14. številka. V Trstu, v sredo 18. februvarja 1891. Teča&ft^ __________________ -----------■afriiJu <■ p „e d n o s T" ■■ IHH^ BI BB tiB MHB °slui u oaninll»pni™^ na vsako sredo ^^HBHi ^^H ^^^^ft ^^B ^^H^^B za naslova s ^^V^^^B ^B^^^^Bk H«* kolikor „Edinost" ^B ^B ^B ^B ^B ■LH Poalana. javne sahvala, oamrtnlca «h T»e leto i,.Ten ^Km ^B ^^^^B ^B ^BT^ ^k P° r ■■ ■ ■■ ■■ m ■ l'oaamit'no itevilke ne t pro- ^^B ^^B ^H^^^^B ^^B ^^B tobaka t Tratil po 6 nov., ^^B ^^B ^^B ^^B ^^B ^^B ^m Knkopiai se ne T T Ajdovščini po A ipramlitvo n« o,in. BBBi BV ■■ Bi H ^^^^ ^^^ ^^ — ^^^^^ Odprto reklamacije ho pronio poAtnlne. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. __»V .disnit I* m £ . S kom naj se Slovenci vežemo? i. Vprašanje to je za na a Slovence sedaj najvažnije. In na to vprašanje treba je, da si Slovenci damo jasnega odgovora. Gotovo je, da Slovenci — in Slovani sploh — v tem pogledu dosedaj nismo bili dovolj previdni; da, celo nesrečni smo bili pri izbiranju onih mož, kojim amo zaupali: bodisi, da so ti možje stali v središču raznih strank, ali pa so sedeli pri vladni mizi. Verjeli smo preradi besedam in obljubam, vsakokrat po zamudili zahtevati garancij, da se res to izvede, kar se nam obeta. Naiim odlienjakom se ni videlo nikdar potrebno, da bi preiskali in pretipali srce in obisti onim, koje so počastili , se svojim zaupanjem; zato pa smo hitali od prevare do prevare. Skratka: bili smo p r e -lehkoverni. Za to trditev nato nam sta v dokaz dva prvaka : j od e n minister in jeden strankarski vodja. Oglejmo si malo pobližje moža, koja mislimo in oglejmo si njuno delovanje in postopanje. Malo dni pred odstopom bivšega finan-nančnega ministra našega, gosp. Dunajevv-skega, čitali smo že v par poluuradnih listih, da finančni minister Dunajewaki stoji trdniti nego kednj poprej in da ae je sam presvitli cesar ob neki priliki izjuvil, da tako izvrstnega finančnega ministra Avstrija v vsej nje konstitucijonelni dobi ni imela. Tem bolj nas je presenetila vest o njega odstopu in hkratnem imenovanju gosp. Steinbacha novim finančnim ministrom. Zanimivo pa bi bilo vedeti, so-li polu-uradnu glasila Bnina tavala v temi in niso-li sama znala o teui, kar se vrši za kulisami, ali pa ho bile rečene vesti — o trdnem stanju g. Dunajewskega — le fin manever g. grofa Taaffoja, ki naj bi prikril pravu namere poslednjega. PODLISTEK. Zakasnilo „Sobotno pismo". „Pulvis es, et in pulverem reverteris!" To je tolažba, ki jo je prod par dnevi marsikateri kristjan, j-nuj si je potem že kakoranega npola hoče, ki je šel v cerkev, dobil, če jo je pa tudi razumel, tega pa ne vein, nego jaz le konstatiram, da se to v slovenskem jeziku glasi: .Prah si, in v prah ko boš povrnil", —kar se mi dosta bolj dopada, kot pa latinski jezik (v cerkvi namreč !). Bolj ugoden upliv nego — prah in pepel, napravijo name slaniki (arenki), sardine, sardele in drug tak materijal, — pa naj bo že kakoršnega spola hoče, dasi-ravno bi, eo bi prišlo n. pr. na izber. zagrabil najrajši za ženski spol, ker mojemu okusu najbolj „zaleže", baš izbirčen pa v tem postnem času nisem, nego prepuščam v takih zadevah vso odgovornost — Želodcu, ker je pri tacih pfistnih la-mentacijah le on — merodajni faktor! Kar se letošnjega predpusta tiče, moram roči, da je bil sicer res le šest tednov dolg, da pa jo svoj program v k ljub temu dobro izvršil; in jaz sam sem že na primer tako sodil, da mo bo samih dobrot koneo, če predpust kmalu ne mine! Nu, predpust je minul, ne pa ž njim tudi spomin O odstopu Dunajewskega in tega odstopa predzgodovini pripovedujejo nam razni listi razne, več ali manj verojetne dogodke, a o nijednih teh vesti se ne mo e reči, da bi bila avtentična, kajti vse je nekako tajnostno prikrito. Toliko pa je gotovo, da se je ministerstvo nase glede postopanja za bodočnost razkrojilo na dve strani, katerih jedni sta bila na čelu Pra-in Dunajewski, drugi pa Gsutsch-Baquehem, to je: boril se je slovanski proti nemškemu vplivu. Dunajewski boril se je za načelo, da se vlada tudi v bodoče opira na dosedanjo, sicer jako mnogovrstno in nejednotno, a gledć zatajevanja samega sebe do skrajnosti požrtvovalno državno-zborsko večino, dočim sta Gautach in Ba-quehem zastopala misel, da se vlada nekoliko približa nemški levici in jo potegne iz opozicije do večine. In z Gautschem potegnil je tudi — justični, minister grof Schdnborn. Da se je pa Sch5nborn obrnil proti Dunajewskemu — priča nam na najjasniii načim, kako pogubna in slovanskim interesom neprikladna je bila taktika bivše državnozborske večine, koje jeden glavnih predstaviteljev jo bil uprav ta Schonborn — kajti priča nam, da večina ni nikdar računala z rednimi, ampak vedno le z dozdevnimi faktorji, to je s praznimi besedami in obljubami. Ko je grof Taaff« poklical Schdnborna kot pravosodnega ministra v svoj kabinet, to vatn je bilo veselje v staročeŠkom taboru, to vam je jasno sijalo — kakor nikdar poprej — solnce nu divno-modrom staročeškem ob-nebju, češ, imamo ga odločnega zastopnika avtonomistiškega principa in narodne ravnopravnosti. In ne le mej StaroČehi, ampak tudi moj našimi prddestinovanimi „politiki" in „voditelji" zavladalo je — ne vemo pa, ali odkritosrčno, ali hinjeno — veselje, češ, zaključena j.i nesrečna doba, ko so jeziku našemu zapirali pot do sodnih ura- in razni utisi na-me. Zato pa hočem danes posvetiti par besed o nekaterih več ali manj karakterističnih in v nekoliko tudi klasičnih" prizorih, ki so v preteklih dneh javno drvili se drug za drugim, in ru in tam — potegnili mojo pozornost nase. Bil jo sicer med temi trikrat tudi sneg, ali ta mi ni škodoval, nego mi je dobro voljo še le prav — razbrskal .... Da letošnji predpust ni napravil tu ali tam „fiasco" in da ni predstavljal kakšne „saison rnorto", zahvaliti se ima pred vsein — ljudem, dobri volji in pa polni mošnji; kjer pa teh treh faktorjev ni bilo skupaj, tam je pa brenkal žo dolgčas ; pri koimir je seveda „strela v mošnjo udaiila", tudi ni bil človek t dobro voljo obdan, kar bi jaz nikomur ne zamoril, a mu tudi no privoščil! Vsak je tedaj častil pusta, kakor je vedel in inal, kdor pa tega ni mogel, mu je pa delal seveda — sramoto ; nismo vsi ljudje enaki, kar bodem kmalu dokazal. Oni dan obiskal sem nekje „Bralnega