Društveno ravnateljstvo »Glasbene Matice-.
III. produkcija »Glasbene Matice«, ki so je vršila v sredo zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, je prinesla 5 zelo dobro uspelih klavirskih točk, tako iz šole g. Fr. Gerbiča Raf-fovo meditacijo in Capricio, ki jo je igrala z dobrim razumevanjem gdč. Magda Josin. Iz temperamentne iole ge. Taliehove smo slišali zelo dobro naštudiran in z globokim umevanjem vseh posebnosti    izvajan Dvofakov »Ples škratov« i^ran od   gdč. Filij>e Snpančič, ki se je izkazala kot globoko čuteča igralka in je imela klavir popolnoma v svoji oblasti. Nicodova Tarantela je bila za gdč. Vido Šešek nekoliko pretežka skladba, vendar pa je tudi ona pokazala dober talent in bo gotovo še lepo napredovala. Tudi Lisztova ogrska rapsodija,   ki jo je igrala gdč. Milica   Lavrenčičeva iz iste šole, je pokazala, koliko more doseči z ljubeznijo in umevanjem združena   marljivost.   Pokazalo se je to tem bolj, ker je skladba zelo težavna. Iz šole g. Vedrala je igrala na klavir Mendelssohnovo »Pesem brez besed« s krepkim   poudarkom   in dobrim razumevanjem   gdč. Mara Breskvar. G. Cilarič iz šole g. Tnnote obvlada klarinet tehnično popolnoma dobro, vendar potrebuje še nekoliko vaje, da bo izzval svojemu godbilu ono k srcu segajočo mehkobo, ki je klarinet. Svoj   čas   povzdignila   v družabno gojeno godbiIo.   Isto bi veljalo tudi glede nekaterih stavkov v triju gg. Otona Kollariča, Vinka Kolška in Avgusta Mateta iz šole g. Breznika, ki so izvajali Fiirstenavov koncertni trio za flavte. V celoti so izvršili vsi svojo   nalogo častno.   G. Vedral je mojster na gosli in ve tudi svojim učencem udahniti   pravo umevanje skladeb. Pravo veselje je, gledati, s kako krepkimi in sigurnimi potezami nastopajo njegovi učenci. Zelo talentirani g. Fedor Gregorič je izvajal AVahlov   »L'antique«, Beristov koncert št. 9 pa g. Viljem Ločnik, ki je žel za svoj umetniško dovršen nastop zaslužen dolgotrajen aplavz, ki se skoro ni hotel i>oleči. Pevske točki* sta imela g. Leopold   Kovač in gdč. Pavla Bole, oba iz šole g. Huha-da. G. Kovač ima prav dobro izvež-ban liričen tenor in   je   nastopil v Schumannovi »Ti siješ kot cvetlica«, v Krekovi »Zaprta so njena okenca« in v Lajovicevi »Seronadi<s. Gdč. Bo-letova pa se je izkazala kot pravo dovršeno pevko umetnico   in   je brez dvoma odnesla venec   tega večera Njen čisti in močni ter v vseh legah in vseh, tudi najtežjih pozicijah, enako siguren   glas in njeno globoko razumevanje vsebine ji dado popolnoma značaj do vršo ne pevke.
— Stojkovičeva gledališka družba priredi v Ljubljani dve predstavi in sicer v nedeljo 2. t. m. in v ponedeljek 3. t. m. V nedeljo se vprizori znamenita Ogrizovičeva drama »Ha-sanaginica«, ki je dosegla povsodi kolosalen uspeh in ki jo bodo v pri-hodni sezoni igrali tako na Dunaju, kakor tudi v Berolinu. Slovenskemu občinstvu priporočamo, naj si ogleda to znamenito dramo. V ponedeljek je orfejski' večer, pri katerem bodo prišli na svoj račun tisti, ki si žele lahko zabave.
Izprrt sofflfta.
Izpred deželnega kot vskličnega so« dlšea.
Škof, kaplan in — klobase ali : radi česa se že čutijo razžaljene naši duhovniki. Moravski kaplan, ki ima menda dispenzo od škofa, da sme celo na veliki petek «— klobase jesti,
'silno-* razžaljen, ker mir je v. Moravčah nekdo rekel, da na veliki •petek kobase je, ker ima dispenzo. Hitro je tekel ta mašnik k sodniji .na Brdo ter obtožil svojega bližnjega, ker je njegov politični nasprot-jirky ter predlagal, da mora biti radi tega sramotnega očitanja dotienik Tiajmanj radi žaljenja časti zaprt, če ne obešen. Prvi sodnik je obtoženca oprostil vsake krivde, češ da-s svojim očitanjem ni razžalil kaplana, tudi če ni re*s da kaplan na petek klobase je, ker je pristavil, da mu je *ikof to dovolil. Kaplan pa s to sodbo ni bil zadovoljen in se je pritožil na deželno sodišče, češ da ga je obtoženi g. Orehek hotel s svojo trditvijo o klobasah izpostaviti javnemu zasmehovanju. Zdaj je sodilo deželno sodišče, ki pri vsej dobri volji ni moglo ugoditi maščevalnemu božjemu namestniku. Kaplanov zastopnik je hote^ na vsak način dokazati, da je bila trditev obtoženca sramotilna. Vzklic-r*> sodišče je razsodilo: vzklieu se ne ltgodi- Tako daleč vendar še nismo, da. bi se sodišče pridružilo mnenju kakega kaplana, ki smatra za sramoto, ako na petek klobase je, če mu to skot* dovoli, in da je očitanje, da s škofovim dovoljenjem posti s — klobasami, žaljivo za božjega nanie>tui-km. Zdaj naj se pomenita med seboj kaplan in škof radi - - klobas1. Kako že* pravi narodna pesem: Klobase, klobase, klobase jemo mil Toda le — ^dispenzo škofovo. Za poč*t!
Pogram
za X. slovanski časnikarski kongres in J. razstavo slovanskih časopisov v Bcl gradu.
Ban prvi: 10. julija ob 9. dopoldne:
l. Predsednik -Zveze slovanskih časnikarjev gosp. Josip H o 1 e č e k otvori kongres
"J. Volitev predsedstva. Pozdravni govori.
4. Dr. Jovan S k e r l i e, vsem i-liški profesor: »Zgodovinski pregled srlv^kega časopisja  1791—1011.«
5. I. L a k a t o š , urednik » Obzora«: »Zgodovinski pregled hrvaškega časopisja.«
6. Slavnostna otvoritev 1. razstave slovanskih listov in časopisov.
Drugi dan: 11. julija ob 1). do-! ; .Idne:
1. Dr. K. Ostaszewski-B a r anski, urednik Dziennika Po^skega«: »Stoletnica poljskega ča->opisja.«
2. Georgi T. Pejev: »Naloga slovanskega časopisja v gospodarskih \ prasanjih.«
Ljuba Jo v a n o v i ć . bivši minister: »Slovaifeko časopisje kot -Moreč miru.'' — Popoldne ob štirih:
4. [van I v a n i č : »Slovanska časnikarska brzojavna agencija.«
r>. X. glavju občni zbor »Slovanske časnikarske /.veze«.
Tretji dan, dno 12. julija ob 0. predpoldne: t. Določitev kraja, kjer »»o prihodnji XF. kongres.
2. Zaključenja kongresa.
Podrobni program, legitimacije, poslovnik in vsa ostala navodila, kakor tudi program izletov, ki bodo ■\:». in 14. julija, dobe udeleženci kon-gresa v Belgradu. — Obleka: Na dan otvoritve in na banketu slavnostna, sicer navadna. Prijave na kongres, ki pri« le jo po 3. juliju, se ne bodo upoštevale. —— ■ -■
Razglas.
Iz zaklada Leva Gherke v podporo bolnih  mladih političnih kaz-oeneev, 1k> obdarovan s vsoto po (>5 K vin. ]x>litičen kaznenec, ki je bil obsojen v ječo in ki je:
1. slovanske narodnosti, ne gle-«ie;.T*a veroizpovedanje in stan;
2. ki še ni prekoračil 24. leta, in o. ki nima nobenega premoženja.
Med prosilci ima prednost najslabši, najmlajši ali najbolj bolni. Prosite! j i naj svoje prošnje vlože najkasneje do 10. avgusta 1911 do 12. opoldne na mestnem magistratu v Pragi, Ljubljani, v Lvovu, Krakovu ^Ji Zagrebu.
Magistrat kraljevskega stolnega inesta Prage, dne 20. junija 1911.
Županov namestnik.
Razne stvari
* Požarja. V stari Aleksanderski vojašnici v Petrogradu, ki so jo preži dali v hišo s stanovanji, in kjer sta-auje kakih 200 oseb, je izbruhnil v četrtek zjutraj velikanski požar. — Vsled gostega dima, ki jo nastal, so bili ogroženi vsi stanovalci. Gasilci BO morali rešiti iz gorečega poslopja kakih 40 ljudi in se je zgodilo pri tem tudi nekaj nesreč. Pri reševalni akciji pa se nobeden ni smrtno ponesrečil, samo neka TOletna starka je umrla iz razburjenja za srčno kapjo,
"ko so jo prinesli Iz gorečega stanovanja, —i V mestnem delu Hagia Sofija v Solunu je izbruhnil včeraj ponoči velik požar, ki je dal gasilcem zaradi močnega vetra mnogo opraviti in so ga mogli še-le tekom včerajšnjega dneva omejiti. Škode je nad 2 milijona kron in so prizadete skoro samo židovske rodbine.
* Poskusi v c. in kr. garnizijski bolnici v Gradcu so podali: Tudi pro-t i zaprtju bolnikov, ki so navezani na posteljo, so se z naravno Franc Jože-fovo grenčico dosegli odlični uspehi. Učinek se pojavi brez vsakih neprijetnih bolečin, ali poznejših vplivov,* vsled česar se »Franc Jožef ova« voda od vseh bolnikov rada zavziva. 2
* \unquam retrorsum! Ta izrek vodi tvrdko Lamin & Klemeut že od postanka nje izdelovalnic avtomobilov. »Nikdar nazaj, vedno naprej, to je geslo, pod katerim grade Laurin & Klement svoje avtomobile. Kdor vozi to znamko, tega je zmaga. Vsaka dirka dokazuje to. Povsod vidimo L. & K. na čelu in drug za drugim si slede uspehu. Zadnjič doseženi veliki zmagi na Opčini je sledila zmaga že v nedeljo, 25« t. m. Pri cestni dirki Komoraii-Schbnbruun sta do-segla v kategoriji do 1 V 2 litra, prof. Kolowrat in baron Haan na Lauriu & Kiementovih vozilih proti voziloma »ApollOfc in >^Colibri«c prvo in drugo darilo. A' športnih krogih bodo to jK>ročilo pozdravili z odkritosrčni tu veseljem.
* Stavka mornarjev. Kakor poročajo iz Londona, je odšlo od tam 500 redarjev v Hull, kjer so trajali nemiri do 4. zjutraj. Policija na konjih je demonstrante raztrnala. Cu-nardova proga in proga Kanada-Pa-cifie sta ugodile zahtevam pristaniških delavcev in mornarjev. Y Hullu jo prišlo ponovno do ostrih spopadov s policijo. Pri teli spopadih so bili trije redarji težko ranjeni, mnogo pa je bilo lahko ranjenih. Demonstranti so vdrli na neko staro pokopališče, razbili nagrobne spomenike in metali kose teh spomenikov tia redarje.
lelefonsKa in brzojavna poročila,
Ministrski svet. — Zasedanje zbornice. — Parlamentarni klubi.
Dunaj, 1. julija. Danes dopoldne ob 10. se je sestal pod predsedstvom min. predsednika Gautscka ministrski svet, katerega so se udeležili vsi min i str i. Ta ministrski svet je odločil o terminu, kdaj se snide zbornica k prvi seji. O terminu do sedaj se ni znanega nič natančnega, pač pa se zatrjuje, da bo zbornica sklicana k prvemu zasedanju 15. ali 18. julija. Ministrski predsednik bo počakal tudi tako dolgo, da se parlamentarne organizacije konstituirajo, predno bo začel konference in pogajanja z voditelji strank. Doslej se je konstituiral samo y Lnotni češki klub-. V torek se konstituira kršeansko socijalna zveza. A' petek ima nemški >;Nationalverband« prvo sejo. Poljski klub se sestane Šele po končanih volit vali v Galiciji.
Kdo je kriv? Ali otroci med sabo. Dunaj, 1. julija. Konservativni nemški klerikalni krogi so si segli v Jase s krščanskimi socijalci. Današnji »Vaterland« prinaša članek z nadpisom: »Kdo je kriv t« v katerem dolži klerikalni voditelj baron Di Pauli krščansko socijalno stranko, da ni imela nikdar trdnih značajev v svoji sredi, ter da je ravno to }>olo-vičarstvo krivo velikanskega poraza. Novi rektor dunajske univerze.
