Posamezna iterfi- ka I Din mesečno, 4e ae »prejema list » upraji, naročnini 4 Din, na dom in Eo polti dostavljen st 5 Dtn. . Celoletna naročnina j« 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cen« inse-ratom po dogovora No Pl- /IIL Uredništvo; tarjeva uL SL 6/1 Teleton št 40 01, 404)2, 40-03. 40 (>4 ui 40-05. Lisi izhaja vsak ponedehek Uprava: Kopitar-jerva ulica štev. ti. Poštni ček. račun. Ljubljana 1 G.<>50. Telefon štev 4(H>1. Z dar Buh, bratje Čehi poudaril, da mu jo v posebno čast in izredno vesolje, da more kot zastopnik gospoda bana dr. Natlačena pozdraviti današnji zbor. V njegovem imenu je izrekel zaslužni Prosvetni zvezi k 10 letnici njenega nad vso plodonosnega dela kur najlepšo čestitke. Nato je nazorno orisal vso ogromno delo, ki ga je P Z izvršila v teli štiridesetih lotih, in prikazal začetke njenega dela pred vojno, ko -ta dr. Krek in dr. Jeglič dvignila Krščunsko-sociulno zvezo , iz katere so jo po vojni rodila Prosvetna zveza«, na izredno višino. Orisal je potom tehiiičtio-orgaiii-zatorni ustroj sedanje PZ in poudaril, da šteje Zveza izobraževalnih društev samo v ljubljanski PZ nad 250, r. mariborsko vred pa gotovo okrog 500 edinir. Poudaril jo veliko zaslugo, ki jih ima PZ s tem, da je svojo člane vzgajala in jih še vzgaja s svojimi prireditvami, predavanji in podobnimi stvarmi v socialno-gospodarskem, kulturnem in narodnem smislu. Omenil je tudi Slovensko krš.ansko žensko zvezo , ki je vodno uspešno opravljala svojo nalogo v krogu žonu, ter zasluge, ki si jih jo PZ pridobila, ko je prod 10 loti dobila v upravo radiofousko postajo. Mogočno je vse to prosvetno gibanje,- tako jo nadaljeval gospod načelnik, in zaslužno za narod, saj je soustvarjalo pogoje za mišo državo in tvori tudi za prihodnjost njeno najtrdnejše varstvo... V 10 letih je la krepka Ijudsko-prosvetnu organizacija izvršila res obsežno iu nad vse važno kulturno delo, zalo smo ji za njeno nu|rore in uspehe hvaležni, zlasti šo zato, ker vrši vse lo tako pomembno poslanstvo zastonj in brez nagrad. Šele če si vso lo predočimo, bomo mogli prav ocenili vos trud, ,-krbi iu žrtve delavcev PZ. Zaključil pa je svoj govor s temi besedami: Gospoda, v stalili Časih je živel Rimljan Kurili.«-, ki je imel vedno najbolje obdelano polje iu zmeraj bogato žetev, medtem ko so se drugi pritoževali nad norodovitnostjo zemljo in nenaklonjenostjo vremena. Obdolžili in obtožili mi ga čarovnije. A kako se jo zagovarjal delavni mož? Privede! jo pred sodni zbor svoje sinove in hčere, svojo vprežno živino in vse svoje poljsko orodje, rekoč: Glejte, to so mojo čarovnije — svojega znoja in svojih pročutih noči vam pu žal no morem več pokazati! Tako nekako je tudi s PZ. Ti uspehi, ki nam jih hoče z razstavo predočiti in ponazoriti, kakor jo dandanes povsod hvalevredna navada, iu ki se jim po pravici čudimo, mi sad obilnih skrbi iu mnogega truda številnih vidnih iu nevidnih prosvetnih delavcev, ki so ustvarjali in se žrtvovali no zase, ampak le za dobre naroda, ('asi in hvala jim I PZ pa nuj veljajo naše iskreno čestitke k njenemu pomembnemu jubileju in najboljše želj« zu prihodnjost.. Prosvetna zveza vzor vsej Jugoslaviji Nato je qospod prosvetni minister tir. Maqa-rnievif. odprl razstavo in imel kratek nagovor, kjer je poudaril, dn mu je zelo ljubo, ker kot prosvetni minister otvarja lo razstavo, ki nazorno kaie tlelo ustanore. ki naj Iti sluiila kot vzor za rs a bodoča pokolenja vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. S pieteto se je spomnil pok. dr. Janeza /,'r. Kreka in ostalih mrtvili in živih sodelavcev I'Z. Nato je gospod