društva44 predpustno zabavo. Ni bila napačna ta „zabava", ali taka ni bila, kakor sem si jo jaz predstavljal ! Odbor bil je tako deviško-sramežljiv, da jo (monda iz strahu, da bi se kdo no pohujšal) izbral sredo tej veselici, tedaj najslabši dan v tednu, postavil na program le petje in ples, brez vsake primerna šaljive tombole, iu odločil plesu popolnoma ločeno sobo, tako dov in ko so nam nastavljali uradnike, koji ne le da ae niso mogli % narodom sporazumeti, ampak so bili še strastni nai sprotuiki naporom tega naroda v priboj ritev narodnih in političnih njega pravic. Kako so se varale te razsvitljene, noz-motljive in — kar se posebno rado naglasa — „z odličnimi krogi v tesni dotiki stoječe" glavice! Mesec dni Še ni minulo po imenovanju grofa Sehiinborna iu žo smo se prepričali, da ona nesrečna doba nikakor Se ni minula, temuč da se hoče nadaljevati namefičevanje slovenščine nezmožnih in narodnosti naši neprijaznih uradnikov. Razloček je le ta, da so nain nekdaj take uradnike vsiljevali očitno nam sovražni ministri, sedaj pa natn jih usiljuje naš prijatelj in zastopnik „avtonomistiškega" principa v ministerstvu. Zadnji tak čin gospoda Schouborna bilo je imenovanje okrajnega sodnika v Cerknem, katerega imenovanja ni mogel zabraniti niti sani vitez T o n k I i, koji je vender „v vedni in tesni dotiki z najodličnišimi krogi". Ali morda pa nI hotel?! Tem žalostniši! Prijateljstvo g. pravosodnega ministra do državnozborske večine, do avtonomistiških načel in osobito do nas Slovanov je pa doseglo svoj vrhunec povodom odstopa g. Dunajewskega odnosno onih dogodkov, kojih smo se do-teknili začetkom tega članka. Zapustil je svojega kolega-avtonomista ter pridružil se onima ministroma, kojih glavno vodilo je — germanizacija. Pridružil se ima je ter pripomogel strmoglaviti moža, ki je bil vsled svoje doslednosti in vstrajnosti trn v peti nemškim srditežem. Grof Schonborn je torej jedna t i h t i li imaginernih (dozdevnih) veličin, na katere ao trdno računili staročefiki in „vrl' in bistri" slovenski politiki. O kratkovidnosti odličnjakov bivše državnozborske večine priča nam tudi sedanje postopanje knezaLiclitensteina da se je občinstvo, ki se plesa ni udeležilo, ali udeležiti inoglo, kar dve do tri ure mučilo z dolgočastnostjo in med katero se jo pač opazovati dala marsikatera ne času ne kraju primerna „napeta maska", (z rokavicami seveda !) ki je poveličevala to „društvono zabavo", zaradi katere Bog grehe odpunti onim, ki so ji skrbeli za takov nesrečen porod, da se je popolnoma izjalovila ! A dopadala so mi je, kakoršna je bila, kajti, da ni bila taka, bi se mi ne bila niti dopadla. A vendar sije ne želim, v prihodnjem predpustu take „društvene zabave!" . . . Nego : v prah in pepel naj se spremeni, še predno se porodi ! Je bilo pa tudi bolj prijetnih slučajov za me v tem predpustnem času ! Tu se je agitovulo za naročitov na nek lidt, ali, kdor ga ni maral, se mu je tudi po sili naročil (! ), tam iztuhtal jo jo zopot nov mesur, ter dal v svoji kmetski butici duška predpustni ideji, napraviti tablo z nemškim napisom „Z u m O o h s e u", (s katerim se bodeva še srečala v kakem sobotnem pismu !) iu kar bi bil, lejte, kmalu iz spomina zgubil, je, da je tudi za poštnega komisarja g. Cora. letošnji predpust kos uioraličnega „krofa" izcimil. In ker se meui g. Curi dopada, mu Iiučmug danes tudi postruči z malo postno pekari jo, morda mu bode bolj ugajala, nego poštni pečati s slovenskimi imuni. Kako ponosno se je mož ta postavil nfc čelo akciji ta versko šolo, kako gibanje je vzbudil po vsej Avstriji se svojim zuanim predlogom, da bi moral vsakdo misliti, da knez živi in umrć za svoja verska in konservativna načela. Mi smo sicer odločni nasprotniki tega predloga v obliki, v kateri je prišel pred državni zbor, ali navajamo to stvar, da dokažemo, da vodje bivšo večine niso umeli pogoditi, resnice, da včasih tudi kak visoki gospod baranta se svojimi „načeli". In naši odličnjaki zidali so na zanesljivost in značajnost tega visokega gospoda, kakor da je skala, kojo ne zruši nikaka sila, nikak vihar. In sedaj P! Sedaj kandiduje mož ta v nekem dunajskem okraju, roma od krčme do krčme govori svoje kandidatske govore — ter potajuje svoj lastni znameniti predlog, s kojim je pritisnil signaturo vsemu gibanju državnozborske večine v ravnokar zaključenem zasedanju. L chtenstein bil je torej drugi činitelj, katerega prave lastnosti naši voditelji niso poznali. —t—. Volilno gibanje po okolici. Tudi po naši okolici razvilo se jo volilno gibanje na vsej črti, zapričelo ho pa je v sv. K r i ž u , na katero selo protiv-niki naši stavijo v prvi vrsti svoje nade. Tu jo bilo v nedeljo predpoludnem posvetovanje zaupnih mož in prvih veljakov v vasi. Pri posvetovanju so posredovali podpredsednik političnega družtva „Edinost", gosp. M. Mandič, tajnik tega društva, g. M. Cotič in odbornik g. Fran Žitko. Ko sta prva dva gospoda v imenu političnega društva „Edinost" volilcem razjasnila sedanje naše položenjo — osobito z ozirom na odpravo proste luke — zjedi- Da so pri nas ženske nastavljeno ne le v šoli nego tudi na poštah, to g. Cora ravno tako dobro ve, kakor jaz, a kaj za to, jaz le trdim, da tudi pri postni upravi ni vse zlato, kar se sveti. Pred par dnevi grevu s prijateljem na sprehod v *„*. Med potjo stopiva na pošto. Kaj opaziva ? V uradni sobi pošta-rico, kateri jo, kakor sploh vsak dan, dvoranil gospod, ki je, kakor sein pozneje zvedel — živinozdravnik. Ž njim bil je notri tudi njegov pes.V urad pride za nama nek uradni sluga z nekimi paketi. Tu mu pade edon paketov na tla. On se sklone, da bi ga z ruko pobral, v tem hipu pa ga zgrabi pes za roko. Gospodar se ni ganil pri tem dogodku. Jo-li sluga kaj ranjen ali ne, ini ni znano, a umestno zdi se mi pa omeniti nasvet, da bi se taki dvoraneži ekspedirali iz urada ven, a ne po pošti, nego po nogah skozi vrata, in če so stop-njice blizu, tudi po stopnjicah, — potem bi bila takoj jedna partija nerednosti na pošti kurirana, in jaz bi ne imel v marsikaterem oziru nič zoper to, ko hi se tudi sedaj v tem resnem postnem času to zgodilo, ko nam buči na uho zamolkli : „Pulvis os, et in pulvorem reverteris !" in a tem, gospod urednik, končam danes jaz svojo pismo ! l)a ste mi zdravi do