Dunaj, 1. julija. Danes je bil izvoljen za rektorja dunajske univerze zgodovinar dr. Osvald Bedlich. Nemška kultura.
Litomerice 1. julija. Tukajšni list „Volksrecht" poroča, da so se pogodile pri kresu, velikanske nasilnosti Nemcev proti Ćehora. Pri „Sonnwend-feier" sta bila navzoča tudi dva češka delavca, katera so Nemci spoznali, napadli in do krvi pretepli, potem pa izročili orožnikom, ki so delavca zaprli v ječo. Po noči, ko je bila slav-nost končana, je vdrla razdivjana drhal v zapore ter zopet napadla oba delavca in oba težko ranila. En delavec je smrtno - nevarno ranjen. Nemško-nacijonalni kmetje so nato pridrli v Litomerice z vilami in kosami, ter vdrli v stanovanja čeških delavcev. Na čelu tem razdivjanim bandam je stal tamošnji tovarniški ravnatelj VVodička. Ceski delavci, ki so zaposleni v tej tovarni, so zahtevali od tovarnarja zaradi tega odstranitev VVodičke, čemur se je pa tovarnar uprl. Vsled tega je prišlo do splošne stavke Čeških delavcev.
Krščansko - socijalna morala. Solnngrad, 1. julija. Včeraj je bil obsojen v Solnogradu krščansko-socijalni vodja Brotzner na G tednov težke ječe, ker je bil zapeljal 151etno, njegovi skrbi izročeno deklico Kittl
ter ko so se pokazale posledice, izjavil pred sodnijo, da otrok ni njegov. Ministrska kriza v Srbiji. Belgrad 1. julija. Pašičev kabinet je podal danes svojo demisijo. Vzrok demisije je konflikt med finančnim ministrom Protićem in trgovskim ministrom Prodanovicem zaradi vprašanja, na kak način in po kateri obrestni meri naj se najame novo srbsko posojilo, ki se vzame na Francoskem. Pašićev kabinet se je sestal 24. oktobra 1909 na koalicijskem programu med obema radikalnima frakcijama. Septembra 1910 sta demisijonirala notranji minister in minister za bogo-Častje, ter bi se morali baš včeraj te te dve mesti zasesti. Namesto tega je prišlo do celotne demisije. V dvornih krogih se zatrjuje, da bo poverjena provizorična sestava kabineta Nikoliću in da bo vodil ta kabinet posle do jeseni, ko se ustvari definitivum.
Bolgarska ustava. Trnovo, 1. julija. Nova bolgarska ustava je bila včeraj v velikem narodnem sobranju v prvem branju sprejeta in odkazana 33 članski komisiji.
V Albaniji ni miru. Carigrad, L julija. Kljub temu, da je turška vlada ponudila Malcso-rom dalekosežne koncesije, Malisori vendar ne prenehajo s svojim gibanjem, ker poznajo turške koncesijo, ki ostajajo vedno le na papirju. Albanski zdravnik Besimbcj je zbral velik četo in koraka proti Gorici, ter napada turške posadke. Združil se je tudi z bolgarskimi četaši.
B i enter.
Carigrad, 1. julija. Turški uradi v Bitolju so prišli na sled, kje skrivajo roparji nemškega učenjaka Bich-terja.
Okiofutaui politik.
Varšava, 1. julija. Na ulici je poki dijak oklofutal bivšega predsedniku poljskega kluba v ruski dumi, urednika Dmovskiga. Vzroki napada so političnega značaja. Kevolucijonarci in rojalisti na Francoskem.
Pariš, 1. julija. V neki ulici v Parizu je prišlo med revolucijonarei. ki so so navduševali za Alzaško-Lota-rinško in med rojalisti do krvavih izgredov.
Witto.
Frankobrod ob 31., 1. julija. Tu se je podvrgle včeraj znani državnik baron Witte težki operaciji na možganih. Operacija se je baje obnesla. Za Crno goro.
Beroliu, 1. julija. »Berliner Tag-blatt« poroča iz TVirograda, da ima pooblaščenec kralja Nikite, bivši minister Mijuškovič s seboj osebna pisma kralja na njegove zete velika kneza Petra in Nikolajeviča, v katerih ju prosi kralj, da posredujejo v prilog interesom Crne gore. Odposlanec se trudi dobiti pri carju avdijenco, da mu razloži težavno stanje Orne gore
Gospodarsko.
— Prepovedan sejem. Živinski sejem, ki bi se moral vršiti dne 12. julija v Horjulu, je zaradi kuge na gobcih in parki ji h prepovedan.
Prva letošnja žetev. Dne 22. junija so želi v Šmiheiu pri Novem mestu prvi ječmen. Vse žito je razmeroma lepo prezimilo, zraslo in lepo zori; kako bo pa plenjalo, se danes še ne more reči, to bo pokazala mlačev.
Poslano.
Z ozirom na nastali štrajk ljubljanskih pekarskih pomočnikov, ki je popolnoma neopravičen ter z ozirom na razne od gotovega strankinega časopisja med občinstvo razširjajoče neresnice glede delavnega časa pomočnikov, plač in sanitarnih nedostatkov v pekarnah, prisiljena je podpisana zadruga v interesu svojih članov in sploh konsumentov slav. občinstvu podati tem potom tozadevna pojasnila.
Kar se tiče stavke pekarskih pomočnikov same, se smatra od strani pekovskih mojstrov ista kot neopravičeno uprizorjena; kajti vkljub temu, da se je od strani mojstrov določil dan 28. junija, ko se je imel vršiti izvanredni zadružni občni zbor pe-kerske zadruge kot odločilen glede mirne poravnave, so vendar pomočniki sklicali za dan 26. junija zborovanje po § 2. dr. pravil in takoj sklenili splošno stavko.
O tem svojem sklepu so sicer mojstre pismeno obvestili, toda zvečer ob 6. uri ni bilo mogoče ničesar več ukreniti proti sklenjeni stavki.
Žalibog je bilo med g. mojstri takoj nekaj Judežev, ki so svoje lastne ter interese svojih stanovskih kolegov in kupujočega občinstva še isti večerr iz gole lakomnosti izdali na ta način, da so se vsem zahtevam pomočnikov brezpogojno vdali, nevedoč kaj da podpišejo.
*) Za vsebino tega poslanega ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
• BU DAPE5T • •TRST* ♦ PSR15« KRIST »JANJA 18ft6NT6«KAJ1A0A
Pri dne 28. junija se vršečeni izrednem obenem zboru sklenili so pa ostali g. mojstri vstrajati pri prvotnem sklepu, tako dolgo ne s pomočniki se pogajati, vsled njih zadnjega postopanja, dokler isti ne pridejo z novimi sprejemljivimi predlogi oziroma zahtevami. Prvotne njih zahteve so namreč tako pretirane in deloma tudi protipostavne, da so nekatere sploh neizvršljive — nekatere pa take, ako bi se sploh v celoti sprejele, bi že itak splošno draginjo živil vsled podra-ženja kruha občutno povišale.
Blagovoli naj se upoštevati, da so že doslej v večjih pekarnah imeli prvi delavci 30 in še več kron tedenske plače, prosto stanovanje in potrebni kruh, tudi ne več ko 8—10 ur na dan delavnega časa, glede nedeljskega oziroma nadomestnega počitka se je v večjih pekarnah isti, kolikor le možno in kolikor postava zahteva vpeljal, v manjših obrtih so pa ti razri predpisi o nedeljskem oziroma nadomestnem počitku neizvedljivi, kar vsak strokovnjak lako temeljito pojasni.
Odločno pa mora podpisana zadruga zavračati nesramne laži prej omenjenega časopisja glede sanitarni!) nedostatkov v pekarnah. Vsi pred leti mogoče nahajajoči se nedostatki so se po zahtevi mest. magistrata oziroma obrtnega nadzorništva odpravili.
Z ozirom na navedena dejstva obrača se podpisana zadruga v imenu svojih članov do slav. kupujočega občinstva s prošnjo, da simpatizira v tem boju, ko se gre za obstanek pekovskih mojstrov samih in proti splošnem po-draženju kruha z istimi, ter za čas trajajočega štrajka nekoliko potrpi — ter se zadovolji pri vsakem posameznem mojstru s pecivom, ki se mu do* stai i, ker pa to tudi ni mogoče vsa-komu, pa svoje potrebe glede kruha krije vsak pri svojem dobavitelju v prodajalni tako dolgo, dokler ne bode ta spor med delodajalci in delojemalci poravnan.
V Ljubljani, 30. junija 1911.
Zadruga pekov in kolačnikov
v Ljubljani. 2307
tovarne:
• PRACA• • KLATOVT•
rtEuenn
Darila«
Upravništvu naših listov so poslali za: Ciril-Metodovo drežbo: I. Frole, St. P^ter na Krasu 6 K, nabral med poslušalci očarujoče „palške pevke" za prekrasno pesem ,,Oj planine"; gdč. P. D. v Ljubljani 1 K zgubljene stave in pisarna dr. Alojzija
Kokalja, odvetnika v Ljubljani v kazenski zadevi Jakoba Jernejca proti Ivani Ložar in Mini Jenko od poslednjih dveh plačano globo 10 K. — Skupaj 17 K.
.Narode? sklad": ga. G. K. v Novem mestu 10 K, nabrala med naprednjaki v gostilnah ,,Poula" in Koklič. — Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik; Basto Pustoslcmšck.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. junija: Fran Bol!e. šolski sluga v pok., 71 let, Rimska cesta 24.
Dne 28. junija: Jakob Lovša, dninar, 16 let, Radeckega cesta 11. — Viktorija Bra-jer, hči sobnega slikarja, 2 1., Ulica na grad.
Dne 30. junija: Fran Pukelstein, na-darbinar, 73 let. Stara pot 3.
Dne 1. julija: Ivana Kordik, zasebnica, 27 let, Študentovska ulica 2. — Matija Arkl, poštni sprevodnik v p., 77 let, Poljanski nasip 38.
V deželni bolnici: Dne 25. junija: Matija Janša, hlapec,
24 let. — Anton Kocmur, delavec, 31 let.
Dne 26. junija: Anton Marinčič, mestni
ubožec, 51 let.
Dne 28. junija: Fran Silar, posestnikov
sin, 12 let. — Fran Petrič, posestnikov sin,
9 let.
Zif ne cene v Budimpešti.
Dne !. julija 1911.
Termin.
Pšenica za oktober 1911. Pšenica za april 1912 Rž za oktober 1911 . . Koruza za juli 1911 . . Koruza za avgust 1911 . Oves za oktober 1911 .
za 50 kg 11 67 za 50 kg 1194 za 50 kg 9 28 za 50 kg 721 za 50 kg 7*36 za 50 kg 8-02
Efektiv.
Koruza označena kot trdna.
Poslano.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem f ganja In soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. AIOLL, c. in kr. dvorni založnik na Dunaju, Tuehlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 iS
»Vse je preč, vse je preč — in ne pride nikdar več**, veselo vzklikne gospodinja ob pogledu na mrčesjo zalego, ki jo je pomoril »ZacherKn*.
Posebne antiseptične lastnosti sestavin praškega domačega mazila iz lekarne B. Frag-nerja, c. in kr. dvornega dobavitelja v Pragi so povod uspešnemu učinku na hitro zaceljenje različnih vrst ranitev. Mazilo je izborno za pokrivanje ran, ker jih varuje vsakršnega oneči-ščenja ter jih hladi in blaži bolečine. To izborno domače zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih klearnah.
PERItS 2fi COSPOOC*' 1
7v\-JQ§SaI0WENSrBMj
CI r. KR- OVORm UFERANThPRAGAj
Kašljajočc opozarjamo na inse-rat o Thvmoniel Scillae, preizkusern izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo.
Avsrr.ceresirna druioa it 1 Duna±XYH1/i
Telefon 22288.
Martin 3-Srrasse 71.
Pa^ier a Gigarefctes
ABADIE
Z43 vinopivce
za mešanje s t rt ni m sokom!
•mm
alfcalična kislina
nevtralizira
vinsko kislico
prijetno reiocega
okusa. Ne
barva vina«
'v *
.    *      T. *
LES
i
Priznano močna, labko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
NajsMircciše jamstva. Ratfrovttri ima koloo.
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Spiral, triniu s kolesiia pkm. m.
Izposojevanje koles.
3
zlati nauki!
i.
Kdor s „FLORlAN-om" se krepča, Zmeraj dober tek ima?
II.
Če želodec godrnja.
Pij „FL0RIAN-a", pa nehal
in.