načelnik razstavnega oddelka dr. Pire prosil navzoče, naj si izvolijo z njim ogledati razstavo. Vodil je udeležence od oddelka do oddelka in nadvse zanimivo tolmačil posamezno razstavljeno prodmoto. Visoki gostjo so si z velikim zanimanjem ogledovali vse stvari in na koncil se je gospod prosvetni minister toplo zahvalil ge-sjiodu dr. Pircu zu vodstvo in je dejal, da je zelo presenečen in da ni pričakoval videti kaj lako sijajnega, kot je videl. Minister dr. Magaraševič pozdravlja častno četo slovenskih fantov. Prosvetni minister dr.Magaraševič odpre prosvetno razstavo Ljubljana, 2(>. junija. Danes ob 11 dopoldne je iiila v Frančiškanski dvorani odprta razstava PZ, ki ima namen pokazati veliko delo, ki ga je opravila PZ v 40 lotili svojega obstoja. Slovesnost otvoritve je zelo povzdignila navzočnost g. prosvetnega ministra dr. Magarašc-viča, ki je odprl razstavo, in g. ministra dr. Kreka. Poleg teh dveh visokih gostov pa se je udeležilo otvoritve tudi izredno veliko število zastopnikov najrazličnejših kulturnih uslanov in organizacij, tnko načelnik prosv. odd. banske upr. g. dr. Šušnik, ki jo zastopal g. bana, ker se ta osebno ni mogel udeležiti, ljubljanski župan g. dr. Adlešič s soprogo, rektor univerzo g. dr. Kušoj, univ. prof. prebil. g. dr. Slavič, univ. prof. g. dr. Korošec z gospo kol zastopnik Leonove družbe, predsednik apelacijskoga sodišča g. dr. Golia z gosjio, odbornik PZ g. ravnatelj Dolcnec in ravnatelj PZ g. Zor. daljo predsednik Rokodelskega društva g. kanonik Stroj s podpredsednikom g. (župnikom Košmcrloni, g. Lršir kot zastopnik Kluba koroških Slovencev, frančiškanski provin-cial g. p. dr. Heric z gg. pp. dr. Kantom in dr. Tomiiicem, nadnlje predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik tor gospod župan iz Komende Strcin in g. ndvokat dr. Voršič kol zastopnik Kmetsko zveze. Nadnlje smo opazili mod odličnimi udeleženci tudi go. bntiico dr. Natlnčenovn, gdč. Cilko Krekovo iu go. Golohovo ter gdč. Lo-barjovo kot zastopnice Ženske zvezo, g. pisatelja Finžgarja in zastopnike vseh ljubljanskih prosvetnih društev ter veliko število drugegu občinstva. Ko so se vsi udeleženci zbrali v glavnem razstavnem prosloru, ki ga krasijo slike Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. kralj. Vis. princa Andreja, visokega pokrovitelju I'Z, ter sliki dr. .lan. Ev. Kreka in liokojnega nadškofa du. Jegliča, jo predsednik j'rosvetne zveze, vseučiliški profesor dr. Lukmnn pozdravil vse navzočo z naslednjim govorom. Po zdrav predsednika dr. Luhmana Visoko spoštovani gospod minister! Spoštovane gospe in spoštovani gospodje! Poet, le malokomu znan, leži j>o svetu razmetan; da lik njegov bi Vam podal, raztreseno sem ude zbral, no vseh, a kdor pregleda le, sjiozna mu glavo in srce/ S lomi uvodnimi verzi jo Simon Gregorčič, leta 1882. poslal prvi zvezek svojih Poezij med svoj narod. Nekaj podobnega bi smela reči Prosvetna zveza danes, ko stopa ob svoji štirideset-letnici pred javnost s tole razstavo svojega dela, raztresenega skozi štiri desetletja, raztresenega jio vsej slovenski zemlji. Raztreseni udje njenega dela so tukaj zbrani, ne vsi, a kdor pregleda te, spozna ji glavo in srce. Preden Vam, spoštovana gospoda, spregovorim nekaj besed za pozdrav, mi dovolilo, da so brzojavno poklonimo Nj. Vel. kralju, Nj. kralj. Prvi dan mladinskega tabora Veličasten sprejem Čehov v Celju in Ljubljani - Prosvetni minister odpre prosvetno razstavo - Prve tekme na Stadionu Desettisoči Slovencev so pozdraviti 3 tisoč čeških Orlic in Orlov Govor načelnika dr. Sušnika Nato jo stopil prod navzoče gospod