Zdrav razvoj naj omogoči zdravo življenje
Vsako leto v mesecu septembru oblikujemo 2 oddelka predšol-skih otrok. Otroke razdelimo po starosti v oddelek mlajših otrok, ki vadijo skupaj s staši (2 do 4 let) in oddelek stacejših otrok (4 do 7let), ki vadijo v skupinah pod vodstvom vodnikov. Oboji imajo na razpolago veliko telovadnico društva Partizan Tabor, v kateri je vedno dovolj telovadnega orodja — klasičnega in posebnega samo za predšolske otroke.
Za mlajše organiziramo te-lovadbo enkrat na teden - ob torkih popoldne, za starejše cicibane pa dvakrat (torek in petek popoldne). Seveda pa to ne pomeni, da je te telovad-be že dovolj za otroke, starši lahko pomagajo otrokom pri ponavljanja telovadnih ele-mentov doma in na spreho-dih, na igrišču, v parku, v goz-du,... Tako se bo vrednost en-kratne ali dvakratne telovad-be na teden pomnožila za toli-ko, kolikokrat bo otrok izdat-no še telovadil.
Kakšna pa je vrednost teles-ne vzgoje za otroke, zaradi ka-tere bi jih moral vsak roditelj rednp voditi v telovadnico in tudi ob drugih priložnostih skrbeti, da se otrok vsak dan izdatno giblje?
Teh vrednosti je več: od ši-rokega zdravstvenega vidika, pomoč pri oblikovanju narav-nih (osnovnih) gibalnih navad v tesni povezavi z intelektual-no vzgojo kakor tudi vzgojni in razvedrilni vidik.
Otroci skupaj s starši
Čim več zdravega življenja bomo nudili predšolskim otrokom takrat, ko se bo otrok poleg primerne in zdra-ve prehrane, pravilno oblečen in obut, temeljito in sprošče-ho gibal v dovolj velikem pro-storu (v zaprtem ali na pro-stem), tem bolj bo spoznaval sebe in svoje telo. Pod vod-stvom strokovnjaka bo prido-bival nenehno nove gibalne izkušnje, ki vodijo v gibalno znanje in navade. Strokov-njak za telesno vzgojo uvaja otroka v življenje skupine in mu pomaga, da postane del te skupine v prijetnem in sproš-čenem vzdušju (proces soci-alizacije še posebno primeren za otroke, ki niso vključeni vVVO).
Pri telesni vzgoji najmlajših otrok veliko pomeni prisot-nost staršev, ki na eni strani sodelujejo z vodnikom, na drugi pa s svojim otrokom. Tako postane roditelj povezo-valec obeh, zlasti takrat, ka-dar potrebuje otrok še dodat-no razlago. Roditelj pogosto-krat pomaga pri izvedbi vaj, vedno čuva otroka ali pa se skuša sporazumeti z vadite-Jjem; morda ga mora opozori-ti na prehitro izvajanje, ga prositi za dodatno razlago in podobno.
Skupna vadba lahko poteka od prvih dni po rojstvu, ko je
roditelj izvajalec gibov pri otroku pa vse do šolskega ob-dobja, ko postane otrok samo-stojen izvajalec in samo še včasih potrebuje tujo pomoč. Roditelj takrat postane otro-kov svetovalec in nima več vloge vodnika in pomočnika, temveč je skoraj enakovreden partner in tekmovalec.
Skupna vadba ima nekaj prednosti, npr.:
—  zgodnje      vključevanje otrok v sistematično telesno vzgojo (že od rojstva dalje;
—  vzbuja   interes   staršev za  stopnjo   razvoja  gibalnih spretnosti in sposobnosti svo-jih otrok;
—  poglablja čustveno po-vezanost roditelja z otrokom, še posebej, če se oba vključita v društveno življenje v različ-nih organizacijah (skupni izle-ti, skupno tečaj plavanja,...);
—  otrok lažje prebrodi ne-prijetno počutje v neznanem velikem telovadnem prostoru z     različnimi     telovadnimi orodji;
—  obojestranska bogatitev s koristno aktivnostjo - starši so skoraj ves čas vadbene ure aktivni sodelavci, ponavljajo vaje z otrokom, skupno izva-janje vaj (v parih), starši po-stanejo tudi orodje za otroka in obratno otrok postane oro-dje, ko ga dvigajo, nosijo, te-kajo z njim, pri zahtevnejših vajah skrbijo za njegovo var-nost:
—  stalna  aktivnost   obeh, ker je vadba zdlo intenzivna, vaje si sledijo brez čakanja;
—  primerjanje      vzgojnih prijemov - roditelj primerja svoje postopke nehote s po-stopki  drugih  roditeljev,  za uspešno izvajanje je odgovo-ren strpen in ljubezniv rodi-telj;
. - vključevanje v vadbo obeh roditeljev, včasih celo dedka in babice, starejšega brata ali sestro, torej aktivira-nje vse družine hkrati kar kas-neje lahko pripelje do vklju-čevanja v oddelke ustrezne starosti, kjer se vadba nada-ljuje (stalna navajenost na redno vadbo).