Ni otožen, ni bolan. Ta, ki vživa
Postavno varovana
DobCr   tek ! Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rastno izborne Fellerjeve kroglice z rabarharom in znamko »Elzine kroglice«. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite tetudi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo,  6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V, Feller v Stubicj, Elizin trg St. 238 na HrvaŠkem
30
Meteorolosično poročno.   Rite \\ I m % lira 711
% f  , Md mori« WS.        SfttUjI trifrt tUi 7M« ■■      M V «# i 11II fl     vi llf»ll
Stanje barometra
v mm
2.pop. 736*5 9.zv. I 734'6
E S
257 19-8
7. zj.   7342    156   si. jzah. soparno
slab jug
sl.szah.
Nebo
jasno del. oblač.
Štednja včerajšnja temperatura 19*8*. norm. 19*1'. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Potrta globoke žalosti naznanja gospa Pavla Betan roj. Stargl v lastnem in v imenu svoje hčere Pavle žalostno vest, da je nje iskreno ljubljeni, angelsko dobri soprog, oziroma oče, gospod
Matej Bežati
c. kr. notar v Marenbergn
dne 28. juniia 1911 ob »£9. dopoldne nenadoma umrl vsled srčne kapi.
Pokojnikovo truplo se je 30. junija ob ^'48. uro zjutraj v hiši žalosti v Marenbergu blagoslovilo, na to pa prepeljalo v lastno grobnico na Steinfeldsko pokopališče v Gradcu.
Sv. maše zadušnice se služijo v Gradcu v soboto, 1. julija ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi pri sv. Andreju in v Marenbergu v ponedeljek, dne 3. julija 1.1. 2305
Marenberg-Gradec, 1. julija 1911.
Zahvala.
Ob bridki izgubi moje soproge, "o spe 2302
mi je došlo toliko dokazov sočutja, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, zato izrekam tem potom svojo odkritosrčno zahvalo preblag, gospe Maverjevi za naravnost samaritansko postrežljivost, ki jo je izkazala ves čas bolezni moji rajni ženi in moji deci, čč. gg. frančiškanom za večkratni obisk ob bolezni, preblag, gospodu poštnemu nadoskrbniku Fleretu kakor tudi vsem svojim gg. tovarišem, prijateljem in znancem, ki so dragi raj-nici izkazali zadnjo čast in jo kljub oddaljenosti v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku.
Prisrčno se zahvaljujem tudi pevskemu zboru poštnih uslužbencev za ganljivo petje v cerkvi in ob grobu.
Sp. Rožnik pri Ljubljani, 1. julija 1911.
Ivan Velepfč.
I. Franc Da
primani I. kirurglčnega oddetira deželne bolnice
zopet ordinira.
obstoječe iz 3 sob, kuhinje s pritikli-nami se odda s 1. avgustom v Slomškovi ulici Št. 7 v pritličju (Hoch-parterre). — Poizve se pri hišnem gospodarju ravnotam. 2301
prodaja io pošilja po poštnem povzetje Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron. 273
Rimska cesti 11.
Priznano dobra vina. — Dvojno marčno pivo. —— Gorka in mrzla jedila. — Prijeten vrt. — Prostor za balincanjc. — Časopisi na razpolago. 2074
Notorno kolo
(Neckarsulm) 21/., HP, malo rabljeno,
se ceno proda. 2266
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Kagrobne svetiljke
mreže, ramena, stojala, križe dobavlja najceneje specialna tvrdka Bartak Jb Grulich, ometao ključavničarstvo Vam-berk, Češko. Ceniki zastonj. Sprejemajo se zastopniki proti proviziji. 2203
Rckda prilika!   Redka prilika!
pianino
se po ceni proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c i i- 2, L nadstropje. 2306
troj ni k
izurjen pri parnih strojih, električnih napravah, bencinovih motorjih išče službe za 15. julija ali pozneje.
Prijazne ponudbe pod »Verziran*
na upravništvo »Slov. Naroda«. 2142
Naprodaj |e v lepem gorenjskem kraju ::
Zelo dober skoro nov
SKOTIJO
j zelo ugodno za to obrt. Naslov se izve ! pri upravništvu „Siov. Naroda." 2238
■Doktor juris
z dobro sodno prakso,
j želi vilopiii kot kandidat v odvetniško pisarno.
Ponudbe s poboji pod Šifro „Doktor
juris, M. K." poste restante, Haupt-postiavernđ, Graz. 2267
se edda v najem s 1. avgustom t. L2231
Več se izve iz prijaznosti pri tvrdki:
Franc Souvan sin. s
\m Otroški !
j Q * blagoslov po želji oii narocitvi mojih j
j   ^Jž5*^   2200    obl. varovanih
t čnnrnlitnt 3 vzorci 1 K, 6 vzorcev K 1*80, I | &PBUdlll(!l. 12 vzorcev K 3 40. — Katalog • I gratis in franko. — Higien. manufaktura j
!_Jyiyji8gerJiinaj I., Wiesingerstrassi 8 F. |
Spretna
kontoristfoja
v.   večletno  prakso   se sprejme. Prednost imajo tiste, ki so že delovale pri mlinskih podjetjih. Plača po dogovoru. Vstop s prvim avgustom.
Ponudbe na Karla Znpanca, valčnž mlin, Sevnica. 2300
Za okraj Zrebnje se takoj sprejme
Dijaka dacar
(posebno prvošolca na realki) iz boljše rodbine sprejme prihodnje šolsko leto na hrano in stanovanje profesor.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2297
Mala« dobro vpeljana
trgovina
s skladiščem in stanovanjem
z dobrim prometom v prijetnem kraju na Gorenjskem se takoj odda z zalogo ali brez nje. Zelo ugodna prilika!
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«. 229*
ki je že več let v tej službi in ne čez 40 let star. Mora biti tudi kolesar. Plača 100 kron mesečno in prosto stanovanje.
Ponudbe naj se pošiljajo na Alojzija ^lajpaha, reprezentanta v Veliki Loki, Dolenjsko. 2289
Proda se iz proste roke v Kamniku na Kranjskem
z gostilniško koncesijo.
Poleg hiše je velik senčnat vrt, vrt za sočivje in njiva, prostorno gospodarsko poslopje, velike kleti in vse pritikline. Natančneje se poizve pri posestnici,
gospe Marili Fischer v Kamniku, t Graben *L 33. 2277
Vprašanja pod šifro „Mio" na upravništvo »SI. Naroda«.
2292
se sprejmejo
2—3 kontoristinje ali dijakinje.
Naslov pove upravništo »SI. Naroda«.
Vetja trgovina z lesom ište
2286
hontoristo
veščega slovenskega in nemškega jezika (prednost imajo zmožni tudi italijanščine), z večletno prakso v lesni stroki. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „29".
Uodni elcvotorli
(črepalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
J. K. Rudolf
c. kr. dvorni dobavitelj
v Plznji.
Or. Efl
2293
2276
poslovodja
vešč slovenskega in nemškega jezika. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
s 4 s jbami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami 80 OMa
za avgustov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa cesta štev. 16. 2174
Za   penzijonisie!
V Rajhenburgu ob Savi se da po nizki ceni trajno v najem, tik žel. postaje ležeče krasno _>287
stanovanje
obstoječe \z treh sob, kuhinje, vrta in skalne kleti. Razgled na železnico in reko. — Več pove g. Franc Voučak, posestnik v Rajhenburgu.
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposka ulica štev. 3,
priporoča in namešča le boljše
Wi ran rt
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih služeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor moino hitra postrežba zagotovljena. 2281
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor
V večjem prometnem kraju na Kranjskem
se odda taksi dobro vpeljana
ne ordinira
od 1. julija do 8. avgusta.
sobe za gospode.
Glogowsky & Co.
c. in kr. dvorni dobavitelji
Gradec, Joanneumsring štev. 8.
Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva.     Preračune iz-viSujejo lastni arhitekti. 1120
Ženitna ponudba.
Trgovec
26 let star, z dobro idočo trgovino, se želi poročiti z gospico 20 do 25 let staro, z nekaj tisoč premoženja. Samo resne ponudbe s sliko in naslovom na upravništvo »SI. Nar.«
do 5. julija 1911.
Nič ne pomoga!
z mešanim blagom.
Ozira se samo na reflektante, kateri zamorejo prevzeti trgovino najpozneje
v 14 dneh. Gotovine je treba samo
3000 K. 2278
Cenjene ponudbe pod l9štev. 3000"
na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani. |
Opiihi zarod Ju h itsti
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
sprejme takoj v stalno delo
Lovrenc Bizjak« čevljarski mojster pri pošti v Postojni. 2219
Odda se
2226
dvoje lepili stanovanj
obstoječih iz 1 oziroma 2 sob s kuhinjo in pritiklinami ter delavnica, pripravna za vsako obrt, na Tržaški cesti 13.
Več
2269
sprejme
:: Josip Kolman na Bledu.::
Prodajalka
izurjena v špecerijski stroki z daljšo prakso, želi vstopiti v večjo trgovino ali filijalko. 2236 Naslov pove uprava SI. Nar.
Kontoristinjo
in
sprejme
tvrdka Oton JComan v Radovljici.
Kuharica
za gostilno na deželi, poštena, trezna, pridna, starejša, katera se pri gospodinjstvu dobro razume in ima tudi v 228S     računih nekaj zmožnosti
se išče za takojšnji nastop.
Ponudbe, katerim naj se navede dosedanje službovanje, naj se pošlje na uredništvo »Slovenskega Naroda«, pod Pridna   gospodinja 300".
Ker ni bilo mogoče dobiti si. „Slovenske Filharmonije", se vrši
danes 1. in jutri 2. julija
in sicer danes ob 8. uri zvečer in jutri ob 5. uri popoldne.
na občepriljubljenem vrtu restavracije
pri ,,Novem svetu**
tamburaški koncert.
Vstop prost.
22**
Pozor!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorilv
Sv. Florijana ulici štev. 23
takoimenovani
Imam kakor vedno zajamčeno pridna, raznovrstna dobra vina na razpolago.
VRSTA. C JETNIK :
Takoimenovana Vip. Slpca liter a 48  čez ulico 44 Sromeljsko belo I. vrste Istrski pravi teran I. vrste Vipavsko belo I. vrste Predlanski dolenskl cviček Pivo v steklenicah
9»
»*
48 48 44 40 12
»t
9» • I
»t
ti
V vinotoču raznovrstna mrzla jedila. Obenem naznanjam, da imam v glavni klet v Vodmatu na razpolago, za skupno odati,  okroglo 1200 litrov pravega pristnega istrskega terana, cena mu je 28 gld. pr. 100 litrov.
K obilni udeležbi vabi zagotavljajoč najboljšo postrežbo, velespoštovanjem
Josip Cottc.
Ljubljana ^ Sodnijska ulica it. 5.
7966
226615
26
75
1134
.EP
5254
0000
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 22 (nasproti kavarne „Evropa")
koncesion. podjetje za električna naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Dieselovih motorjev. — V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, oblocnica, žarnica, telefoni, vsakovrstni inat al nci Jaki materijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki
=====================^ ia slektrlko In plin ter sploh vse tehnične potrebščine. ==
HnkaHiaM« «l*»J-»uMn*»^ sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni ItieilciniUnd    uClaVIlICa   na zahtevo zastonj. 1386 Zavod sa teknićne in elektrotehnične naprave.
(Mi biser i
brez alkohola, daje z ohlajeno sodavico ali mineralno vodo najkrasnejšo osveževalno pijačo.
ORI G LOwf izdelovalnim gozdnega bisera Brno-Husovice. 1907
m
151 151 151
0
151
Cšl
tu
151
151
KONFEKCIJSKA TRGOVINA I
MAČEK &KOMP. I
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3 1
H
~ SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVI). :: rB|
jnj     STROGO REELNA POSTREŽBA.      NAJNIŽJE CENE. gj
m S! nni5!raranilIiD@Ea®^
Mademoiselle Andree Prevot,
donne des le^ons pendant les vacances.
S' adresser de Midi a 1 heure, Bleiweisova cesta £t. 9, XI. nadsir.
Stampilije
vseh vrst za urade, društva! trgovce itd.
Anton Cerne
graver in Astlekovatolj kavčukovih stamplli|
Lja&ljflBO, Stari trg 20.
Cealkl trubo. 235
amenKan
ostmi
Predno si kupite kosilni stroj o katerem neveste :: kako bode deloval, :: 1   oglejte in preizkusite
ki jo dobite edino Se pri
Marije Terezije testa 1 ff jjjjpjfjj | []||J]3||} Kaflji Tersiije tesla 1
Priznalna pisma na vpogled. — Svari se pred podobno se glasečimi imeni
Obračevalci za seno vedno v zalogi.
KAŠLJAJOČI!
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
THVM6HEL SCiLL
ponioček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoce dušljivosti in zmanjšuje njih Število. — Na stotine zdravnikov je 2e oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomsl Scšiiae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja.
Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2'90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— S. 10 steklenic ako denar naprej za 20-— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
j 3. Fragncrja   lekarna j
c. kr. dvorni dobavitelji mmmmm   Praga III., št. 203.