zastopnik bnna, načelnik prosvetnega oddelka banske upravo dr. Sušnik, ki je v svojem lopo zasnovanem govoru Ljubljana, 20. junija. Mnogi, ki so danes bili navzoči jiri sijajnem, dn skoraj kraljevskem sprejemu češkoslovaških Orlov v Ljubljani, so presunjeni napol velike radosti, najiol prav tako velike ginjenoeti, vzklikali: »To je treba doživeti, tega ni mogoče popisati! Nemogoče l>o dopovedati drugim, ki niso imeli le sreče, da bi bili zraven, kuj se je v naših srcih godijo, ko smo prekipevali navdušenja in kako srečni smo bili vsi, mi in Čehi, da smo doživeli to nepozabne ure! Te besede bi zadoščale za kratko označbo vsega sijajnega razpoloženja in zmagoslavnega pohodu češkoslovaškega Orla v Ljubljano in pa šo več: s sprejemom češkoslovaškega Orla jo prvič v večji skupini nastopila v Ljubljani tudi skupina slovenskih fantov v krojili, šem Staretom, ki je zastopal tudi radijsko postajo, predsedniki Zveze fantovskih odsekov dr. Cajiu-der, dr. Zitko in g. Hvalo, predsednik mladinske JRZ g. Smerem, šef kabineta dr. Končan, salezi-janski ravnatelj dr. Blatnik ler številni drugi. Ves peron je bil |>oJn mladine, posebno pa se je odlikovala častna četa Slovenskih fantov, 00 jx> številu, ki je strumno ob zvokih godbe »Sloge< prikorakala no peron ter se postavila v |x>zor. Močna je bila tudi častna četa deklet v krojih tor skupina mladenk. Dekleta jo vodila načelu ion gdč. Pogačnikova, fnnto pn g. Poršuh. Ko jo ob 8 pri-v07.il vlak, je godba zaigrala koračnico, občinstvo, zlasti mladina, pa je priredila velike ovacije g. prosvetnemu ministru dr. Magnraševiču, kakor tudi ministru dr. Kreku, ki je dospel z istim brzo-vlakoni. GosjKid ban je nato predstavil g. |>rosvet-neinu ministru jiosamozne funkcionarje, ki so g. ministra prnv prisrčno pozdravili. Ljubek je bil pozdrav VDK, v katerega imenu je spregovoril« gdč. Lenčetova, ki jo g. prosvetnemu ministru izročila lop slovenski šopek nageljnov in rožmarina. Vidno ginjon se je g. minister toplo zahvalil za iskreni pozdrav. Občinstvo pa je ponovno priredilo velike ovacije g. ministru, ki si je s svojim nastopom nnmah osvojil srca vseh. Nato jo g. minister pregledal častno četo slovenskih fantov. — Lopa šopka cvetlic so dekleta izročila tudi g. ministru dr. Kreku in njegovi gospej sojirogi. — Oba gg. ministra, g. ban ter drugi odličniki so morali skozi gosi špalir občinstva, ki je navdušeno vzklikalo. Prosvetni minister na Stadionu Včeraj dojioldno ob jx>1 10 je bil Stadion deležen visokega obiska prosvetnega ministra g. dr. Magnraševiča, ki se je i»ri|>oljnl v spremstvu jired-sednika Prosvetne zveze univ. prof. dr. Liikmana. prosvetnega načelnika dr. L. Sušnika in direktorja J. Dolenca. Pri vhodu je odličnega gostn sprejel predsednik pripravljalnega odbora za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, J. Hvalo, ki mu jo razkazal Stadion in tolmačit prireditvena dela tor razno napravo. G. prosvetni minister je vzhičen izrazil svoje občudovanje Stadionu in naši j>rirc-dilvi, tor obžaloval, da nima več rosa na razj>o-lugo za |iodrobnejši ogled. Obljubil je, da se Ik>, čc ho le utegnil, še vrnil. Oglodal si jo tudi prosto vajo našiti članov in pa vaje češke vrsto nu orodju, ki so jih ravno takrat izvajali. Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vis. kraljeviču Andreju, pokrovitelju Prosvetne zveze. Nato je g. govornik prečital brzojavke, ki so jih zbrani pozdravili z navdušenimi živijo klici Nj. Vol. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku ter princu Andreju. Potom jo g. predsednik nadaljeval: Posebna čast in posebno vesolje mi je, da najspoštljiveje pozdravim Vas, gospod prosvetni minister, in se Vam toplo, re?. toplo zahvalim, da slo našo slavje s svojo navzočnostjo povzdignili. Namen naše prosvetne organizacije je, vzgajati rod, ki Im zasidran v veri svojih očetov, zdrav na duši in telesu, močan in odporen proti razjedajočim strupom, kateri ogrožajo družino in družbo; vzgajati rod, ki bo spoštoval iii ljubil, kar jo in knr ima, svoj jezik in svojo grudo; vzgajati rod. ki bo vnet za svojo narodno državo, ki bo kot njen tvorni ud s kulturnim delom dvigni sobo iu kropil moč in ugled jugoslovansko državo. Vaša navzočnost, gospod minister, nam jo draga in dragocena, ker jo smemo imeli za -pod-budo, naj ljudsko prosveto, to ljubo nam zapuščino nnšoga Janeza Evungelistn Kreka, s staro ljubeznijo ohranjujemo in z novo vnemo spopol-iijujeino. Zalo Vas, gospod minister, šo enkrat prisrčno pozdravljam in se iskreno zahvaljujem. Prisrčno pozdruvljam Va-, visoko spoštovani gos|iod minister dr. Krek, ki Vas Prosvetna zveza s hvaležnostjo šteje mod svoje sodelavce. V številu prosvetnih taborov iz zadnjo dobo, katere grafikoni na razstavi naštevajo, imate --voj delež in ne majhen delež. Prisrčno pozdravi jam Vas, gos|>od načelnik prosvetnega oddelka kr. bnnsko uprave, ki Vas jo gospod ban poslal, da gu zastopate in nam spregovorite nekaj besed, ko so rnzstnvn odpira. Prosim Vas. da gospodu banu sporočite našo 7ii-livnlo in nnšo vdane pozdrave. Spoštljivo in prisrčno pozdravljam Vas vso, visoko sjioštovane dame in visoko cenjeni gospodje In so Vam zn vašo navzočnost nujlopšo zahvaljujem. Prisrčno so zahvaljujem čč. očetom frančiškanom, da so razstavo Prosvetno zvezo vzeti pod svojo gostoljubno streho iu ji dali tako lope prostore. Kar je uosjiod načelnik razstavnega odseku s pomočjo svojih odličnih tehničnih sodelavcev postavil pred vas. spoštovana gospoda, jo zunanja podoba naših prizadevanj skozi štiri desetletja. Zemljevidi in grafikoni, plastični modeli in fuln-grafični posnetki, zastavo in tiskovino in no vem, koliko drugih reči šo — vso to ho vašim očem po kazalo, da je bilo naše prosvetno delo rosno, široko in globoko. Kar pa je za to zunanjo podobo skrilo in česar oko samo no vidi, to naj pa sluti in čuti vaše srce: tisto veliko ljubezen, tisto gorečo vnemo, tisto plemenito požrtvovalnost, ki jo vso to delo prod štiridesetimi leti započoln, ga skozi štiri desetletja vršila in ki mora navdihovati in podžigati tudi nas, da bo naše delo rodilo trajno korist narodu in državi.« Češko Orlo pozdravljajo oh prihodu posebnih vlakov. Prihod prosvetnega ministra dr. Magaraševica Ljubljana, 20. juni ja. Svoječasno je g. prosvetni minister dr. Maga-raševič obljubil, da kmalu spet pride v Ljubljano, in to obljubo je danes izpolnil ter s tem počastil mladinski tabor v Ljubljani in pa otvoritev raz- 1'redscduik Prosvetne zvezo dr. Lukmnn pozdravlja ministra dr. Magaraševiča. stave Prosvetno zveze. Naša mladina pa je g. ministru priredila tako navdušen sprejem, kukor le redko komu. Gospod minister so ie pripeljal v Ljubljano s sezonskim brzovlakom ob 8 zjutraj. Na kolodvoru so ga med odličniki in predstavniki pričakovali gg. ban dr. Marko Natlačen, načelnik prosvetnega oddelka prof. dr. Sušnik, predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukman s tajnikom g. Milo- slovenskih deklet in mladenk. Sicer smo že vido.i v Ljubljani ob nekaterih prilikah naše fante in dekleta'v večjih formacijah, toda v lako mogočnem nastopu še ne, odkar so naše mladinsko organizacije obnovljene. Obisk Orlov iz bratske republike je dal našim fantom povod, da (»kažejo, Lj