prihodnjo sobote! Gadob6r. nili so se zaupni možje za kandidaturo g. Irana Nabergoja ter se zajedno zarezali na Tso mod delovati za to kandidaturo. Veseli nas, da smo uprav t tem selu — kjer se nam sovražni vpliv uprav drzno nsiljuje — našli mnogo ugodnrjše odno-Saje, nego smo se nadejali. Tako je prav Križani, vstopite čvrsto v vrsto okoličan-skih bojevnikov za sveto našo stvar! Ob 1. uri p. p. bilo je posvetovanje Prosečanov in Kontoveljcev (kacih 50 mož) v gostilni „Lukša" na Prošeku. Zborova* nju je predsedovnl g. V. Cibic a Prošeka, koji je priporočal kandidaturo g. I. N a-bergoja. Navzoči so tudi bili tamošnji veljak g. Vekoslav G o r j u p in rečeni trije zastopniki političnega društva „Edinost*. Tudi g. Gorjup se jo prepričevalnimi argumenti zavzel za kandidaturo g. Nabergoja in ko sta Se dva zastopnika našega političnega društva govorila v tem smislu, sklenili so navzoči volilci suglasno in mej glasnimi „živijo"-klici, zopet voliti g. Ivana Nabergoja v državni zbor. Ob 4. uri popoludne bilo je posvetovanje v Bazovici, kjer se je v gostilni gosp. Urbančiča sešlo nad 50 tamošnjih prvakov. Tu je bila posebno razsežna razprava o potrebah in stiskah vse okolice in o potrebni kakovosti bodočega natega poslanca. Razprave so se opetovano udeležili vsi trije že imenovani zastopniki političnega društva „Edinost1*. Bazovičani so nas kaj prijetno presenetili po zdrelosti svoji in navdušenju za narodno stvar. Gromoviti iivijo-klici so zadoneli po dvorani, ko se je soglasno proglasila kandidatura gosp. Ivana Nabergoja. Vrli možje bo nas zagotovili, da hočejo Bazovičani kot jeden mož stopiti v volilni boj za narodnega našega kandidata. Oficijelno naznanjeni volilni shod za IV. okraj vršil se jo v krčmi „Pri Ferlugi* na Greti in izpal povsem ugodno. Pooblaščenci pol. društva „Edinost* prepustili so vodstvo tega shoda dež. poslancu gosp. I. Martelanc -u, kateri je odprl zborovanje naznanjajoč pomen shoda. G. Dragutin Maitelanc omenja, da so pooblaščenci p<>1. društva „Edinost* sklicali današnji shod — kateiega se sicer ni vdele-žilo velikansko Število volilcev — a oni koji so došli, so istinito vodje celega IV. okraja. Govoreč o važnosti volitev za državni zbor, in pojasnjujoč njih pomen omenja, da si je treba izbrati za poslanca moža, kateri ne bode gojil nikakih postranskih želja, kateri se ne bode pastil podvreči nobeni stranki i časti, temveč deloval v gmotnem i moralnem obziru v prid naroda in svojih volilcev. On pozna moža, katerega sicer se ne imenuje, a zna, da je njega ime na srcu in jeziku vsacega izmed navzočih volilcev. Ta mož podoben je v delovanju do svojih volilcev — nkrbnemu očetu-ddalcu, kateri tudi v hudem mrazu in slabem vremenu zgodaj vstane ter hiti na delo, da tako preživi svojo družino. Oglasi se nato g. Ferluga iz Rujana, ter pravi, da je stara pot, „najboljša pot*, za-trjajoč da bodemo vsi skupno volili edino le našega dosedanjega poslanca Ivana Nabergoja. Voditelj shoda, dež. po-slaneu g. Iv. Martelanc prosi i ostale vo-lilce, da izrečejo svoje monenje. Navzoči volilci izrekli so se soglasno za g. Ivana Nabergoja, ter pozdravili ta sklep glasnimi živijo-klici. G. Drag. Martelanc omenja, da je pač janna želja volilcev, da so vsi edini, in vsled tega ne bode nikdo drugi naš bodoči državni po-slenec, nego g. Ivan Nabergoj, kateremu napije in povabi navzoče, da mu zakličejo trikratni „živio" — kar se tudi zgodi. Voditelj shoda g. I. Martelanc izjavi, da je gosp. Ivan Nabergoj javno proglašen kandidatom, ter zaključi zborovanje med zopetniiu napivanjeui in tživio*-klici na bodočega našega poslanca — Ivana Nabergoja. Oglasi se nato zopet g. Ferluga iz Rojana in omenjajoč odlikovanje našega poslanca vsklikne trikratni ,živio" presv. cesarju, kateri vsklik je našel naudušen odziv mej navzočimi. V dvorano stopivši močan zbor „Adrije* in pevci „Zarje" prepevali so krasne naše pesmi. Koncem zborovanja je bila dvorana natlačeno polna, in med petjem in govori nekaterih gospodov potekale so ure tako, da je jela trkati na vrata polunoč, ko so zadnji odhajali. — Omenjati nam je še, da je zapela „Adrija" Hribarjevo „Cesarsko kantato" in ko je prišlo do „Bog ohrani", pelo je s pevci skupno vse navzoče občinstvo — a za tem enako naš „Naprej" in „Hej Slovani!". Narodna navdušenost je cvela res v polni meri pri temu shodu in pokazala, da je IV. okraj — naroden okraj I V Skednji je bil volilni shod ob 1. uri popoludne. Sešlo se je kacih 70 Volilcev, katerim je predsedoval g. Anton Sanci n-D r e j a č. Ta poslednji pozdravil je zbrane volilce primernim nagovorom, v kojem je pojašnjeval namen tega shoda in važnost državnozborskih volitev. O istem predmetu govoril je na to poslanec dr. S a n c i n. Priporočal je kandidaturo g. Ivana Nabergoja ter konečno napil bodočemu našemu poslancu, koji na-pitnici bo se z „živijo"-klici odzvali zbrani volilci. G. Godina-Kudrič Sibal je ojstro neznačajnost onih, ki prodajajo svoje glasove, kateremn govoru so volilci živo pritrjevali. Ko je Se predsednik, g. Sancin-Drejač priporočal gosp. Ivana Nabergoja, ▼sprejel« se je jednoglasnu ta kandidatura. Po dokončanem volilnem shodu v Skednju napotil se je vzlic ostremu mrazu odbor tamošnjega gospodarskega društva — kojemu so se pridružili poalanec dr. Sancin in drugi rodoljubi — k sv. Mariji Magdaleni* Spodnji, kjer je bil ob 8. uri p. p. volilni shod. Tu se je sešlo kacih 70 volilcev. Tudi temu shodu je predsedoval g. Sancin-Drejač. Po primernih govorih prodsednika shoda, dra. San-cina in Godina-Kudriča vsprejela se je jednoglasno kandidatura g. I v a n a Nabergoja. Proglašenje te kandidature pozdravili so volilci trikratnimi „živijo*-klici. „Pri lovcu"! Kdo se ne spominja zadnjega volilnega shoda v teh prostorih, ko bi bila kmalu kri tekla?! Tu je II. okraj, tu je domena g. Mauronerja, tu so razni agitatorji vsa tla razruli in duhove razburili, kakor nikjer drugod po okolici. Ni čuda torej, da so bili sklicevatelji našega volilnega shoda v skrbeh, kako da se stvar izvrši. Ali glejte čudo: ta volilni shod nam priča, da je tudi tu nastala blagodejna reakcija in da se je začelo svitati v marsikaki zapeljani glavi. Pri nedeljskem volilnem shodu bili sti zastopani obe stranki, ali o onem razgrajanju, pre-tenju, proklinjanju, kakor