Pazite na ime izdelka, izdelovalca  n\ na varstveno znamko.
8
5 V Ljubljani v lekarna, f Jos. Mavr, dr. G. Piccoli
in Jos. Cižmaf.
1
Rađa Jt m   %J%k' J
Krasne
LUŽE
plašče, pelerine, načne fca \ predpasnike, perilo, tudi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke, jdF  raioderce, pasove, nogavice, rokavice,
r m°s*e srajce, ovratnike in drugo modno blago.
^ Fosili? se aa ogled po pošti
yi!. COrP
uvelir, trgove: z urami ter zapriseženi scdniiski ceaiiec. 236
j £jnbljana, \htfvn ulice št. 3.
! VeEika zaloga
J javelov, zlatnine In sre-bmine, različnih ur, uhanov, pr-
verižic n očal itd.
i\m bih vrst?.
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35 * oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik
na Dunaju VI., Mariahilf erstrasse št. 37.
Ljubljaria^ Dunajska
eion in železo-beton.
Fnndamenti.
Stropovi. 933 MostorL
Vzidava tnrbin. Stopnice. TlakovL
Hsiiolit, umetni kamen: okraski za fasade, obhalilne mize, balnstrade.
M mm feii tvrdks m. zlatnine is srebraioe
THE
LjaiiijaDa. Mestni trs (nasproti rotovža) in Sv. Petra testa 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej
Prava srebrna „ 14 kar. zlata „
» „ 970 44 —
Nikelnasta daniska „ z verižico   „ „ 8-50
Prava srebrna „ „ 14 kar. zlata „ „ Uhani zlato na srebro 14 kar. zlati uhani. .
„ n 1-80 „ „ 4-50
'ti
19
FiO
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
TeleEon št. 273. Telefon it 273.
.8
pomaga čudovito kot nedo-aeini »»uničevalec mrčesa".
Pristen samo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
^315
Dljoikl vestnih.
Naš svetovni nazor.
(Iz predavanja v akad. društvu »Savi«.)! (Dalje.)
VI. Moderna svetovna vprašanja.
V predidocem smo poizkusili v kratkem orisati pot, ki jo je hodila realistična filozofija k spoznanju resnice tekom svojega skoro tritisoč-letnega obstoja.
Velikanski napredek toga, prizadevanja nam je postal tekom teh premotrivanj jasen, saj se nam je posrečilo rešiti marsikatero vprašanje, ob katerem so naši predniki obupava-li. Kakor teoretično, je tudi praktično spoznavanje narave v tehniki, industriji in prometu kolosalno napredovalo in medsebojno podpiralo človeško zahtevo, prodirati v razumevanju narave in njenih prikaznij do konca.
To je sekundarno vplivalo tudi na etično in socijalno - politično nazi-ranje, ki mora, če hoče času in razumu primerno napredovati vpoštevati in uporabljati rezultate moderne vede.
Pridobitve sodobne znanosti nikakor ne smemo smatrati kot produkte našega časa, marveč lahko zasledujemo njih nastanek tekom vseh dob filozofije, seveda v različnih razvojnih stopnjah z ozirom na vsebino njihovih pojmov. Zaradi tega se nam je zdelo primerno in potrebno podati pregled temeljev našega svetovnega nazora, ki virtuelno obsegajo skoro vsa moderna svetovna vprašanja, katerih rešitev se pa vsled nepozna-nja naravnih dejstev v toliki meri. ko danes, seveda ni mogla tako zelo približati resnici, ko sedaj, ko nam naravno spoznanje podaja tako dragoceno vsebino za navarno utemeljeno konstrukcijo kavzalne zveze med spoznanimi fakti.
2e pri obravnavanju jonskega hi-lozoizma smo poudarjali na podobnost in skladnost takratnega moni-stičnega naziranja z rezultati naše vede. Seveda pa je bilo tedaj to, kar ±mo sedaj empirično dognali, samo plod filozofične spekulacije, ki je v svoji transeendentnosti seveda zašlo do najčudovitejših sklepov.
Nekaj primerov:
1. Filolaos, sodobnik Demo-krita in Sokrata, je na temelju pitagorej-skega nauka prvi v starem veku nehal verovati v zemljesredni svetovni nazor, prvi je učil, da je zemlja okrogla, ki ne stoji trdno, temveč se giblje in da njeno mesto ni v sredini vse-mira. Ni si mogel misliti, da bi se solnce, mesec in vsi planeti vsak dan sukali okoli zemlje in razlagal si je stvar tako, da se zemlja sama suče okoli nekega središča. To središče pa ne more biti prazno, temveč je v njem sveto ognjišče vsega^ kar je, osrednji o^enj (grško mezon pyr), pravi izvor vsega nebesnega ognja. Kakor je v srrškem gledališču okoli oltarja v or-1  -tri izvajal kor svoje plese, tako se >uče ves svet okoli osrednjega ognja. Ta osrednji ogenj je skupni izvor svetlobe in toplote za celi vsemir, je vir vsem irskega življenja, okoli nje jra se gibljejo vsa nebesna telesa na >vojih sferah z matematično pravilnostjo. Naša zemlja se zasuče okoli njega v 24 nrali enkrat — ne vidimo pa osrednjega ognja nikdar, ker zavzema zemlja vedno enako lego proti njemu, in je obljudena le ona polo-vica zemlje, ki je obrnjena od osrednjega ognja. Iz istega razloga tudi ne vidimo drugega    nebesnega telesa, proti-zemlje (grško: antihton), ki se vzpenja vzporedno z našo zemljo, toda na nasprotni   strani osrednjega oamja, v istem času in z isto hitrostjo kakor se zemlja pomika okoli njega. V širših krogih se sučejo luna (zasuče se v mesecu enkrat okoli osrednje- i ?a ognja), solnce (se zasuče v dobi I enega leta) in 5 s prostim   očesom I vidnih    planetov    (Merkur, Venera, Mart, Jupiter in Saturn), ki dokon- j Čtrjejo v raznih krajih in daljših do-hak svojo pot okoli osrednjega ognja. Ce je obljudena polovica zemlje vedno obrnjena od osrednjega ognja, od kod pada na njo svetloba in od kod sploh pojasniti menjavo dneva in no-
' Ta pojav si je razlagal tako, da | zemlja ni razsvetljena naravnost od osrednjega ognja, ampak osrednji ojrenj meče svetlobo na solnce (torej na ono njegovo stran, ki je obrnjena proti osrednjemu ognju in proti obljudeni površini nase zemlje), odkoder se svetloba odbija — solnčno jx>-vršino si je predstavljal kot luknjica-Bto in stekleno — in nato razsvetljuje obljudeno površino naše zemlje. Dokler je ta obrnjena proti solncu, traja dan, kakor hitro pa se nahaja na nasprotni strani osrednjega ognja kaki »r solnce, pa nastane noč.
Treba si je o tem smelem in premišljenem nazoru samo mesto osrednjega ognja predstavljati solnce in zemlji priznati poleg gibanja okoli solnca še vrtenje okoli lastne osi — Pa imamo v starem veku nazor, ki Popolnoma soglaša   s   Kopernikovo 1
sliko sveta. [Po Pr. Drtinovi »Razvoj mišljenja evropskega ljudstva.]
Ker je danes astromonska geografija vsakemu znana, so takoj tudi jasne z nami neskladne Pilolaove predstave, ki so nastale kljub splošno pravilnega naziranja le vsled pomanjkanja vsakih eksaktnih podatkov, ki smo jih priborili z matematičnimi računi, teleskopi in s spoznanjem novih fizikalnih kakor astronomskih faktov.
Tako je Ekfant vsled Hanove ekspedicije, ki kljub temu, da je prišla že tja za Gibraltarsko ožino (co-lumnae Herculis), ni odkrila in zapazila osrednjega ognja ali protizem-lje, že mesto vrtenja zemlje okoli osrednjega ognja, zemlji sami pripisoval sukanje okoli svoje osi, s katerim se lahko razlaga dozdevno solnčno gibanje. S pomočjo opazovanja je Heraklit iz Ponta, že dognal, da se Merkur in Venera ne gibljeta okoli osrednjega ognja ali zemlje, ampak okoli solnca, Aristarh iz Sama pa je končno to pravilo prenesel na vse planete in tudi na zemljo. Iz teh vzgledov izhaja očitno, kako je empirično spoznanje korigiralo prvotno Filolaovo čisto spekulativno teorijo z ozirom na osrednji ogenj.
Empirična znanost je torej iz aristotelo - ptolomejskega geocentrič-nega nazirćinja razvila pravilno heli-jocentrično predstavo in ravno opisani razvoj od Filolaa do Kopernika lepo dokazuje, kako je eksaktna in empirična znanost brezpogojno potrebna za filozof ično spekulacijo. (Več o tem glej »Svoboda«, II. letnik, Milko Naglic: »Razum in vera«.)
2. PoDemokritu je neskončno veliko svetov, ki se neprestano gibljejo v praznem prostoru in so različni med seboj no velikosti in medsebojni oddaljenosti. Vedno se izpreminjajo: nekateri nastajajo, rastejo, so na višku svojega razvoja, drugi se manjšajo in ]>oginjajo, kadar zadevajo drug ob drugega. Na nekaterih teh svetov ni nikakih živalij, niti rastlin, niti vode. Ti sestavi so analogni našemu, nekateri od njih imajo celo luno in solnce, kakor naš sestav, pri drugih so ta telesa večja ali pa jih je tudi več drugje zopet in takih teles (Hippol. Bef. haer. I. 13. Dox 565. 8. [Pr. Prtina 1. ej)
To Demokritovo domnevanje je po modernih teorijah popolnoma umij ivo in se je izkazalo celo kot edino mogoče in resnično. Nebnlarna hipoteza v kozmogeniji, spektralna analiza, bijologija, sklepanja iz opazovanj Venere in Marta, lune in solnca v našein svetovnem sistemu, ostalih solne in kometov, vse potrjuje Demokritovo spekulacijo.
(Dalje prih.) *
— Tri promocije. 27. p. m. je bil na praškem Karlo-Ferdinandovem Češkem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Milko H r a š o v e c, eden izmed najagilnejših članov >Kluba naprednih slov. akademikov v Celju«; danes, 1. julija, pa slavi društvo slov. svobodomiselnih akademikov »Sava« na Dunaju proglašenje dveh svojih članov, abs. med. Ju-sta Bučarja in abs. med. Ivana M a t k a doktorjem vsega zdravilstva. Čestitajoč vsem trem doktorjem k njihovi novi časti, jih pozdravljamo še posebej kot nove zastopnike in borilce za naše ideje izven akademskih vrst. Z g. vir. Ivanom Matkoin, ustanoviteljem slov. akad. športne _ra kluba »Mahan« na Dunaju, pa dobi akad. fer. društvo »Sava« zopet uglednega člana svojega odličnega in marljivega starejsinstva.
— Vsem našim akademikom in akademičnim društvom. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov »Sava« na Dunaju je, kakor nam poročajo, sklenilo pristopiti k O. s. n. n. d. Ker je s tem že večina na>ih društev in lepo število nar. naprednih akademikov prijavilo svoj pristop k O. s. n. n. d., vršila se bo sredi avgusta t. I. v Ljubljani ustanovna skupščina O. s. n. n. d., o kateri bomo prihodnji teden govorili obširneje — Vodstvo O. s. n. n. d. prosi še enkrat bratska akademična društva, da pošljejo informativna poročila o študijah in življenskih razmerah dijakov kar najhitreje uredništvu »Dijaškega vestnika«, g. Milku Naglica v Ljubljani, Ilirska ulica 25.
Čitajte!
nUi trpite oa vnetje upnika, oa katarji ii n zanemarjenem revmatizii.
Zanemarjen ali slabo strežen nahod, se spremeni slednjič v vnetje pljuč ako ne v jetiko.
Večkrat so kašljevi napadi tako močni da pretresajo celo telo, spanje v takem položaju je skoro nemogoče, in srčna žila bije različno. Najmanjši hlad podvoji bolečine. Žalibog le pre-mnogokrat se narede vozli, ki se pomnože ter zamaše pljuča. V takem položaju začenjajo svoje pogubonosno delo in povzročajo velike izgube tvarin, ki jih imenujemo „stanice*.
Bolnik, je popolnoma podvržen melanholiji. Pljunki so v začetku beli, peneči, počasi za-dobe barvo, ki ne oznanuje nič dobrega, v zadnjem času pa postanejo rjavorumeni. Obstanek njegov je počasna borba s smrtjo in mine pri popolni zavesti. Ne more se zadostno paziti na nahod, ki se začenja, še manj na začetek vnetja pljuč. Zatreti se mora bolezen preden se spremeni v hujšo, najbolje je seveda bolezen pobijati, koj ko se znaki pokažejo.
garantirano naturao pristno
Đtuisko staro vino
K 56 —, rizling iz leta 1908 K 60*—, dobro novo vino belo in rdeče K 52, 50% pristna slivovka K 106"— ; 50% tropinovec K 112*— za 100 litrov prodaja ::
2027 J. Kravagna v Ptuju. Štajersko.
Mikrobi jetike, uničeni po zdravilu Goudron-t Guvot.