so in koliko zmorejo - v Ljubljani sami! In navdušenje množic s katerim bi se da pr-uieriati le zmagoslavni nastop množic na evnari-stičnem kongresu - to je prekosilo sleherno pri-čakovunje, čeprav je današnja nedelja bila piuv za prav šele uvod v glavne svečanosti. Sijajno se je izkazala danes Ljubljana in njeno prebivalstvo, pokazala je z neovrgljivimi dokazi svojih simpa ij, d« je njeno srce na strani slovenske katoliške mladine in njenih bratskih češkoslovaških Orlov. nu Maribor, 20. junija, prihod porebnih vlakov s češkoslovaškimi urh in udeleženci ljubljanskih mladinskih slavnosti je bil najavljen na štajerskem v zelo zgodnjih jutranjih'urah. Kljub temu pa se je pripravljalo mlado in staro vzdolz vse železniške ,roge na slovesen sprejem. Posebno so se prt oravljuli Orniožani in Ptujčani, glavni sprejem n pozdrav pa naj bi bil na Pragerskem. Žal pa e ni zvedelo jx>prej za izpremembo voznega re-ia Vlaki so prispeli skoraj s triurno zamudo, ako da so se v Ormožu iu v Ptuju, kjer se je bralo za napovedano uro povsod ogromno ljudi, nnožice zopet razšle, kljub temu pa je prispelo Miteiu še po več sto ljudi k sprejemu m |K>'dra-,-u. Vlaki so se v Ormožu in Ptuju ustaviti le ,a nekaj minut. .. , .. Prvi oficielni pozdrav bratskih gostov v naši lomovini ie bil danes na Pragerskem. Tudi tu ,i bil pozdrav izpadel mnogo impozantnejse, ako ,i bili vlaki prispeli po prvotno napovedanem inčrtu. Namesto ob 5.20 pa je pripeljal prvi vlak ,ele ob 8 Na kolodvoru so bili okrajni glavar »kraja Maribor desni breg Filetz, mariborski pod-iupan Žebot, za podzvezo KO v Mariboru pa dr. leraj in Kotnik. Na kolodvoru je bila tudi ze-ezničarska godba s Pragerskega in veliko ljudi. )ba prva vlaka sla se ustavila na ]>ostaji lo za »ekai minut, toliko da je-bilo časa za stisk rok. -a nekaj pesmi in že sta vozila zopet naprej, 'adnji vlak pa je imel daljši postanek. Gostje .o izstopili, dobili so na postaji zajtrk, v kratkih jedrnatih besedah so jih izrekli pozdrave v micnu oblasti okrajni glavar Eiletz, v me.iu mariborskega me,ta podžupan Žebot, za podzvezo hO Kotnik, dalje župan s Pragerskega in član odseka s Polskave. Dekleta so goste okitila z rožami "odhn jo igrala narodne koračnice, doma čini in" gostjo pa so zapeli Hej Slovani . Upravičeno so vzbujali gostje jtozornost s svojimi krasnimi narodnimi nošami. Vlak In bil moral ostati v Pragerskem nad 1 uro r>o voznem redu, na prošnjo gostov pa so Mariborčani intervenirali, da je odpeljal že po 20 minutnem postanku Sprejem v Celja Celje, dne 26. junija. Tako kot smo Celjani sprejeli češkoslovaške Orle in Orlice, se sprejema le brate enih misli in enega duha. lako se sprejema le zastopnike brat«kega češkoslovaškega naroda. Celjski fantovski odsek in Dekliški krožek sta nestrpno čakala poročila, kdaj se bodo pripeljali v Celje naši slovanski bratje. Danes okoli 8. zjutraj se je zbrala na peronu celjskega kolodvora velika množica, ki je nestrpno čakala prihoda vlakov. Peron je hil okrašen s cvetjem, državnimi in na rodnimi zastavicami, raz hiš pa so plapolalo dr žavnc trobojnicc. Ob 8.43 je vozil skozi Celje prvi vlak češkoslovaških Orlov in Orlic. Skozi postajo je zelo počasi vozil, množica pa je viharno iu navdušeno vzklikala slovanskim bratom. Nadvse impozanten je bil sprejem bratov in sester. ki so se pripelljali z drugim in tretjim vlakom. Val navdušenja je prevzel množico, ko je. obstal vlak in so izstopili nekateri bratje iz vozov Vzklikanja in pozdravljanja ni hilo konec, do kier ni prevladala češka in jugoslovanska himna. Geta članov Fantovskega odseka in četa članic