se je vse godilo pri zadnjem volilnem shodu, ni bilo ni duha ni sluha. V nedeljo se je vršilo vse gladko, mirno in ono resnostjo, kakoršno smemo po vsej pravici zahtevati od zrelih mož. — Volilni shod „Pri lovcu", katerega so se udeležili v lepem številu volilci iz sv. Alojzija, Kadiua in Rocola, vršil se je torej nepričakovuno v najlepšem redu. Velespoštovani g. Iv. Marija K I u n , odbornik polit, društva „Edinost" in vrli narodnjak, odprl je zborovanje s prelepim, jedrnatim in umestnim nagovorom, v katerem je volilcem roztolmaČil pomen volitev za državni zbor, dolžnost vsacega vo-lilca in značaj volilnega kandidata. Živi govor bil je z veliko navdušenostjo odobravan ter nasvetovana kandidatura gosp. Ivana Nabergoja enoglasno vzprejata. Za njim se je oglasil gonp. Anton Grdol ter v lepih besedah potrdil občno menonje, izraženo v predgovornika izbornem nasvetu. Nato ogla si se gospod M. Kamuščič ter primernim govorom raztolraači zbranim možakom : vrednost in veljavo volilne pravice in dolžnosti volilcev. Govornik nariše občni slovansko-politični položaj v Avstriji. Omenja tudi za nas Tržačane velevažno šolsko vprašanje ter'jim poda nasvet, kako bi se dalo to z gotovostjo rešiti. Splošno odobravanje. Da se pa je stvar tako lepo izvršila, gre hvala g. I. M. Kljunu, kije zborovanje zares spretno in razumno vodil. To bi bila torej kratka slika volilnega gibanja zadnje nedelje. Vršili so Hi volilni shodi povsod tako, kakor zahteva čast naše okolice: mirno in dostojno. Sklicevatelji volilnih shodov, odnosno politično društvo „Edinost" sme biti z izidom povsem zadovoljno. To, kar smo v nedeljo na raznih krajih videli in slišali, nam že samo na sebi jamči za časten izid. Ali hud greh bi bil, ako bi hoteli sedaj roke križem položiti, meneči, da je že vse delo storjeno: o ne, sovražnik preži za vsemi vogali, da nas zaloti, ako se le za trenotek u d a m o brezskrbnosti. Komur je mari ugodni izid državnozborske volitve, stoj neprestano in bistrim očesom na straži ! —t—. Občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. V nedeljo dne 15. svečana imela je tržaška ženska podružnica svoj redni občni zbor. Ob treh zbralo se je precejšno število družabnic in zbor pričel se je takoj v navzočnosti g. vit. V i d i c a, vladinega zastopnika. Gčna. podpredsednica Justina M i c h e 11 i nagovori zbrane dame tako-le: Slavni zbor! Naglo mineva leto za letom, mine ž njim veselje ali žalost, katera nas je v preteklem letu obiskala, ko blisk mine vse, Če se ozremo nazaj; a nekaj pa vendar ostane od leta do leta in ne izgubi se v teku časa in to so dobra dela, Sci je storimo za narod svoj in njega napredek. Zopet smo se zbrale tukaj le, da čujete, kako Vam je deloval odbor v preteklem letu 1890., da Vam poročamo, kako je izpolnjeval naložene mu dolžnosti, da spoznate iz tega, jo-li bil vreden zaupanja, katero ste mu izkazale pri volitvi lanskega leta. Sioer ni to moja naloga, storili bo-dete bolj natanjčno gčni. tajnica in blagajnica, povedati pa vendar smem, da nismo zaostale za drugimi leti, da smo tudi letos hodile veotno in kolikor je bilo mogoče po poti, da pomagamo narodu svojemu. Marljivo amo nabirale Vaših darov za Božičnico in reči moram, da se je skupilo več nego smo samo mislile. Čestite gospe in gospodične, sprejmite tukaj iskreno zahvalo za Vaše dobro sreč in dobrovoljne doneske ! Zahvaljujem se Vam srčno v ime onih otročičev, ki so se tako veselili lepega njih praznika „Božičnice", zahvaljujem se pa, da morejo njih otroci v šolo. Le vedno tako in narod nas bode srečnejši in da bode vaš odbor mogel poročati od leta do leta večji napredek, od leta do leta večji vspeh svojega delovanja: srečno pričeto mora so srečno nadaljevati. Velika pomoč našemu odboru bil je pa »6 svetom in dejanjem bi. g. prof. M. Mandič, kateri je bil pričujoč pri vseh naših sejah in kazal sploh za vse našo gibanje največe in najbolj odkritosrčno zanimanje. Hvala mu torej presrčna! Priporočim Vam še slednjič, čestite gospe in gospodične, da ne odvrnete še za nadalje svoje naklonjenosti naši [podružnici, ter Vam iz srca kličem : Bog Vas živi ! Na to prosi tajnico naj prečita svoje poročilo, ki je sledeče : Slavni zbor ! Kako da je resničen pesnikov vsklik, ki se glasi, da „letom se naglo umikajo leta" spoznati je meni posebno lahko, ki sem že zopet tu pred vami, da vam po- ročam o delovanju podružnice naše v preteklem letu. Zdi se mi res, da sem vam pred par dnevi od tu govorila in vendar je od tedaj skoraj leto. Čas pa, ki se meni in morda tudi vam zdi tako kratek, kateri se nam zdi, da je minol tako brez sledu, bil ni tako neznaten za podružnico našo. Stalo nismo v njem brez dela, gibala se je podružnica naša in tudi v tem letu m zaostajala za drugimi leti. Smelo trdimo, da imamo zabilježiti v kroniko našo par narodnih praznikov, katerih vspeh dela čast. tudi podružnici naši. Odbor, ki ste si ga lani izvolile in sicer gonpo Truden predsednico, gčno. Nadlišek tajnico, gčno. Mankoč, blagajnico ter namestnice gčno. Michelli, gč. Delkin in go. Ščuko, stopi med vas % mirno vestjo, če-Btite družabnice, kajti deloval je po svojih močeh pridno. Zbralo se je naćelnistvo vaše k večkratnim sejam, v katerih se je razpravljala o raznih stvareh, potrebah in koristih podružnice naše. Da je bil tudi letos, kakor prejšnja leta, pri teh sejah navzoč tudi g«. Mandić ni mi treba praviti, ako pomislite, kako VBtrajen je ta vrli mož, kako oduševljen za sveto našo atvar. Dne 27. aprila bil je v gledišči „Armo-nia" velik koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Ponosno smeta se osi-rati obe podružnici tržaški na to sijajno veselico, ki bodi v vzpodbujo nadaljnemu delovanju. Pomagal je vai odbor tudi tu po svojih močeh ter z ra/prodajanjem evotlir. precej povišal dohodek tega večera. Vspeh tega koncerta, kakor simpatija, ki gojijo vsa narodna društva do obeh podružnic naših ter sveta stvar, v katere svrho delujemo, morejo nam dati poguma še naprej. Dne 5. julija praznoval se je kakor obično god svetih bratov Cirila in Metoda. Brala se je v ta namen sveta maša pri sv. Jakobu, pri kateri so bili navzoči otročiči iz otroškega vrta in otroci iz slovenske ljudske šole naše. Pri tej sveti maši, kakor pri oni, ki se