Zadostuje kozarcu vode, ali kakoršnikoli drugi pijači, ki se navadno pije, primešati eno ali dve žlici zdravila »Goudron-Guyof da se odpravi tudi najhujši katar, kakor že zastarelo vnetje pljuč. S tem zdravilom se zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče predstavljati si priprostoj šega in uspešnejšega zdravila.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo namesto pravega „Goudron-Guyota", tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Rabljenje zdravila ,Goudron-Guyot", pri vsaki jedi in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika.
Ako hoče kdo ozdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goudron-Guyot\ Dobiva se ga iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega katrana in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na znamko; Goudron-Guyotova nosi ime .Guyot* natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolčasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi. m
Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu j okusu, lahko nadomestijo tega s krogljicami Guvot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana in katere zavzemajo, 1—2 pred ali tudi med jedjo so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva pastil Guvot je bela in vsaka je zavarovana s Črno natiskanim podpisom „Guyot".
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah Gabr. Piccoli. Sušnik.
Najnovejši in najfinejši
za jopice, nogavice, in drage pletenine   nudi  vsakomur brez razlike
trajen in dober zaslužek.
Glavno zastopstvo  in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232
Frane
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
L]ubijani, Sodna ulica Ml
Prospekta in ceniki brezplačno«
Oteoško igranje
jc opravljanje domačega perila, ako rabimo
samostojno pralno sredstvo
Zajamčeno neškodljiv? Hi kier
Po polarnem kuhanju.
bleščeče belo perilo!
nnvfl jI' varuje tkanine in perilo se v kotlu «rcU!l obeli kakor od solnca na trati.
BOGOMIL VoiTH "jimaj lil,.
Dobiva so povsod. 1622
A. KUNST:
Ljubljana Židovska ulic* štev. 4. ^
Velika zaloga obuval i
lastnega izdelka za dame, gospoda £
in otroke fe vedno na Izbero. 3»
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in o,
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in to
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj j*
se blagovoli vzorce poslati.      40 4»
O.F.
prvi in edini slovenski uglaševaleč in trgovec glasovirjev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Prodajam in po-sojujem glasovi rje, planine in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cena R 4*— in pO E 2*50.
vELUi.i naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoj farezpiačno cenike gramofonov in raznih pioft.
FR. F. ZAJEG
Ljubljana, Stari trg štev. 26,
Josip Stupica
jermenar in sediar
g Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjsko oprave.
□ininlDinin □ □ □
Proda so skoro nov
1224
s strojem, ki odgovarja najnovejšim predpisom. — Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
Kuharica
ki ima veselje za na deželo ter bi obenem tmu^mho^mbhhm vodila gostilno mr se sprejme takoj. 2265 Sprejme se tudi v
v trgovino z me-:: šanim blagom ::
učenec.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Mlin na štiri tečaje z vsem gospodarskim poslopjem in lepim krasnim vrtom
v prometnem trgu kjer je tudi Železniška postaja,
se dale v najem, oventuelno se tudi proda
pod zelo ugodnimi pogoji.
Cenjene ponudbe naj se pošljejo najkasneje do 1. julija  1911  na naslov:
Nikola Čebušnik, kolar in gostilničar v Samoboru kraj Zagreba. 2124
!! Pozor kolesarji!!
Namesto kron 110*— samo po kron 80-—, s prostim tekom .Torpedo" po kron 95"— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke ,Siyrian-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6*—, 7—, gumijeve cevi po K 3-50, 4—, 5-—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles ;-: in šivalnih strojev. :-:
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23. IV.
1377
Od leta 2368 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
n ga priporočajo od1 i cm zdravniki, skoro v vseh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lišajem in paraz. izpuščajem, dalje proti
rdečici na nesu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glad in v bradi. Bergerjevo kotranovo mita ima v sebf
40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje
tistveso od vseh drugih kotranovih mii,  ki sc nahajajo v trgovini Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje vse
nesnage s polti,
proti spoščajem na polti in »lavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo kosmeticno mrlo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sTazi
Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odstotkov glicerina in ki je parfnmovano. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim nspehoa
Bergerjevo boraksovo milo
in sicer proti ocjrcem, ogorenju, pegam mozoljem in drugim nepnlikam koze.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 80 vin.
Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinahj izključno Sergcrjeva kotranov znan in pazite na poleg stoječo var^tv tnoamilmko in na polegstoječi finnin podpis        -* «« G. Kell & Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplome na  Duaajti  1SS3 in z Zlato
svetinjo na svetovni razstavi v Parizu1900
Vsa draga medic, in tilgien. mila znamke Berger so nastcU v navo4Hn. ki se pridene vsakemu milu.
Na debelo: G. Bell & C o m p., Ducat, L, Blberstrasse 8.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leustka dediči, Ph. Mr. Josip Čizmar, J. Mayr, G. Piccoli, Ubald pl. Trakbzv in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1190
linlb
ročnih del
IONI JAGER
v LJubljani, Židovska ulica ste«. 5.
Predtiskarija
r Tamburiranj e
Montiranj e :-: |
Plisiranje
urar in troovec z zlafnino in srebrnioo
19M     zapriseženi cenilec
Ijubljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte naj ravnokar izšli
najnovejši cenik.
27
62
19
14
82
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Singer Co. delu. dr. šivalnih strofe?. 14I4
tjubljana Kranj Kočevje Jtovo mesto
Sv.  Petra cesta 4.      Glavni trg 53.     Glavni trg 79. Velki trg 88.
Znamka !
Pred vsem — povsod zagovalcl. DIRKA NA OPČINAH:
TEAN m REKORDNO damo
5 prvih daril.
LAURI
& K LE
AVTOMOBILI
Cestna dirka Komorau-Schbnbrunn: Prvo darilo in drugo darilo.
LAURIN & KLEMENT, d. d., Mlada Boleslav.
Zastopstvo:   N1KODEM  & VVETZKA, Gradec.
2289
Pripovedovanje enega £
Nancy, 8. februarja 1887.
Gospod di RobOtard, Častnik pri konjikih, trpel je dolgo časa na želodcu in na Čevth. Njegova bolezen se je Še povišala, vsled žalostnih razmer. Bii je nervozen in vznemirjen. Nehote se je solzil ter hlipal. Bil je v resnici v žalostnem stanju. Poskusil je kopelji, železo itd. toda vedno brez uspeha. Nek prijatelj mu je svetoval naj poskusi.
»Oglje Belloc.« V začetku se je branil vsled črne barve. Neki dan pa je imel hude bolečine v želodcu več kot navadno vzel je eno žlico Oglja Belloc.
Bil sem iznenađen (pravil) ker nisem čutil slabega okusa. Takoj sem vzel še drugi dve žlici, in moje iznenađenje je bilo tem večje, ko sem čutil po malo minutah neko mirnost, katero nisem popred dolgo čutil, ter sem nadaljeval z vzemanjem »Oglja Belloc« Bolečine v želodcu te niso več vračale, prebavanje je bilo lahko, ter v kratkem času sem popolnoma ozdravel. Le skozi vporabo >Ogija Belloc,« sem popolnoma ozdravel.
Maks di Robotard, dragonski stotnik. Hnenorf rirtWnr MaLe v usnici zadostuje,  da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu
Robortad po 2—3 žlice' da se v nekoiiko dnch zdravijo želodčne   bolezni, da,
celo zastarele bolezni in take. ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migTeni, ki jeposledica slabega prcbavljsnj?, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku jc, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, ?kociiti pa ne more. v kakršnikoli množini ga rabimo. Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da jc na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: tMaison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc* 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna UL pl. Trnkoczv itd.
Naznanilo in priporočilo.
■ Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom prevzel in -------
o tvoril v nedeljo 2. julija i. L
nov, povsem moderno opremljen
hotel .AUSTRIA' na
Postreglo se bode vedno z dobrim, pristnim vinom, svežim pivom ter izvrstno kuhinjo. Vodstvo restavracije je poverjeno izbornemu veščaku kuhinjo pa oskrbuje ena najboljših kuharic iz Ljubljane. Hotel ima krasno lego ob jezeru ter udobne in okusno opremljene sobe za tujce.
Priporočam se torej kar najboljše z zagotovilom točne in solidne postrežbe po zmernih cenah.
Na Bledu 28. junija 1911 2257
A. TOLLAZZI lastnik hotela »AUSTRIA «
e
os
XXXXXX[
XX XX XX XX
3W"  Najnižje cene, "96
5*5 iKi !X 5€ 3C
xxxxxx
Ljubljana, Turjaški trg šte|. 7.
XX XX XX
xxxxxx
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmet ilmnatl modroci, otroški vozički Itd.
Najsolidnejše blage.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
JR\ HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
j
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne peite
priporoča svojo trpvioo vsakovrstn
zlatnine
rastna delavnica.
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba.
UstaooTljeno 1845.
Parno barvarstvo
:er kemično čiščenje ir snaženje oblek.
g Apretura sukna. m
- jOS.REICH*
£ Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. Sprejem al išče Selenburgova ulica It. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
»»wt    ■■■nfita'm^ • -mat gitt.
X X
x I X X
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
!
E
* Važno! z« Važno!
oosnodinie. trgovce lo živinorejce.
Holbollin ta nnlceneiio postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča cvetja, korenine Itd. tudi po Hnelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine klrurgtcna obvezila vsake vrste, sredstva zs desinlekcijo, vosek in paste sa tla Itd. — Velika zaloga nafttnejiegr ruma in konjaka. — Zaloga sveži l mineralnih vod in soli za kopel
Oblastv. konc. oddaja strupov
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol d volne sel, soliter, eoojan, koUaoi, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica št. 1.
Kupnje po najvišji coni razna zelišči
fr\JTOže), cvetje korenine, semcaa. »korje
% ****** WWfffVfffffefff
n m one pi
v Čeških Budejevicah.
To je izborno,  na plzenjski  način  varjeno pivo.
Z al age: Ljubljana: V. S. Bohrman. Trst: Schmidt & Pelosi. Postojna: Emil pl. Garzarolli. Puli: Lacko Krti. Trnovo: Rudolf H825 Valenčič. Reka-Sušak: Ante Sablich.
na Resljevi
H1. do 1 iulija prodajata porcelansko io drugo
po nizki ceni. g
posodo ter iuksusno posodi
Kus In BubUk,
Kopališče- Postaja južne železnice.
Železnate in kalužne kopeli 34  35 C. Fango, zdravljenje z mrzlo vodo in letanjem na prostem. Ogljikovo-kislinaste,  zračne in solnčne kopeli. Zmerne cene. Prospekte pošilja 1727 ::   ::   na zahtevo r
Kopališko ravnateljstvo DARUVAR, Slavonija.
Po učinku ^
neprekosljiva /p*
Bruselj 1910 Orand Prix
brezova voda za lase
Cena K 250 *        ^^*^^^smSSSSMa& in K •
Najboljše sredstvo za gojenje las
Kdor enkrat poskusi rabi vedno.
JURI DRALLE, Hamburg in Podmokli n. L.
Generalno zastopstvo
::   že 30 let v Avstriji predobro uvedenega prav prve vrste ::
ameriškega pisalnega stroja
se za posamezne okraje oz. dežele monarhije —    pod ugodnimi pogoji odda«
solventnim trgovcem, ki kupujejo na lasten račun. Stroj ima popolnoma vidno pisavo, dvobarvni trak, ležišče na kroglah, preprosto pretikanje, premenljiv voz itd. — Naš ravnatelj se mudi sedaj v Evropi. — Samo resni ponudniki naj do 10. julija naslove svoje dopise pod nManager" na anončno ekspedicijo Henrik 2283 Schalek, Dunaj I., Wollzeile 11.
Preblauske rudninske vode.
irflflllinn nDtmnrl/n i/iffllirn velike vrednosti in izvrstnega okusa, MdlUildVlit! lldllUllJnU nltUllb neprekosljive čistosti in veJike vsebine ogljikove kisline.
nrnhllHCbl rlltini najčistejša aikalska rudninska voda, preizkušeno Pl u UI d 11 v ll d Mdlllld, zdravilna pr: motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Drahbiifbi liuarini urolor nanovo odPrt» kis*ine veiebogat,
rlCUlOUdnl lIlOUUl IICICI. naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 2279
Dobiva se v Ljubljani pri
A. Sarabonu, Mihaelu Kastnoiju
ter po vseh lekarnicah in Špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpo-
šiljalnici
P reHl «^ v* ,  K o t* o ko.