Dekliškega krožka v krojih je stala mirno. Članice Gospejnega društva, članice ter mladenke Dekliškega krožka so pripele bratom in sestram nad 560 šopkov z rdečimi nagclji. člani in mladci pa so obsipali goste s cvetjem in zelenjem. Val navdušenja je prekinil pozdravni govor predsednika mestne občino g. A. Mihclčiča, ki je pozdravil slovanske brate v imenu mesta Celja. Tri sprejemu je bilo tudi ver odličnih gospodov in zastopnikov uradov in korporacij. Nato jc spregovoril predsednik celjske 1 on-r/veze fantovskih odsekov g. prof. Bitenc: Dovolite da Vas v imenu celjske podzveze Zveze fantovskih odsekov prav prisrčno pozdravim. Precej let je minulo od tedaj, ko ste bili zadnjic med nami. Tudi jc ze minulo skoraj desetletje, odkar so bili zastopniki našega bivšega Orla pri Vas na obisku. Do letos niste imeli prilike in možnosti vrniti ta obisk. Niste temu krivi Vi, tudi mi nismo tega krivi, krivi sn drugi. Imet je naš narod nicil tem hude čase. ■ * < ,' t ,< v , v v f 1 • ' " / } " ' mi X i 4 t* ;.Vi Pa/livaiar Bogu, vse'mino in minuli so tndi ti hudi časi, čim pa je slovenski narod zopet zadihal v svobodi, je nastopila na plan takoj ■z vso silo tudi slovenska katoliška mladina. I <> dobrem letu dela prireja že mladinski mednarodni tabor. Izredno smo veseli, da je med gosti največja skupina v prav Vaša, skupina češkoslovaškega Orla. Gotovo ni to zgolj slučaj. No! to so stara prijateljstva, ki so svoj čas vezala Va šega in našega Orla. Naj hi dnevi našega med narodnega mladinskega tabora v Ljubljani te vezi in prijateljstva med Vami in nami še, poživili in ojačili. Časi so težki, in naloge katoliške mladine. katoliških mladinskih organizacij so velike. Naj hi vse katoliške mladinske, organizacije proti organiziranemu brezboštvu in komunizmu, zlasti pa po vzgoji novega boljšega človeka, nastopale skupno. Zlasti pa sc naj bi pri tem stremljenju za' tem ciljem strnile v enotno fronto slovansko katoliške organizacije. Naj bodo zato dnevi mladinskega mednarodnega tabora v Ljubljani med Vami iu nami zveza večnega prijateljstva. S to željo Vas še enkrat na tleh slavnega starodavnega Celja prav iskreno pozdravljam in Vain » kličem: »Zdar Buli«. Govor g. prof. Bitenca je bil večkrat prekinjen z velikimi ovacijami. Godba je zaigrala orlovsko himno, ki so jo peli vsi, tudi češki Orli in Orlice. V imenu češkoslovaških Orlov se je zahvalil starosta in vodja izletnikov nn tem vlaku ter v izbranih in krepkih besedah poudarjal slovansko edinost. Nato so članice i" Mani | togosti li goste z zajutrkom in prigrizkom. Po polurnem bratskem' razgovoru in že res domači slovanski dru- žabnosti, petju in vzkliknil ju *aši državi ter po- < k rovi tel ju mladinskega tabora Nj. Vel. kralju Petru I i., je liilo dano znamen je za odhod. Godba ,e zaigrala, množica pa je vzklikala in mahala /. robci. Ces deset minul je privozil tretji vlak, ki bi moral vozili skozi Celje. Ko je množica zagledala vlak, je viharno vzklikala, da je vlak k obstal. Goste sta ponovno pozdravila mestni župan g. A. Mihelčič in prof. Bitenc, za češke Orle pa se je zahvalil starosta g. Polak iz Brynyclovl. Žal le, da je moral vlak tako hitro odpeljati. Sprejem bratskih češkoslovaških Orlov in Orlic v Celju nam bo oslal trajno v najlepšem spominu! Ljubljana v slavnostni obleki Ponosno so v sobolo zavihrale na gradu, na nebotičniku in na Jugoslovanski tiskarni velike tribarvnice, to je na poslopjih, ki so najvišja v Ljubljani. To je bil začetek in takoj so številna posllopja sledila zgledu. Že opoldne je imela najmanj polovica ljubljanskih hiš zastave. V soboto so