je brala za god presv. cesarja našega, bil je zastopan vaš odbor. Zastopnikom velike skupščine v Ljubljani, naprosile smo g. Žlogarja, tajnika družbe sv. Cirila in Metoda. Že meseca oktobra, zbrale smo se k seji, v kateri smo ae odločile, kako in kaj glede nabiranja za Božićnico". Urno smo hitele od hiie do hiše ter znašale dobrovoljne doneske dobrih src. In naš trud ni bil zastonj; nabrale smo za naš otroški praznik tako svoto denarja, na katero si nismo upale misliti od začetka. Gotove številke prepuščam, naj vam poroča gčna. blagajnica. Samo to uii še dovolite, da izrečem na tem mestu vsem navzočim in nenavzo-čim darovateljem prav srčno zahvalo in da se priporočam že sedaj za daljno podporo. Kakova je bila „Božičnica" 21. decembra prepričale ste se blage gospe in gospodičine, deloma same, deloma iz popisov : obdarovani so bili vsi otročiči iz otroškega vrta in pozueje dobili najpotrebniji iz ljudske šole najpotrebniše obleke. Na večer istega dne priredile smo zabaven večer v „Hotel Europa". Dvorana jo bila tako natlačeno polna, da smo res prepričane, kako jo podružnici naši naklonjeno slavno občinstvo. Naši vrli tamburaši in pevci sodelovali so iz prijaznosti pri tem konoeriu iu tu jim izrekam iskreno' zahvalo za njih pomoč. Vstopnina k „Božićnici" in k zabavnemu večeru donesla je nam precejšno svoto. Tudi 21. deoembra zabilježimo torej z mirno vestjo meatjo med lepe znamenite dneve podružnice naše. Konoem zahvalim se v podružničnem imenu slavnemu odboru Slovanske Čitalnice, ki je nam odstopil prostore svoje za seje naše, kakor tudi slavnemu uredništvu „Edinosti", ki je tiskalo vabila in naznanila vselej brezplačno. Tako je konečno poročilo moje in kaj bi vam rekla, kaj polagala na srce, česar vatli še nisem P Prosim vas že zopet, da se trdno oklenete važne podružnice naše, da nam pridobivate novih družabnic, da ae o »Božićnici* spominate tudi ve naših otrok, da skupljate i ve radodarnih doneakov, kajti v to nepoklicano eam vas odbor, ampak vsaka izmed vas, čestite družabnice. Trudimo se vse in delajmo vse, a „delo in trud nam Bog blagoslovi !* Po tajničnem poročilu prične čitati blagajnica gčna. Man koč poročilo o denarnem stanju, ki slove tako: Slavni zbor! Kakor ste iz tajničinega poročila posnele, razvijala se je tudi letos naša podružnica prav vspešno in jaz Vam hočem s Številkami dokazati to resnico. A predno preidem na suho poročilo o materijalnih vspehih naše podružnice, dovolite mi par besed o našem delovanju sploh. Delovanje naše obrneno je v prvi vrsti na to, da pridobivamo naši podružnici čedalje več udinj in pospeševalk naše ideje. Tudi v pret. letu pristopilo je k podružnici već novih družabnic, a vendar je število njih v primeri z absolutnim številom našega prebivalstva premajhno, kar kaže, da narodna zavest mej nami še ni tako razširjena, kakor bi bilo želeti. Z radostjo me navdaja pa istina, da se tudi v tem obziru stvar obrača na bolje in da število zavednih narodnih gosp& in gospodičen leto za letom raste. Opravičena je torej nada, da se v prihodnjem letu število naših družabnic še izdatniše pomnoži ter da se naša podružnica v vsakem obziru okrepi in doseže še večjih vspehov. Posebno pozornost zaslužuje delovanje ženske podružnice kot prirejevalke sedaj že tako priljubljene in udomačene veselice, katero napravi vsako leto otrokom naiega otroškega vrta in osnovane naše šole o Božiču. „Božićnica* je praznik, katerega bi ne mogel nikdo drugi napraviti tako, kakor ga napravi ženska podružnica. Saj je baš tu narodna žena na svojem mestu, ker stopa v neposredno dotiko z otrokom ter naravnost nanj vpliva kot mati in dobrot-niča. OtroČiČi na naših zavodih so skoro izključljivo siromašnih roditeljev in o Bo-žičnici treba pač vsakemu kaj dati, Česar mu je najbolj potreba. Število teh otrok leto za letom raste, zato pa treba, da vsako leto već naberemo, da moremo vsakemu kaj dati. Da bi vspesno napredovala naša podružnica, pomnožiti bi se moralo število naših podpornikov vsako leto v isti meri, kakor se množi število podpore potrebnih otročičev. Do tega dosedaj Se nismo prišle, a vender smo tudi za lansko božićnico nabrale toliko denarja in drugih darov, da nam je še nekaj ostalo za prihodnje leto. In tudi to je lep vspeh. Prišedši na račune poročam tako-le: Letnina je znašala 172 gl., troški gl. 6.10, ostano gold. 165 90; dohodkov od knjig gl. 1350, uatopnina pri božićnici je znašala gld. 37*30, ustopuina pri zabavnem večeru duo 21. dec. gl. 58 70, skupaj gl. 275.40, katere sem izročila blag. moške podružnice in sicer 1. avg. gld. 85.40 in 2. jan. 1891. gl. 190, skupaj gld. 275.40; za božićnico nabrale smo gl. 380.37, troški so znašali za otroški vrt gld. 214.63, za razne stvari v razredih gl. 98, skupaj gl. 312.63. Ostane gld. 67.74. Od teh vložila sem v trž. hranilnico 50 gld. k 225 gld., ki so bili že od prejšnjih let, gld. 17 74 pa imam sedaj v blagajni. — Dohodki celega leta so bili : za letnim« in drugo gl. 275.40, za božičnico gl. 380.37, skupaj gl. 655.77. Tudi obleke smo nekaj nabrale in sicer 208 kosov, kateri so ae razdelili za božičnico. Ker ni imela nobena družabnica posameznih predlogov in želja, preide se k volitvi novega odboru. Gčna. L a v r ončičevn prosi besede in pove v lepih, kratkih besedah, kako je zaslužen dosedanji obbor tur predlaga, da se ga zopet voli, kakor jo bil preteklo leto, namreč : gospo Truden, predsednico, gčno. Nadlišek, tajnico, giuo. Mankoč, blagnjnico ; gčno. Miohelli, gčno. Dolkin in gospo. ŠČuko, namestnice; gčni. Lav-renčič in Gombač pa pregl. računov. Tako se je razšel zbor, vsaka družabnica imela je v mislih, menim, trden sklep, da bode i naprej gledala na to, da se čim dalje tem bolj razcvita važna podružnica naša. DOPISI. Iz Pomjana 16. februvaja. [Izv. dop.] Osel premeni dlako, ne pa navade — in pijanec se spreobrne, kadar se v grapo vzrne. — Dve medalji s takima naslovoma zasluži glasoviti Barba Piero v Pom-janu, koji je po 121etnem bivanji v Ka-labriji lačen in sestradan — kakor sam pravi — milosti prosil, da sme zopet na avstrijska tla. Prišel je, toda menenja svojega ni premeni 1, dasi vč, da kruha zanj je le mej nami. Vere je kaj čudne : Mohamed iz Brečov, kostabonske fare, je njegov bog. „Nonzoli", kakor jih on imenuje, so : dva iz Truške fare, „Edinosti* znana; brentar iz Šentmarske; „Gapo-nonzolo" pa nekdo iz Pomjana, kateri je z nesramnim in lažnjivim obrekovanjem duhovnemu po življenju stregel, pa sam sramoto odnesel. Ti „nonzoli* imajo zdaj mnogo posla za volitve: agi-tirajo in delijo „škede* ; katere je 14. t. m. Madonica iz Kopra poslal. V neki gostilni, kjer pa še od zadnje volitve sem dolg visi, pekli bodo kvaterni teden oslov' ske košete. To bodo imenitne gosti: dober tek voščimo! Volilci, ne dajte se zapeljati! Na noge poštenjaki, italijanska družina naj vam ne ukazuje na slovenskih, Vaših tleh! Na komisijo iz Kopra pride prijatelj, za katerega je Barba Piero svojo posteljo odločil, čudimo se pa, da se nam pošlje moža, kateri je s „Pierom" v taki zvezi in prijaznosti, da je celo pred par leti svoje otroke k njemu v Pomjan na „Luft-veranderung" poslal. Ali mi hočemo bistrim očesom opaževati njih postopanje. Žalostno pa je, da nas smejo tu, na naši želji, taki ljudje psovati z lopovi in in tatovi — ladri —, o katerih vemo, da so lačni, žejni in raztrgani semkaj prišli. Ali mi ne bomo mirovali, dokler ne postanemo sami gospodarji na svoji zemlji. Komur pa to ni prav, pa naj odide doli v blaženo Italijo, kjer bode svobodno smel klicati: Viva T Italia — ako mu bode lačni trebuh to dopuščal. Pomjanski občinar. Različne vesti. Volilni »hod Predsednišfcvo političnega društva „Edinost", v sporazum ljenju z centralnim volilnim odborom sklicuje za nedeljo ob 10. uri prodpolud nem volilni shod v dvorani hotela „E u r o p a" K temu shodu vabljeni so vsi okoličanski volilci in oni III. razreda v mestu, koji razred voli skupno z okolico jednega poslanca v državni zbor. Glede na veliko važnost te volitve želeti je obile udeležbe. Za državnozborsko volitev. Kakor znano, razpisalo je bilo c. k. namestnistvo državnozborsko volitev za 5. dan prihodnjega meseca, to je četrtek, delavnik. Ker pa je bila dosedaj navada, da se je volitev za okolico našo vršila kako nedeljo ali praznik, potegnilo ae je politično društvo „Edinost" za to, da se tudi takrat volitev vrši v nedeljo. Namestništvo je ugodilo prošnji tej ter odredilo, da se volitev za okolico vrši mosto v četrtek 5. marca v nedeljo 8 marca in za trgovinsko zbornico mesto 8. 12. marca. S Prošeka se nam piše: Jako obžalujem, da se me jo kot volilca prezrlo, ko ae je vabilo na volilni shod, ki so je vršil pretečeno nedeljo na Prošeku. Ne pride ini na misel rušiti narodno disciplino in pokoriti se hočom vsemu, kar sklene večina volilcev. Ker mi pa marsikaj leži na srcn, kar bi bil rad povedal in ker je uprav volilnih shodov namen, da »e vsestranski poizvo javno menenje, obžalujem, prav iskreno, da nisem bil navzoč pri volilnem ahodu. Osobito bi jaz želel, da bo doči naš kandidat razvije svoj program. Želja ta je tembolj opravičena, ker z ozi-rom na vršeči se preobrat utegnejo nastati časi, ko bodo slovenski poslanci primorani rladi po robu se postaviti. Meni je mnogo do tega, da vem, kako misli v takem slu* čaju postopati bodoči naš poslanec. Na-daljna moja želja je, da poslanec ostane v vedni dotiki z volilci ter da redno poroča o svojem delovanju. Priprost vaščan. Srečen začetek. V V i S n j a n n, okraja Poreškega, izvoljeno včeraj po hudi borbi sedem naših volilnih mož. Krk, Punat, Dobrinj, Vrbnik, Omišalj, političnega okr. Vali Lošinj, pa so volili 21 naših. Iz Gorice so nam piše: V naglici Vam javim, da dobivamo kaj ugodna poročila o prvotnih volitvah. VLokavcu 9v. Križu, S t a n d e r ž i, Mirni izvoljeni g. dra. Gregorčiča somišljeniki. V Komerskem okraju nikdo ne misli na Tonklija. Na Tolminskem se obračajo stvari na bolje, pritisk političnih uradnikov po nehava. — Iz Gorice se nam piše; Britka žalost potisnila nam je, gospod urednik, pero v roko, da Vam napišemo te-le vrstice. Toda, ne ne — vsaj ni mogoče, gotovo smo slabo čitali; halucinacija je, prazne sanje bo. — In vender ne: tu pred nam leže ljubljanski časopisi in tu čitamo črno na belem. Torej niso sanje, resnica je, britka resnica: tudi take kandidature so mogoče na Kranjskem! Ako pri tem ostane, strmel bode ves slovenski svet videč, kako nizko je Kranjska padla na lestvici politične zdrelosti in — dostojnosti. Sedaj pa verjamemo, da res vera peša; kajti zašli smo zares daleč, daleč, ako verski čut potrebuje opore pri t a o i h elementih. Namenili smo jasneje govoriti, ali pustimo to, dokler ne spregovori osrednji volilni odbor za Kranjsko. Ako pa volilni odbor ne prepreči tega, kar nameravajo zagrešiti nekateri zaslepljenci, potem pa naj Kranjska gospdda sama sebi pripiše posledice, katere utegnejo nastati glede na stališče, koje zavzimlje gospoda ta v političnem življenju naroda slovenskega in koje odlično me*to smo jej dosedaj od vsega srca privoščili — posledice, javljače se v tem, da se postavimo na laatne noge in prenehamo klanjati se avtoriteti našega središča. Gosp6da naj ne igrajo prelahko-mišljeno z narodnim našim ugledom, sicer jih utegnemo poučiti, da imajo v gotovih slučajih tudi zakoni discipline svoje moje, kojih ni smeti prekoračiti. Iz Padrič se nam piše: Tudi pri nas oglasila se je neka cikorjaška oseba. Pravi nam, da kdor voli Mauronerja, dobi po eno suknjo in par škornjev, vrhu tega pa še nekaj denarja; koliko, pa ne ve na-tanjčno. Ta mož si dosti prizadeva, toda ves njega trud bode zastonj. Naši vašćani se ne dajo slepiti po njega krivih naukih ter nočejo nič slišati o Mauronorju. Mi ostanemo zvesti našemu poslancu Ivanu Nabergoj u. Bog naj ga živi! Rodoljub. Slovenska kandidata na Koroikem Odbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" postavil je kandidatom : I. Za kmečke občine v sodnijskih okrajih Velikovec, Pliberk, Deberla ves, Kaplja, Celovec, Trg : g. F r a n c a M u r i j a, posestnika in dež. poslanca na Koroškem ; II. za kmečke občine v aodnjiskih okrajih Beljak, Rožek, Patornion, Podklošter, Trbiž in Borovlje : g. Martina Stiha p. d. Š 1 e m i c a, posestnika in župana v Št. Janži v Rožni dolini. Tržaški mestni svet ima jutri ob 7. uri zvečer svojo sejo. Na dnevnem redu je 11 toček. Nadvojvoda Ferdinand d'Este odpotoval je včeraj ob 10. uri zvečer iz Mi akvr. Dostojanstvenikom, ki so ga ppremili na kolodvor, je rekel, da mu p re pri srčni vsprejem na Ruskem ostane nepozaben. Družbi sv. Cirila in Metoda je kot pokrovitelj pristopil blagorodni go*p. Ivan N. R e s m a n, pošiljajoč svoto 100 forintov. Iz pisma, pridejanega tej svoti, naj navedemo sledečih značilnih hesed: Poznam precej dobro svojo ubogo in zato toliko milejšo mi domovino; gledal sem in gledam, kako se zatira slov»n«ka beseda in ž njo vera naših očetov. Zatorej seiu nad vse cenil važnost družbo sv. Cirila in Metoda . . Jaz nisem bil pa ae nikdar bolj srečen, kakor v trm trenotku, ko mi je moč, da storim za velemilo družbo v polni meri svojo narodno dolžnost. Uspevaj vrla družba! Bog te obrani dolgo, dolgo v prid prepoštenega naroda na čelu štiri peresno deteljico .... Bog te čuvaj!