78
96
36
^344
3334
34544^
JS
45
3718
Q-Y
Berlfnsho sitfflli&o.
(Opisuje Danilo.)
Berolin, 12. junija.
Od časa do časa je duševna potreba provincijalnega igralca, da potuje v glavna mesta, da si ogleda gledališča, novi repertoir in igralce; da za dob i nove vzore, novo izpodbu-do ter okrepi svojo silo in se prilagodi moderni metodi igranja.
Dunaj, Draždane in Berolin, so gotovo prva kulturna mesta, njih odri merilo za gledališko umetnost.
Vse struje gledališke umetnosti so zastopane v teli mestih, umetniške galerije in skulpture pa nudijo igralcu vse, da si širi obzorje. Antika in moderna zgodovina in sedanjost se ti nudi v vseh oblikah. Dandanes je dospela gledališka tehnika že na višek, postala je celo ekscentrična.
Deutsches Theater v Berolinu, v katerem igra slavni Max Bein-hardt II. del Gothejevega Fausta, jo stara podrtija iz prejšnjega veka. O Reinhardtu so zagnali časopisi veliko reklamo, celo naši listi so se ogrevali zanj.
Po taki reklami gre provincijalni igralec v to svetišče v svečanostni ubranosti. Gledališče je majhno, kakor tudi župa obiskovalcev Bein-hardtovih predstav, vendar mi je bilo mogoče dobiti ložo na razpolago.
Tukaj zbrano občinstvo je po-^bne vrste; ženstvo hipermoderuo in histerično, s knjigami v roki čepi po sedežih in čita med dejanjem Fausta.
Predstava se je pričela ob 6. ter trajala do 1/4 na 12. Presledek pa med drugim dejanjem 3/4 ure, da ima občinstvo čas večerjati v posebnih prostorih. — Predstava sama me ni mogla zadovoljiti. Povpraševal sem se, ali sem bil v gledališču ali v kakem kalejdeskopu. Doslej sem smatral govor in gesto za najvažnejšo točko gledališke umetnosti, ta naj odločuje na odru. A tu vlada tema in zopet tema v vseh aktih in skoro v vseh prizorih. Igralcev ne razločiš ne po obrazu, ne po obleki, le modra ali vijoličasta in rumena senca pada nanje iz višine ali od strani Vse je tajinstveno, kakor tudi igralci in •iralkc, hrez barve organa, brez geste. V vsej družbi je eden sam igrajo T. j. Bassermann, vse drugo je po cesti in kavarni nabrana gledališka mnira. ki pa je virtuozno dresirana. Xa odru ne vidiš drugega kot stopnice ali praktikable sivo pogrnjeue, posamezna drevesa in prospekt, odprtina odra pa je nizka. Vsak igralec ima določeno mesto, kjer ga elektrika tajinstveno razsvetljuje.
Vsa scenerija spominja na Stu-< kove slike, ki jih vidiš v kraljevskem muzeju. Pri aplavzih se nikdar ne dvigne zastor in luč ne razsvetli odra med posameznimi prizori. Bas-sormanna so klicali njegovi častilci najmanj deset minut na oder; ni se prikazal, tudi slikati se ne da, da bi sra občinstvo ne poznalo.
Berolinci se smejejo temu in pravijo, kar zna Reinhardt, to znajo rndi drugi režiserji in da brutalna radovednost tujcev in po senzaciji hrepeneči ljudje ter hipermoderno ženstvo podpirajo to malo podjetje Reinhardt a in kvalitativno njegovo vrednost.
Toda kdor je bil pri predstavi, je bil tudi pod Reinhardtovim vplivom. Z mogočno silo tira gledalca, sugestivno ga pod jarmi ja, da nima več *>voje volje; oddahne se šele na ulici. Govoril sem z igralcem Konigliches-Schauspielhausa, ki je bil svojedobno Ljubljani angaževan in je znanec Pijana. Pripovedoval mi je mnogo o Reinhardtu in gledaliških razmerah v Berolinu. V tem gledališču r»rodstavljajo burlesko »Eine Mil-lion« in po vsakein aktu nadaljuje so lejanje s kinematografom. Vsi igralci, ki so zaposleni v tej komediji, ki igra v Parizu, morali so tja, da jih je znano kinematografsko podjetje Pa-ihe Freres slikalo na licu mesta, kjer drama igra: na morju, na ladji, na ulicah pariških in v najob->kurnejših špelunkah.
Trianon gledališče kultivira fino francosko veseloigro. Predstavljali so »Das Prinzhen«; reči moram, da bolj dovršene veseloigre nisem { dolgo videl. Dovršena režija, scene- j rija in inteligentni igralci pripomorejo do popolnega uspeha. Nihče izmed igralec v ne izstopa izven okvira, vse je stilizirano popolno, dovršeno.
V Schillerjevem gledališču so predstavljali Grillparzerja »Der Tranm ein Lebenc Bil je to eksperiment, ki me ni zadovoljil. Opereta pa j je slaba. Opereta je in ostane dunaj-ski produkt in jo zamorejo le Dunaj- i čani dobro predstavljati.
V Metropol Theater dajejo dan 7.a dnevom »Hoheit amiisirt sieh«, banalna stvar in imel sem vtisk va-riete - operete. Omenim le, da je uprizoritev te operete stala tisoče in tisoče mark. Drugo dejanje igra v pariškem restavrantu »L Albarve« ki je točno kopirano. Vse pariške subrete si dajo tu redenzvous; Otero.
Cleo de Me rode, Liane de Vriee, Po-laire, Liane de Poncvs, Lise Fleu-ron in dr. popolnoma kopirane po osebi in frizurah ter v presijajnih toiletah; za to so pa bile slabe igralke. Drugih manj ali več interesantnih predstav berolinskih gledališč ne bom opisoval, omenim le se,da Apollo-Theater predstavlja ameriško senzač-no dramo »Um ein Wenib«c v 7 slikah, in da so nekatere dame pobegnile iz gledališča. Bilo je preveč krvavo dejanje.
V Kleinestheater, ki je prava špecialiteta, sem videl pantomino: Die vicr Boten der Fianetta iu vzbuja prav posebno senzacijo. V Winter-garten pa so velika privlačna sila mramornati kipi in španska subreta La Portajada.
O Dunaju in Draždanih pa dru-
gic.
MaprodaJ so
4 hiše
med katerimi sta dve dobro vpeljani gostilni. Zraven se proda več .\
Miih mul.
Natančna pojasnila daje rMtavradia „pri ZtcuII", Sp«da|a Slika 22.
Voznih koles tvornica Janas.
• lata« jaa.tv..
vir za vozna kolesa.
šivalne stroje, pnevmatike in pritikline. Kolesa „Janus" s triletnim jamstvom od K 95— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3—, acetilenske svetiljke od K 2*—, kolotečni zvonci od K 1"—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. DrŽalniki od 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kune za vse sisteme, kolčnikf, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-mUfanfe In enmafliranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605
MAKS  S K U TEZ K Y, Dunaj,
I« Stubenring 8«
Pisarna
(Protokolirano trgovsko podjetje)
Ljubljana, Sodna ulica štev. 4.
Uradne ura od 8. do 1. popoldne in od 2. do 7. zvečer.
Telefon štev. 245. Telefon štev. 245.
Varstvena znamka.
Brzojavni naslov:
Unl versal-Ljoblj ana
Posreduje Posreduje
pri nakupu in prodaji nepremičnin in obrtij.
pri najetju hipotekarnih posojil in osebne kredite.
Pf*dfZetlHfl   inkaso faktur in administracijo entitet.
Prevzema Prejema
trgovsko zastopstvo in poravnavo kon-kurzov ter insolvenc.
Uvaja Nabavlja Ustanovi Razpolaga
oglase v vseh jezikih in jih oddaja v liste ter revije vseh narodov.
oglase, reklamne notice in trgovsko kore-spondenco iz in v vse jezike.
reklamo za patentovane in nepatentovane objekte anončnim potom.
umetniške anonce, klišeje in tozadevne strokovnjaške skice.
informacijski zavod in reklamacijsko pisarno z revizijo tovornin.
z najboljšimi zvezami v obrtnih in davčnih agendah.
Trgou$lte zueze $ tounimi anonenimi zapodi
in posredovalnicami.
Borzna izvestja.
Mullev & Co.
dobro veščega vseh del za zgornje usnje, sprejme takoj ali pozneje
Franc Erjavec, usnjar v Cerknici pri Rakeka.
Delo trajno.        2263        Plača dobra.
Staroznana
ledenico, vrtom, kegljiščem, biljardom in stanovanjem ter sobami
ss se takoj odda. s:
Ponudbe pod it« 2202 na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 2202
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena la zanesljiva voinja
Cunard Line.
Odhod Is domačega pristanišča Trsta:
Carpathia, 4. julija 1911. Saxonia, 23. julija 1911. Pannonia 8. avgusta 1911.
Is Liverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta.
Lusitania, 8., 29. julija, 19. avgusta, 3. septembra, 7. oktobra 1911.
Mauretania, 22. julija, 12. avgusta, 2» 23. septembra 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
Najboljši češki nakupni vir.
Zgotovljene postelje
v Mnb liani, Slomškova ulica ste v. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 170 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Ceno posteljno perje!
2815
Kg. sivega, dobrega, polj enega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2-80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 lo K; kg velefinega sne-1 no belega, pulje-nega. 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K. belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej Iraško.
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema z glavnic ama, 80 cm dlg, 60 cm sir,, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 84 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, r glavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zgiavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Brnita. Deienlce ft 767. CeJko
Zajamčen vspeh
sicer denar nazaj. 2285 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. a. Rixa
krema za prsi.
Neškodljivo, porabno na zunaj Trajen uspeh.
Bajne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem času.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zeperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsi zdravniško preizkušena lepotila
Pege radikalno odstranjuje za vedno od profesorjev in zdravnikov edino priporočena in garantirano neškodljiva dr. A. Rbca pasta Pompadour, ki je že 60 let sem v rabi.
Lonček 3 K, za poskušnjo 1 K. EoszneL laboratorij dr. A. Riza Dunaj IX., Berggasse 17 E. Razpošiljanje diskretno po povzetju. ::
m
Utlsnite si podobo in Ime
laOttOman     (cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 366
[
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno  zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
99
vzajemno zavoro
aezervnl fondi K 51,75sV2S5-24. —
ia kanitalijc n 115,1*0. SO J SI.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalsica nase drlave z vseskozi slovansko-narodno opravo.
i trnki id m. \i
iaarne bančne j nisi
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantncjc. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in obeookoristne namene.
05
6972
"""E^*- VARAŽDINSKE TOPUCE o*.-*.,
jl0t§azHlAMAt nastao. talnSoasha iti a^mlnvas noetnln« ZDRAVILIŠČU! HOTEL Z EUKTRIMO RAZSVETLJAVO.
Starosta**! raniaktrvni tvofJoml vrslci + S
2tss s^ssssjat »
IT PROTIRp  RCVslA.  ISCHIAS  ItflL -sbjsj
Pitno zdravljenje j%+
Elektr. masaža, lažne. ogljikovoiisHsske is sslsist kipeli. Otvorfeno vsa loto. — Motora kosslort.
Novi hoteli.     Prekrasna okolica.    Vojaška godba. Prospekte daje ustofj kopališko ravnateljstvo.
C kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovllab
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
oročila in izpričevala
205
raznih   uradov   in  naj s 1 o vi te j ših   tvrdk   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Ilica 40
Skrbić, Zagreb
Z električnim pogonom urejena tvornica ia-luzlf, železnih in lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst plamenih in lesenih tkanih rolet, lz platna, damasta, gradla, satina,
ripsa itd.
«—— Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. —— Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492.
V konkurzno maso Frana Demšarja bivšega trgovca v Idriji spadajoča
I. Cenilna vrednost delikatesne trgovine znaša danes po odbitku že prodanih kvarljivih predmetov skupno z zalogo vina in opojnih pijač .   .   K 4236*04
II. Trgovina z mešanim blagom je sodno cenjena in sicer:
špecerijsko blago na   ...........  B 1558-76
opojne pijače...........                                           .   .   .   R 429-50
steklo in igrače •  .   •  .   •   ........   K 249-54
galanterija.............•  .   K 714-02
obleka................E 651-30
čevlji ......   ........   ...K 1192-40
trgovska oprava ............  ■  K 154-90
skupaj na   ...  S 4950-42
Konkurzna masa ne prevzema nobenega jamstva za kakovost ali količino blaga.
Pismene ponudbe opremljene z 10" 0 vadijem, vložiti je pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. julija 1911 in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega I. avgusta 1911.
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, da sme vložene ponudbe sprejeti ali odkloniti, ne oziraje se na njih visokost.
Ponudnik čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba.
Ako bi le-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade naloženi vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstraniti tekom osmih dni.
Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji. Na prodaj  stavljene predmete razkaže na željo  upravitelj konkurzne mase, ki daje sicer tudi vsa potrebna pojasnila.
V Idriji, dne 24. junija 1911.
Alojzij Pegan c. kr. notar
kot začasni upravitelj konkurzne mase 2242 Franceta Demšarja.
ANTON ŠARC, LJUBLJANA
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
,TETRft4
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.::
Vzorci na razpolago.
1977
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st 8.
Reichova hiša.
Valika zalaga
štedilnik ognjišč.
Izvrstne in solidna dele.
Cene zmerne. Popravila se i   i točno izvreeijejo. i i
^sssaaaaaaaaaaaals,
Hajtt&a zaloga navadnib do oaifioeiiio
otroških vozičkov
In uvađa, do aa|ttne|s«
žime.
M. Paklč
v LJubljani.
Neznanim naročnikom se poiilja s povzetjem
Josip Kojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Joži testa 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede f snega kroja in elegantne izvršitve.
Tvorite zaloga iiaiišneji angl. in trant. specijalitet blaga.
: Zavod za uniformiranje.:
o
o o
CO
■e
rt &
O
O
«
O
58 S U OS
o
es H
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
_f 4- milo po 80 h. Da » cream po
te::  Mentnol n nstna voda po —        1 K; sobni prašek po 60h;
za ohranitev in rast las:
lasna voda po
1 K; lasna pomada 1 K.
da
Ti izdelki »Adaa, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Ph. Air. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornico blovirjev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
HO
>
"S E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine,  klavirje in harmonije tudi aamolgralne
za gotov denar, na delna od« plačila ali aaposodo.
Poprave in uglaSevanja se izvršujejo točno in računajo najceneje.
ftsivečja tvornica na avstrliseena
i mi
Tovarna olioai barv, laka io
Brata
inica:
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
Telefa Številka
154.
EBERL
243
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Edina zaloga
izvirnih
ameriških
čevljev. »
čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
pri nakupu
na
varstveno znamko
2057
pristnih
na m napi!
z modernimi velikimi brzopamiki iz
Hane tez k'mm v MGw-¥ork
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Saraland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anhvcrpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v,judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak forek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožrja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Eolodvorska ulica
od južnega kolodvora na levo pred  znano gostilno Mpri Starem Tislerju".
odslej
štev. 26.
m
SUŠ jg
li
Židovska si. 7.
_Pr. Ševčlk_
puikar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 56
pušk in samokresov
lastnega Izdelka« kakor tudi belgijskih, snlskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Fosebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. ~m Popravila in narešfce se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtovanjo zastonj in poštnine/prosta«
DD
2JB
8Q
29
.X
7
86
Is*« I ova 1*1 j vaaav
Franc Vlajan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
55      aovlh la *• raUlaalh
VOZOV.
Slovenski optični zavod
MSI Trt
iS s
o
ođ o
FR. P. ZAJEC
2832
Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomer Je v, barometrov.
daljnogledov itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem
receptu. V strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v ::     očala in v Ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. :.
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle iti.
Umno staifbnišfvo.
Kdor hoče hitro i& ceno zidati, uporablja le
1186
agliol plošče
&  um €ssam «ft<el»«^jL«-
&«r z** napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI i
Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreb I je.  •     ni treba nikakih traverz.
Samososeče in trpežne Kesslerieve stene (Mena anainit stene rz opfee).
Preračun stroškov in proračun napravita .astonj arhitekta imetnika patenta
Honigsberg & Deutscu, Zagreb.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana:
Parizu 1905."
3964
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
2onan]a naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
LfuMjana Mestni trg 11-12.
2240
zaradi rodbinskih razmer
v Savinjski dolini,
ob železnici in okrajni cesti I. razreda. Na posestvu je krasna vila z trinadstropnim stolpom, velika obokana gospodarska poslopja, okoli vilo velik senčnat vrt z železno ograjo. Zemljišča ob-::     stofe iz njiv in travnikov v lepita legah. a
Reflekfanti se naj zglasijo pri gosp.
dr. $ntonu jjožicu, odvetniku v Celjn.
August Repli
v LJmat|aal 40
; Moljih Din H. K (i Tirna)
zdelajc, popravlja ia prodaja vsakovrstne
sode
pa najniijla
Blaž Jesenko
Ljubljana, Start trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
-—= najnovejše falone ---------- g
po najnižji ceni.
Pnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
J. 3C. Kaiscr puškar
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk In samokresov
lof stih petreoHio. vseh del kile: (hiciklo!)
kakor tndi
■motala! ogaaj
po najnižjih cenah.
Popravila paik. samokresav is hitikiu toin ii »lino.
o
.9
i
Umisle
1604
Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice.
Akratoterrne 38« Celzija, pitno in kopalno zdravljenje. Izredno učinkovito za protin, revma, techias, nevralgijo kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdovnata okolica. Dobra in cena restavracija. Sezijaod 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri zdraviliški upravi.
i do 2 vinarja obratnih stroškov na uro in HP z mojim pat
153
z močnim pn-tiskom Id za šorova ulje
od 16 HP naprej;
4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomo-bilah, dalje 2—10 HP tudi   stoječe motorje.
Tvornica motorjev 1. WARCHALOWSKI
Dunaj HL, Panlasga me 1.
Na tisoče motorjev v ratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji
902
zlasti priprava« ta ograditve parkov za divjačino, vinogradov, drevesnic, kat varstvo proti zajoem, za pasjake, varstvo proti toči, faza ne rije, voliera in kletke, za igralisca lawn-tennisa (do I m širokosti t zalogi), za Rabitzeve stene, monirake gradnje
itd   Te pletenine se šele po sptetenju V ognju pocinkajo tn zatorej ne rjave in so tudi tTdnej^e nejfo »se
iz pocinkane žice napravljene pletenine, dalje Stirioglate žične strojne pletenine za ograditve vseh mt, okenske mreže in mreže za pesek in gramoz, ves ogradilni materijal, jeklena bodeča žica za plotove, žičaste in litoželezng ograje, stopni&ke, okenske, grobno.
grobnčske, pročelne k balkonske ograje ter vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Dunaj   HUTTER & SCHRAMTZ, d. dr. Buda-Pešta
tvornico aitarakega in klobučevinastego blaga, aasaaassNaravni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. ———
1 voz pol pokrit, lahek z gumijevimi kolesi, prav malo rabljen;
1 voz pol pokrit nekoliko večji z gumijevimi
kolesi, popolnoma nov; 1 voz brek s platneno streho za 6 oseb, malo
rabljen;
1 voz brek s platneno streho za 4 osebe, malo rabljen;
1 voz brez strehe obrabljen za 4 osebe;
2 dobra hitra konja za lahko vožnjo, sploh za
vse porabijiva v starosti 8 do 9 let;
1 Uplčanska kobilica 2 leti stara.
2233
Vprašati je na Marije Terezije c 16 pri izvoščku IVAN NOVAKU.
▼AT ▼A*      *A* VA*     W      *A* W ▼A* *A* ▼A* ▼A* *Ar
POZOR
trgovci, posestniki in zidarski mojstri
£*j okolice Škofje Loke ter ^ Selške in Poljanske doline. K
=——=—— N
^s^ Uporabite  priliko,  ker  se  dobi  po najnižji  ceni pri meni
prve vrste g p^gj
k Portland cement h
N M
M H
a"!
a^
a^_^^
kupljen še pred kartelom cementnih tovaren. 2083
Nadalje so tudi na razpolago nosilke (traverse), železniške šine, ugodno kupljene, železne vezi, slamo-reznice, zaloga cenita za kritje strehi prve vrste žlindra znamka »Zvezda«, kalijeva sol, gips, klajno apno, barve, stekla in vse kovaške in mizarske potrebščine po najnižjih penah in ugodnih plačilnih obrokih.
Anton Kasman
železna trgovina
v Skoffji Loki na Glavnem trgu
2264
87
UC
95
Lekarnarja A. THIERRTJA BALZAM
* zeleno BUl kot vantvOM SMssk«. OBLASTVENO VAROVANO.
Vsako popačenje,  ponaredba  in racpečavanje ira|l|l s t motno podobnimi
anarnkarai ■« kMenakosotJno zasleduje in ostro kasnuje. Zanesljivega zdravilnega učinka prt
«eh obolelostih dihal, kašlju,' it me tavanju, hripavosti, katarja v požiralniku, pranim bole.
*!^^sM*a^t«4u
AA*frT?mrTt9fBda
Lekarnarja   A. THIERRVJA
edino pristno
centifolijsko mazilo
canosljivo  najgotovejSega  rdravilnega učinka   pri  ranah,   oteklinah ra-
nitvah, vnetjih, gpojitvah, odstrani i* trupla vse tuje tvarine in dela celo boleče operacije nepotrebne.   Zdravilno pri Se tako starih ranah in tako dalje. 2 Skattjici staneta K 3'iiO.
Dobita u v lekarni pri ..tagelu varku" ADOLF TBIfRRT i Prrifraiii uri RMITtU.
Bilje po skoro vseh lekarnah. Na debelo v trgovinah 21 medicina!« drsfve. 1865
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana ladrnga z omejeno zavezo
s sedežem v £jubljani, jKarije Serezije cesta št. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
3zvršuje vsa mizarska stavbna dela.
Bruselj 1910 — GRAND PRIX — Buonos Aires 1910
O
E O
o
CM
cd
>»
j« "S
»al
HENRIK
MANNHEIM.
Patentne polno in vročeparne
LOKOMOBILE
z ventil no zavoro W$S   sistem „LENZ"
in zmožnosti do 1000 P S.
Avstrijska prodajna pisarna: EMIL HONIGMANN, Dunaj IX., Loblichgasse 4.
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
m
Vsprejemno naznanilo.
Ha mimin slovensko trgovsko šolo v Ljoisljaiii se bodo snrejemail učenci
dne 6P 7. in 8. julija 1.1. ter dne 16. septembra 1.1.
t,-vsakokrat od 10. do 12. ure dopoldne. 1
V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj "13 let, ter so dovršili najmanj 4 razrede ljudske šole. '
V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo osebno vsprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje sc sprejmejo •v i. trgovski letnik le učenci, ki so vsaj z zadovoljivim uspehom dovršili 4 razrede kake srednje šole.
K vasovanju naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih r. unc-stnikov, ter naj prinesejo s seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine in prispevke za učila.
Ostala pojasnila je dobiti v šolski pisarni.
V Ljubljani, dne 28. junija 1911.
Ravnateljstvo.
Najnovejša iznajdba!
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
s 40 delavske sile pomanjšanim ravnoteiem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela H niši ca, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslfe, Bora, Stok Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. SMEKAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih   predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro-jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke
129 odlikovanj!
ledena kava
se dobi
v slaščičarni
J. ZAUZHIK
i trg št. 21.
g. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
klobuke
slamnike
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□.□.□.□IDIDIDID
□IDininlDininin
1000 rodbin se oblači s aaaaaad Izdelki
iz
Poizkušaš posiljatev po povzetja: 23 m kanafasa „REK0RDIA" rdeče ali modro 2126 pasastega K 10-60, 23 m bele tkanine za srajce „IRIS* samo 11 K.
Vzorce brokata, damasta, oksforda, zlasti modnega blaga pošiljata radovoljno zastonj.
Starek * Macnane, Spy štev. 58, Češko.
rs«
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
Odlikovani nm mednarodni razstavi
na Ovnaju L1900.
priporočajo    svojo     bogato zalogo  obuval za poletno sezijo.  Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Omni za pete, vrvice, zaponke, Čistila itd« vedno v največji izberi.
Specialisti za prave
gorske in lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike.
Ustanovljeno 1853.
UophanuCo.
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in
železolivnica Dunaj XI,, Gudrcnstr. 159
grade za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne
in vodne žage, vse stroje za obdelovanje
lesa : krožne žage, trakovne žage
stroje za oblanje, stroje za skob-
Ijenje   (Frasmaschine),   stroje za
luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti? proračuni stroškov o&isk inieniria zastonj. 192
Prodaja.
I [iii se Da via 9. iiiliia 1.1.06 3. piii v gosti 1l. Mi
• •vv
nekdanja last Fani de Schiava in sicer:
t.)   „Tabor" (hiša št. 210 v Cerknici) 2 vrtom, izklicna cena .   .   4600 K
2. ) Cerkniška gmajna, izklicna cena...........100 ^
3. ) Solastninske pravice do gozda, ki je vpisan pod vlož. št. 369
k. o. Dolenja vas, izklicna cena............ 5 m
4. ) Njiva „v Vidmu", izklicna cena............ 200 „
5. ) Njiva „pri Sv. Janezu11, izklicna cena......... 200 „
6. )  Gozd ,,v Slivnici", izklicna cena ...........     250 „
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme
Vsak dražitelj mora začetkom dražbe položiti 10% izklicne cene kot vadij.