Prvi koraki v samostojnost
Drugače pa je s telovadbd s predšolskimi otroki od 4. do 7. leta starosti, to pomeni v oddelku starejših cicibanov. V tem oddelku mora biti otrok že dokaj samostojen. Vodnik   oddelka  ima  večje
število pomočnikov, ki so od-govorni za določeno število otrok (pomočnik vaditelja običajno skrbi za približno 10 otrok), vendar je zaželeno, da otrok čim bolj samostojno iz-vaja vaje. Vaditelji so zato pri-sotni, da še vedno čuvajo njim zaupane otroke, jim pomaga-jo, ponovno ponazorijo vajo (razložijo in demonstrirajo), vzpodbujajo otroke k aktiv-nosti, jih pohvalijo, pomagajo boječim, zgladijo nesporazu-me med otroki in podobno, skratka opravljajo tisto peda-goško delo, ki vodi otroka k uspehu.
Kakšna je organizacija vad-be? Oba oddelka vadita v veli-ki telovadnici Partizana Ta-bor, kjer poteka delo v osnov-nih organizacijskih enotah, to je v vadbenih urah. Za uvod s vedno malo ogrejemo, to po-meni, da izvajamo take vaje in gibanja s katerimi vplivamo na pospešeno delovanje otro-škega.organizma. Hodimo, te-čemo, skakljamo, izvajamo gimnastične vaje, nato izvaja-mo vaje v glavnem delu vad-bene ure s katerimi moramo pomagati razvoju gibalnih spretnosti in sposobnosti. Otrok vadi različne hoje, teke, skakljanja, skoke, metanja, ujemanja, zadevanja, kotalje-nja predmeta, potiskanja, vle-čenja, dviganja, nošenja, spretnosti na tleh, vese. Tista naravna gibanja, ki so potreb-na v vsakodnevnem življenju, so pa tudi podlaga za kasnejša zahtevnejša, sstavljena giba-nja (npr. za smučanje, kole-saijenje, kotalkanje,...). Pri izvajanju teh različnih vaj pa otrok pridobiva na moči, hi-trosti, gibčnosti, spretnosti, koordinaciji. Otroci izvajajo take vaje in po vrstnem redu, kot si je zamislil voditelj, vča-sih pa tudi po svoji želji, kar je tudi zelo koristno. Za zaklju-ček imamo kakšno elemen-tarno igro, mirnejše gibanje ob glasbi, rajanje,...
Vse vrste orodja
Uporabljamo vse orodje, ki je trenutno v veliki telovadni-ci. Ob straneh imamo stalno pritrjene okvirne lestve, do-dajamo prenosno desko, le-stev - openjamo na okvirne lestve. Uporabna sta konj in koza, telovadna miza, zelo uporabne so gredi in klopi, blazine, plezalni stolp z desko in lestvijo. V telovadnico pri-nesemo drobno orodje: krat-ke kolebnice, dolge kolebni-ce, žogice, žoge, težke žoge, obroče, škatlice, ropotulje, kr-pe, kose papirja, vetrnice in podobno. Telovadno orodje spodbuja otroka k različnim aktivnostim:   drobno   orodje
prijema, dviga, spušča, pola-ga, zamahuje z njim, meče, kotali, vali, nosi, potiska; na veliko telovadno orodje pleza, stopa, se pod njim plazi, pre-stopa, skoz orodja, prihaja iz nižjega na višjega in obratno, spretnostne vaje na blazinah; s kombinacijami velikega in drobnega orodja pa značilne vaje za posamezna orodja po-
vezujemo. Tako nastajajo tudi poligoni, ki vadbo zelo pope-strijo! Za boljše seznajanje s telesno vzgojo predšolskih otrok vabimo vodniki starše naj si našo vadbo ogledajo v telovadnici in se seznanijo s temeljno možnostjo zdrave-ga načina življenja njihovega otroka.
Marija Kosec