* V njega veselih in žalostnih dneh vselej neupognjenorau domoljubu izreka za do-poalanino isto tako kot za navduševalne te besede svojo iskreno zahvalo : Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je ob priliki plesnega venčka „Trž. podp. društva" od dne 8. t. m. 4 gld. 63 kr. Za podružnico sv. Cirila In Metoda na Greti nabralo se je dne 15. t. m. pri volilnem shodu v krčmi „Pri Ferlugi* na Greti 4 gl. 01 kr. Občni zbor podružnice „družbe sv. Cirila in Metoda na Greti" bode v nedeljo dne 15. marcija ob 4>/a uri pop. v prostorih otroškega vrta v Rojanu. Arimatejskega druitva v Bark ovijah občni zbor je v nedeljo dne 22. t. m. ob 1. uri popol. v prostorih gostilne „Pri društvu". ODBOR. „Pogrebno podporno društvo" pri sv. Mariji Magdaleni spodnji imelo je v nedeljo svoj letni občni zbor. Zborovanja se je udeležilo 34 društvenikov, v-teh druŠ-tvenikov pa je 56 ; bilo je tore j nad polovici navzočih. Predsednik razlagal je društvena pravila; društreniki so se izrekli povsem zadovoljni j temi pravili. Tajnik Peter Gregorič poročal je o društvenih spisih ; blagajnik Jožef Čok pa o društvenih dohodkih in stroških, kateri so sledeči : dohodki s prinosom od 9. februvarja 1890. do 14. februvarja 1891. gl. 879.28, stroški gld. 55*58. Skupaj gl. 328. 78. Po dovršenih poročilih volil se je novi odbor, koji se je sledeče konstituiral : Predsednik : M i h a e I Čok; tajnik : Peter Gregorič ; blagajnik : Jožef Čok: pregledovalci računov : Jožef Jurevič, Anton Jurevič in Jožef Vouk ; svetovalci: Andrej Bradač, Ivau Ambroš in Anton Jurevič. Vlado je zastopal zastopnik policije pri »v. Jakobu. Zbor se je sklenil ob 48/» uri so živijo-klici na oesarja. V Bazovici bode dne 20. r. m. n a-v a d n i s o m e n j za živino in razuo-vrstno kramarijo. Iz A|dovftČine poizvemo, da je namestništvo potrdilo pravila telovadnega dvuštva „Ajdovski Sokol". V kratkem se bode vršilo zborovanje. Iz Divače ae nam piše : Ker sem bil ravno slučajno in osebno navzoč pri pogrebu pok. g. Antona Vnlenčiča, posestnika in mlinarja Podpremom pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, kateri so je vršil dnj 13. t. m. ob 10. uri zjutraj, dovolite mi, da mu posvetim par beBodi. Pokojni je umrl dne 11. t. m. po kratki bolezni, previden z sv. zakramenti za umirajoče. Pokojni bil jo rojen 20. jan. 1812. Bilje mož v pravem pomenu besede, bil je izvrsten narodnjak in jako čislan ter od domačega ljudstva zelo spoštovan in priljubljen mož v tamošnjemu krogu. To nam dokazuje mnogo število domačega in ptu-jega občinstva, katero muje skazalo zadnjo čast. Probiral je vedno rad slovenske čas-niko in knjigo, pa tudi slovenske uloge je rad na aodnije pošiljal. Bil je pri »odniji jako spoštovan, zato pu ho domači ljudje radi pri njemu iskali sveta v sodnijskib opravilih. Bodi mu zemljica lahka in naj ▼ miru pt-diva! — Zima je pri nas lotos jako huda. Zemlja je preobložena ae snegom tako, da ne bo še dolgo časa mogoče po polji orati. Divačan. Smarnice za leto 1891. „Katoliška tiskarna" v Ljubljani tiska za leto 1891 nove Šmarnice z naslovom „M a rij 11 a visoka pesem", v katerih pisatelj, č. gosp. Andrej Kalan, poljudno razlaga hvalnico „Magnificat". Gospodarska kriza v Italiji. V Bo- lonji sešlo se je v petek zunaj mesta 2000 delavcev, ki so brez dela ; odposlali so posebno deputacijo do prefekta, koji je obljubil, da jim kmalu dela preskrbi. Po dolgem razpravljanji so se delavci razšli, l? kacih 500 hotelo je skupno v mesto, kar pa je policija zabranila. Poz neje se je zopet nabrala množica delavcev na trgu Viktorja Ematiuela, koje je vo jaštvo razpršilo in nekoliko njih pozaprlo Nepoboljšljiv tat. Brivca Andreja Gra-dagna izpustili so nedavno iz ka/nilnice v Kopru, kjer je radi dovršenih tatvin odsedel kazen 2 let. Toda saprli so ga zopet, ker je dovršil neko tatvino v ulici Via Cava/.zeni št. 5. Našli so pri njem mnogo ukradenih stvari. Muzej Q. Traberja je zares velezani-miv; opozarjamo na denašnji insorat. Dunajska boraa. 17. februvarja. Enotni drž. dolg ▼ bankovnih — — „ r srebru — — — Zlata runta— — — — — — — — 6*/0 avstrijska renta — — — — — Delnice narodne banke — — — — Kreditno delnica — — — — — — London 10 lir aterlin--— — — Francoski napoleondori — — — — C. kr. cokini — — — — — — — Nemške marke — — — — — — — gld »1.90 „ 91.85 ff 108.95 „ 102.45 , 987.— „ 306 75 „ 114.10 , 9.01 V. , 5.41* „ 5« 07 Slovanski Svet izhaja 10. iu 25. dne vsakega meseca na 16 velikih straneh, prinaša v vsaki številki nekaj snovij iz drugih slovanskih jezikov v cirilici, razpravlja sedaj zgodovino rimskega obreda: post, celibat, koledar in bo razpravljal takoj 'potem zgodovino cirilometodijske cerkve med Jugoslovani, sosebno med Slovenci. Stoji četrt leta 1 gld,, za učitelje in dijake pa 90 kr. — Naročnina se pošilja izdajatelju v Trst. 4-4 Fran Podgornik. Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju g. b. rovis v Tr3tu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, ne tako trdovraten, kakor to spriČujejo mnoga naročilu, »pričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strar.i in pu uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in velja on zavoj za 8 dni 60 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za presteuje života in proti madronu iz soka neke posebno rastlino, katerih uspeh je velik, posebno pri z v£» * v Ljubljani velikem mestnem trgu, priporoSa tukaj popisana najboljša in sveža zdravilu Ni cn dtieva, da Hi ne prij'-li pi menih mlivul o nuSih izborao akuismh domačih zdravili ti-Lekarn Trnkć zy-j-ve tvrda i- pe', i n «ieer : Nm Oitnaji Viktor pl. Trnkoczy, V., Hnmlst .nrmst,rri**e iirt (ul jnui. Cvet proti trganju (Glohtgelat), povsem najboljše zdravilo, lajša in preganja bolečine pri skrnini (revmatizmu), pri trganje po udih, pri bolestih v križi in živcih, pri oteklinah, otrpnjenili udih, in in kiti itd. Zahteva naj se „dr. Ma-ličrrega cvetu zoper tr-ganie- s tikstoječim zna- _ meitjem. Steklenic« 5U kr.,^^^ tacat t gl. 50 kr. ' Marij aeeljske kapljice j". aa želodec so isvrstno uapešne, kot želodeo kre-ilno, žlezo ločilno, odva-alno, bolečino olajšalno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Sklenica stane 20 kr., tucat 2 gl., 5 tu-cator samo 8 gl. umr Mvarllot Opozarjamo, da tako istinite Marij aeeljske kapljice dobivajo se v.lekarni T I Cmkocet-ja zraven rotov-ža na volikem mestnem trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasle in otroke, je najboljši zoper kuSelj, hripavost, vratobol, j etiko, prsne in pljuSne bolečine: 1 steklenica 5fl kr , 1 tucat & gl. Kričistilne kroglj ice, ne smele hi se v njednetn gospodinjstvu pogrešati iu so ae liže tisočkrat sijajno oave-dočile pri zabasanji človeŠkuga tel- Hii, glavot 61u, otrpnelih udih. siiaŽenem želod<*u, etrnlh in ohistnih boleznih, v škatljah & 21 kr. ; jeden zavoj s 6 Škatlj uui 1 gM. 5 kr. Trnk6c«y-jeva hmeljeva slatina kava (zdravilna kava). leliko prebavljajoČe, želodec krepilno, redilno sredstvo, je važna za vsacega in neobhodno potrebna v ohranenje in dosego zdravja. '/* kil zainotek BO kr. ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM, l steklenica 10 kr., 1 tucat 1 gld., 5 tucatov samo 4 gld. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. ■.i r- a za živino. m„gB nuJt,oijB i>rP v«eh , »olr/nlh kmv, -X,'-- „ln I konj in yr»«ieov M; ' ■^^^BsBR^i^StiA Konje v»ru.1e ta 5'J^ . S&ili i tupa triraiOa P< Pravih , bo«. avk r8«h iiiilesUlvtk -v > kulnih boleanlj, . kailja. p!u kolen.kopitnih bolozni, otrp-nanji v boku, kril itd oteknnji nog mehurjih na no r ffah. iivijenji ti« -t Sanji »n ila,oprave suftloi Itd.,■ kratku ^rl vseh vnanjih bulo/n in ln hibith. Steklenica z »bitnim navodom vrud ■»tune le 1 srld., 6 stekl z rabil'ii« navodom vred samo 4 gld- ■NBMPBMC . Proti Dimu! Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jameim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo oeuo petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvfc. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi. Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in ciinentirane uteži. Izdolujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnico in druge različno potrebe industrije. 17— Ključavničarska delavnica Josipa Z o 1 i gl Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.) Krasnu n/.orke na privatne naručitelje 20-2 badava i franoo. Jošte navidjene knjige uzoraka m krojače netVankimno i uz iilozak od 20 fnr., koji će i»e nukini ovršeiie naručbe uračunati. Tvari za odjela. Peruvieu i Doaking za visoko svećenstvo; propisane tvari z.i c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, Moknlače, Uvre; sukno /h biljard i igrač,)« stolove, loden i neproniočnt' lovačko kapute, tvari koje so pere, l'laiil asa putnike od 4 14 itd Tko želi kup;ti jeftine, poštene, trajne, čiato vunene snknene tvari nipošto jeftine riuije, Štono ih poKvud nudjaju, to jedva podnose krojačke troškove, neka ae obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brna. Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U moj.-ni stalnom skladištu u vriednosti od V, milijuna for. a. v. te u mojoj avjetskoj poslovnici j st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; sviki razumno misleći čovjek mora smn nviditi. da bo od tako malenih ošta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uznrkah u krutko ništa preostalo, to je ono usijed togu prava sljeparija, kad trrdke sa suknom objelo.I.uijuju uzorke odrezaka i oatanaka, t" su u t.kiivih slučajevih odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovu^ postupanja josu bjelodane. -Od rez ci, koji sr nedopadaju, zamjenjuju h* il se povrati n o v« u. Kod liaračbfl treba navesti boju. dtlijlnu i uienu. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. fr *nko. 1-24 Dopisuj, n njemačkom, madjarskom, češkom, poljskom, ititlijiiiiskom 1 francezkom jeziku. Fondo Ft ni li nasproti javnemu vrtu. Veliki anatomični MUZEJ E. Traborja. Foaetinost prve vrata Novosti Prof. dr. R. Ktch. Odprt je od 9. ure zjutraj do 9. zvečer. Ob petkih samo za ženske. Ustopnina 20 kr., za vojake in otroke 10 kr. Znaten postransk zaslužek, koji ae vedno veksa in več let traja, dahe pripravne in zaucsljive osobo, katerih prošnje življenje pa mora biti neainadežerano in ki so v redni dotiki z občinstvom. Doduftvni žan-darmi in podčastniki imajo prednoat. Po vprašuje so pod „G. S. 1891." Oraz, postlage rud. 25—8 čast; nam je preporučiti p. u. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat* sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-iidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku uaručbti bilo koje vrsti knjigotiskarskogu posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.: za iupne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, elenike, jestvenlke, svako* vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom portvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. I>rJi u znUhi (ikludišću) sve potrebno tiskanico i knjigi! za crkvene urede. Onda iiiiu na prodaj sliedeće knjigo : Kmetijsko berilo za uadaljevalue tečaju ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prijo ."»<> nvč. sada IO tvrdo vezana......n. OO SodaijHki obruzei siistavil i). Trnovo« . . n. V ili ni Tol, provod Cegnera......n. 40 udmila prevod J Lobana.....n. tO Filip prevod Križrinna.......n. SO Antigona prevod Križmana . ..... u. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma „ A. K- , . . u, SO Ove »u knjige jako prikludno za durovu o praznicih zalo ih si. obcinstvujpreporučanio. Kod naručivanja tiskanica i dru^ug, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča so Tiskara Mm Via Carintia br. 28 u Trstu. Lastnik pol. dru/t^o „Edinost". T7dajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč. 'i'iHkarna Dolenc v Trstu