Polovica kupnine se plača na dan pravokrepnega domika, druga po* lovica pa na dan po preteku enega leta po domiku. Kupnina se obrestuje po 6° „ od dneva pravokrepnosti domika.
Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpisek in cenilni zapisnik se morejo vpogledati pri g. dr. K. Schmidingerju v Ljubljani in pri podpisanem sodnem komisarju med uradnimi urami.
Hubert Završnik
c. kr. notar kot sodni komisar.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko 1 paniki Jeveronemškega Llojila'
1
Iz
3267
Bremna
v
NewYork
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM", „KRONPRINZ WILHELMM, „KAISER VILHELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v L|abliaai edino le pri
EDVARDU mtmi Kolodvorska ulica štev. 35
nasproti občeznani gostilni wpri starem Tišlerju**.
Odhod Is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa M pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — mm Postrežba poštena, realna in solidna. trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colvrado Meksiko. Kalifornijo O Arizoia. Mah. Wioming, Ncvada, Oreron in Washington nudi naš« 4ruštvo posebno M ugodno in izredno ceno Čez Oalvesten. Odhod na tej pra«i iz Bremna A
enkrat mesečno. / Jg*
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimorain na vse ostale de^ sveta kakor ■■• Brazilijo. Ktbo, Boenos-Aires. Colonbo. Siagapore t Arstrelij« Itd.
4
18
F47U
61
10
16
Vsled bolezni se proda
dobro idoča 2225
^auarnei
na Glavnem trgu v Novem Mestu. —
Več pove
Avg. Žgur, kavarnar, Novo mesto.
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije testa 11
(Kolizej).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2>—. 271
Oklic.
pri „Fani" v hiši štev. 394 v Idriji
in
stanovanje
v L nadstropju 2241
se oddajo pod zelo ugodnimi pogoji v zakup.
Natančnejše   podatke   daje posestnica
Helena Lapajne.
Lasne kite
najftneje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
S. Strmoli,
brivec in lasničar
£jubljana, pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasni carska dela solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788
[ail
proti vremenom odporne apnene
acadne barve
oblastveno varovane.
V 50 različicah, od 24 h kilogram naprej.
Že   desetletja   najbolje preizkušene, prekašajo vse  ponaredbe. Edini primerni   pleskalni   materijal   za že pobarvana pročelja.
Emajlne fasadne barve,
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlno trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne, nestrupene, porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, še ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaski meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto. 1912
tari Rronsteiner. Dana] lil., Kauptstrasse 120
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Eberl
v najlepšem mirnem in praha prostem kraju koncem mestnega
{»ar k* m 1200m* seči vnetega vrta n kopelne uto ob Savinji se pod ugodnimi pogoji za 13.800 kron proda. 1802
Tamkaj je tudi nova hite s pol
oralom vrta za 8000 kron na prodaj (mesečna najemnina 38 lO Natančneje
pri Fran Dolinar v Celin.
Uničevalec stenic
Jing-Jing,
2024
oblastveno varovan, pomori takoj vse
stenice z zalego vred.
Nestrupeno, blagodišeče, razktižujoče. Dobiva se v steklenicah po 60 vin., zraven spadajoča brizgalna 20 vin., v Vi in Vs litrskih steklenicah razmeroma ceneje
v glavni zalogi v Ljubljani pri
ioei.
Druga sredstva odločno odvračajte!
Poglavitna zaloga: Dunaj. XVIII. Gentzgasse 27.
Pritlična ia z vrtom
se poceni produ. Prijazna, mirna lega. Rožna dolina pri Ljubljani, cesta V. 126.
2209
Istutftlna leta 18(0.
m M. DrenD m
M [Ljubljana, §§'
.   Kongresni trg 7. fS-
Predtiskaiija.
Risarski atelije.
PlUiraoje. hufriranje. montiranje.
TaoiburiraDie in vezenje na roko.
Največja maloga ženskih 146      ročnih dol
in vsakovrstnega materijala.
Ljudevit Borovnik
p uska n v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v Izdelovanje pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici In od mene preizkušene. — Ituatro-57 vanl oenlkl zastonj.
^aaaaaaaaaaaaaUR^
Lastniki tovarn za opeko in temeni
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. Hovotiri
Specijalne tovarne strojev za keramiko in livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peci, transmisije, posode za impregnovanje lepenke i. t. 9.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
BJEl
svoj izdelek ostro tgane strojne zidne in zarezane strešne    trT 7=
prve rste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike za razprodalo zarezanih strešnikov.
Cigaretni papir Ottoman pristen sama s ta slika.
P. n. kadilci in interesenti naj izvolijo vzeti na znanje, da se vsako ponarejanje predobro znanega, splošno priljubljenega
sodno zasleduje. Edino pristni papir Ottoman nosi vedno samo to sliko.
(Turško glavo.)
2282
Ggaretsi papir Oitonin pristen samo i ti slike.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
O. kr.
v katerem obstoji žc nad 30 let prodajalna z železnino v lepem prometnem trga kjer je tudi železniška postaja, letovišče in zdravilišče, M daje zelo ugodnimi pogoji razmer. — Cenjene ponudbe  naj  se  pošljejo  na naslovi
Franjiea Pojnič, vdova, posestnica v Samoboru kraj Zagreba.
v najem pod
radi obiteljskih
Duo dimila
iz boljših hiš
sprejme na hrano in stanovanje
uradniška rodbina,  v Novem mestu.
Kopalna soba, vrt in park na razpolago.
Pojasnila daje iz prijaznosti uprav. »Slov. Naroda.« 2214
2146
ise
imajoče dobro vpeljane
gostilne s koncesijami, trgovine in razne obrti
se pod izredno ugodnimi pogoji prodajo. — Natančni podatki pri
Petru Maieliču
e. kr. koncesij, posredovalna pisarna
Ljubljana. Škofja ulica 10.   Telefon 155.
Iradsc ure od S. zjntraj do 7. zicčct
KTftDBf BAHKA PIAZZA
f
a»Tj
Podroinica V TRSTU POiTTEIIOSSO 3
Osrednja banka čeških hranilnic.
VLOGE ltA KNJIŽICE PREMIJSKE VLOGE
414 /o j 4 j4 /(
o
VLOGE V TEKOČEM lltDIU
in VLOGE FIKSNE NAJUGODNEJŠE.
LBANČNO POSLOVANJE VSEH VRSI. _ Oddelek sa vadijo ia kavcije. 8 Uradne are od 8. rjatrej doTrreČeTaassnasMaasl
Ranitve
vsek vrat naj se skrbno varujejo vsakem onečišćenja,
ker se s tem lahko najmanjša ranke v razvide do prav hudih, težko celjivib ran. Ze 4U let se ptsstkS) d o mate mazilo obnaia kot o meču joče obvezilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, lajša vnege in bolečine, hladi in pospešuje zaraščeni e in satelite v.
mW  Fo poeti aa poaU Ja vsak dan.
Cel lonček 70 he). Kdor pošlje po posti naprej 3 K lo Ji dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako postajo Avstro-
Ogrske. Pomor mm Ime izdelka, Izdelovalca, senc In varstveno ——Pristno masno po 70 m.
B. FRAONER.ck. dvorni dobavitelji,
lekarna pri „Črnem Orlu",
ogel Narodove ml. sl
Zmlage po vsek ieV.armait -r4 ~iro-Ugr±Jtr. V Ljabljanl: lekarne Jos. Mmjr,  dr. WL
Telefon it. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala u taja. — Ibtaaovtieu ««. — 29 poJraJaic S(rHar|m BllCa it 6. MaBH kapital ia rttar« 92,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarala vlog nt hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vTaaaaatsaa papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. ----.    ■ Uatmana In plamatta pajasnlla in naaaati • vaah v
Najkulantnejie izvrševanje aonaili atreaU na vseh tuzemskib ia inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — (lajemodaja -varnih predalov samoshrambe (ssfes) za ofnjevarno shranjevanje vrednostnih pa-niriov licr;^ dragotin itd. pod lastnim »zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih Promese za vsa žrebanja. fialaciia Ia ■ssaiils v AaueHko tu Is imerile. 1660
papirjev, atraka
tranaakoljak vai
■
EF
36
14
3
^%/6
Jutri vsi k veselici v Šiško
ki jo priredi društvo za zgradbo „Sokolskega doma" v Šiški v hotelu „Bellevue".
v Drnlšn v Dalmaciji
sprejema
Ijranilne uloge
od K 2— do K 100.000—
proti 5°/0 obrestovan ju, ter povrača zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249
Za varnost hranilnih vlog in njih obre-stovanje jamci občina D mi*.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila
s 1. julijem t. I.
v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 21
v lastni hiši nasproti tobačne tvornice
moderno urejeno restavracijo
in se za blagohoten obisk ob zagotovilu točne in dobre postrežbe najvljudneje priporočava. Točila bova samo res izborna vina in piva, posebna skrb nama bo pa dobra kuhinja z gor-kimi in mrzlimi jedili. 2304
Lep velik salon.       Prostor za balincanje.       Senčnat vrt.
V nedeljo, 2. julija igrajo tamburaši.
M
(XQCX>
Obenem naznanjava slavnemu občinstvu iz mesta in dežele, da bova ravnotam vodila in razširila že doslej obstoječo
trgovino s špecerijskim blagom
aaaaaai    moko, w
vinom in žganjem.
Skušala bova vse odjemalce zadovoljiti z dobro kakovostjo blaga in nizkimi cenami.
Priporočava se z odličnim spoštovanjem
Fran in Franja Novak.
Fran Medic
2251
zaloga čevljev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
prodajam vsakovrstne moške, damske, otroške čevlje, sandale, telo* vadne čevlje itd.
po znatno znižanih cenah.
Blago solidno!
Postrežba točna!
Julija Štor
Prešernovih  ulicah  štev. 5.
flalrcifa zaloga ani. tfamsra in utrnili!! Uvush. čevijev za iawĐ-reoDis in pristnih
aorasl gorsklli čevlje?.
Elegantna in Jako skriraa izvršitev po vseh eesah.
:-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
'.reS^ron   §tev* 291
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
AlpimA
Čuden
are
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar*
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:•: od torej lahko po originalno tionikih cenah :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah    po    njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .\
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, ni kij u in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
jKllad trgovec
vešč železnine, Špecerije in galanterije
išče službe kot poslovodja ali skladiščnik
v kaki večji in boljši trgovini. Eventualno sprejme tudi službo v kaki večji trgovini ali tovarni za čevlje. Zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Cenj. vprašanja pod šifro „hitri odgovor" na
upravništvo »Slov. Naroda«. 2250
2070    Ustanovljeno leta 1873.
3. Zaujer star,« Zagorje ob Savi.
Zmerne cene in solidna postrežba. Pri   večji   odjemi    primeren popust.
Sili! lili! Ulji!
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66
V Mubliasii: Podgradu, Trnovem, iic»ev|n, Trstu Gorici, Celovcu, Bedaka, Solcanu, Inomosra, Trl-dentn, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotora, Sarajeva in Puljn.
Brzojavi:  Valjčni roiliu, Kranj.
uperfosfati
mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo Josforovo - kislinsko
za vse zemlje
Vsebina strogo zajamčena.
, Jamstvo za najhitrejši učinek. Najvišji donos. • Za jesensko setev neutrpljivo. ~—™—
amonijakove, kalijeve in solitrove sioerfosfate dobavljajo vse tvornice za umetna gsojila. knp£evaki, kmitiiskc zadruge in društva.
Pisarna v Pragi, Pfikopy štev. 17.
/glasila za I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se spre« jemajo pri ravnateljstvu
v četrtek, dne 6. julija od 2. — 6« ure«
v I. Jetnik c. kr. moškega učiteljišča
v torek, dne 11. julija od 8. —12. ure-
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni [rojstni] list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravstveno izpričevalo od uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah.
Ravnateljstvo i kr. moškega io ženskega učiteljišča v Ljubljani,
dne 23. junija 1911. 2224
13
IE
eh51e
P
rh
Modni salon
JUJT-MAJCMie
bBjana, Židovska ulica štev. 3
Prodaja damske in otroške klobuke radi pozne -s sezone za polovično ceno. ::
Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brez konkurence!
Zaini  klobuki vedno v zalogi.      ^OH (|j
mi
m
31
Oljnate barve
priznano najboljše
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom
Kranjski tirne, in ianeno olje
D
m
Steklarski in mizarski klej
Prašno olje
za pode
Lake
angleške in lastnega Izdelka
Čopiče
za vsako obrt
Olje in mazilo
za stroje
Karbolinej in gips
Barve in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
Adoli Hanptmami
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
■
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliraniOs Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
Lastnina in tisk »Nerodne tiskarne«*
LSF
24
3565
6269
07
5847
^329