vneti solrudniki prelepo okrasili glavni kolodvor, na katerega notranjem pročelju vihra veliko število malih zastav ter ga k raso težke kite cvetja. Seveda je tudi na vrhu jtoslojija in na sprednjem pročelju zavihrala zastava. Male zastave na glavnem kolodvoru so bile vseh narodnosti, ki se udeležujejo mednarodnega tabora. Število zastav se je davi še povečalo in ko so se davi pričele zgrinjati velike množice mladine v naše mesto, mi izobesile zastave zopet mnoge hiše, lako, da so tiste, ki zastav nimajo, postale — izjeme. Lepo je okrašena na primer palača mestne hranilnice, kjer vihra sredi naših zastav velika češkoslovaška triharvnica. Na prsih neštetih so se pojavili taborni znaki, ki že prevladujejo v mestu ter jc le malo ljudi brez teh znakov. Z vseh oči jia sije radost. Bog je bil naklonjen bratom Čehom: za Ljubljano jim je naklonil najlepše vreme, kar si ga je mogoče misliti, tako, da je njihov sprejem po^ tekel v najlepšem soncu in vedrini. Niso pa bili Cehom naklonjeni človeški vplivi: na Madjarskem eo so vlaki zakasnili za Iri ure, tako, da je prvi vlak dospel v Ljubljano namesto davi ob 8, šele ob 11 dopoldne. Vendar pa je bila množica po -•Slovencu', še o pravem času obveščena ter je danes napolnila ves prostor pred glavnim kolodvorom, medtem, ko je bil peron rezerviran m odličniki-, predstavnike, za častno četo, godbo, številne časniku rje in reditelje. Na kolodvoru so bili zbrani: zastopnik banske upravo in zadržanega g. bana hanski referent g. VVagner, mestni župan dr. Adlcšič, češkoslovaški konzul g. Minovvskv in francoski g. Bemerand, predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Žitko in predsednik tabora g. Hvale, predsednica VDK gdč. Pogačnikova, predsednik JC-lige dr. Egon Stare 7. odbornikom dr. Murkom, predsednik češke Obci v Ljubljani g. Byška ter drugi reprezen-tanti. Navzoč je. bil tudi g. Františok Leiner. po-sie vodeči podpredsednik češkoslovaškega Orla (predsednik je minister dr. ftramek). G. Leiner je prišel v Ljubljano že davi ob j>oT2 ter so ga ne kolodvoru sprejeli in pozdravili zastopniki naših društev. Pri sprejemu je sodelovala častna četa slovenskih fantov, 60 jh> številu, ki jih je vodil g. Peršuh, Ier godita >Sloge<. vaških Orlov pripravljajo na pohod v Ljubljano. Kljub težavam in oviram ste prišli v številu, kakor ne bi nikoli pričakovali. Zopet je potrjeno, da smo si res pravi bratje; kakor se je to zgodilo vedno, ko smo imeli priliko nastopiti skupaj; že pred vojno, po osvoboditvi pa zlasti v Mariboru, v Brnn, v Pragi, zdaj v Ljubljani in prihodnje leto zopet v Pragi. Bratje smo si po krvi, ki hočejo, da vladajo med slovanskimi narodi bratska ljubezen in bratska vzajemnost. Bratje smo si po načelih; Bog in domovina jc vaše in je naše vodilno načelo; vemo, da je samo v tem geslu zajamčen najtredek, zajamčena bodočnost naših narodov. Bratje smo si |to delu; z duhovno vzgojo, z. izobrazbo in telesno vzgojo hočemo vzgojiti močan rod, ki bo neomajno zvest svojim načelom, ki bo neomajno zvest Bogu in domovini. Naj nas mednarodni mladinski tabor v Ljub ljani potrdi v naši bratski ljubezni, v naših načelih iu v našem delu in naj nam da za to novih pobud. S lo željo vam, predragi bratje in sestre iz češkoslovaške republike, vsem skupaj kličem iz vsega srca: Zdar Buli! Živela češkoslovaška republik«! Pozdrav župana dr. Adtešičo Dragi bratje češkoslovaški Orli! Prvič vas je pozdravila Ljubljana kot provin-cialno mesto lela 1918. Danes vas pozdravlja Ljubljana kot tretja prestolnica naše velike in močne domovine, kraljevine Jugoslavije. Tudi vi prihajate iz svobodne češkoslovaške republike, katero danes spoštuje in občuduje ves svet. Zato va6 tem bolj prisrčno pozdravljam kot svobodne brate. Nismo vezani le z besedo in krvjo, marveč tudi z duhom, istim stremljenjem, istimi ideali, duhom borbenosti, duhom zmag. Bodite naši, kot smo mi vsi vaši. Bodite pri nas v Ljubljani, kot bi bili 1111 svojem domu. Ko se vrnete domov, povejte svojim dragim v domovini, da v beli Ljubljani bijejo najzveBog živi! Zdar Buli! Živeli!« Ko se je vlak ustavil, so bili bratski gostje olieuti s cvetlicami. Godba pa je zaigrala najprej koračnico, nato pa državni himni :>Kde domov iiutj in Bože pravde«. Bila je lo župa Brno, ki je prinesla prinesila s seboj tudi številne društvene prapore, med temi značilni ogromni prapor Brno-llusovice in župni prapor. Ko so se Cehi med ovacijami in pozdravi podali nn Masarykovo cesto, jim je lam zaoril nasproti en sam viharen klic :>Bog živi«, ki ga je v navdušenju zaklicala tisočglava množica deklet, fantov in drugega občinstva Nato pa se je razvnel ogenj medsebojnega objemanja, ohsipanja s cvetlicami, nepretrganega vzklikanja, petja skupne himne >llej Slovani«, pozdravljanja in vzhičenja. To prvi trenutek, ko se je naša mladina po dolgih letih zopet v tako velikem številu srečala s cesko v eni sami mogočni manifestaciji, je bil pretresljivo veličasten. Češki Orli in Orlice so se postavi 1 v pravilno vrste, da tam počakajo še svojih rojakov, Vi pridejo z naslednjima vlakoma. I odo niti sedaj n,i hotelo biti pozdravljanja in navdušenja konca ne kraja. Pred kolodvorom je stala skupina kakih C,00 fantov v krojih ln skupina 200 deklet 111 mladenk v krojili ter kakor zid gosta množica ljudstvu, ki je tvorila nedogleden špalir. v Prizor na peronu in pred kolodvorom se je se dvakrat ponovil, ko sta namreč prišla še posebni brzovlak iz Prerova, kjer jc sedež osrednje moravske orlovske župe, in pa župa iz Prage. Češki vlaki so obstojali vsi trije iz dolgih vrst Pulmanovih voz, po napisih pa je bilo sklepati, da je to potovanje organizirala znana češka potovalna agencija Čedok v sporazumu z Orlom. Okoli pol dvanajstih se je izpred kolodvora pričel pomikali ogromen sprevod čeških Orlov 111 Orlic ter slovenskih fantov in deklet, sprevod, ki je bil deležen triumfalnega zmagoslavja in besne-čega navdušenja, kakršnega v tej veličini Ljubljana še ni videla. „ . Medtem, ko se je sprevod ze pomikal med nabilo polnimi ulicami po Masarykovi in Miklošičevi cesti, je bil prod glavnini kolodvorom oficielni del sprejema, kjer so se pozdravili predstavniki in zastopniki. Vse govore je prenašala radijska postaja, lako da so mogli toplim besedam slediti vsi slovenski naročniki radija, enako pa tudi drugi na Češkem in po vsem svetu. Pred kolodvorom je bil montiran tudi zvočnik, ki je prenašal govore. Pozdrav predsednika ZFO dr. Žitka Dragi bratje in sestre! Pozdravljam vas 7. vso bratsko ljubeznijo in iskrenostjo v imenu ZFO in v imenu vsega njenega članstva. Moram povedati odkrito: Ko smo se odločili, da že po dveh letih novega dela organiziramo v Ljubljani mednarodni mladinski tabor, smo od vsesa početka računali na vašo izdatno bratsko pomoč Nismo se zmotili. Z veliko vnemo sle se začeli "pripravljati na naš labor Ier sle s svoje strani gtonjj .-en j., bi pfiš tabor imel čim večji 111 mogočnejši' uspeli. Naše članstvo je ves čas z navdušenjem sledilo poročilom, kako se vrste českoslo- V imenu Vodstva dekliških krožkov je spregovorila gdč. Mihaela hentetova. Izrekla je iskrene pozdrave češkim Orlom in Orlicam. Nato je govoril dr. /,'flott Stare, ki je. pozdravil došle Orle in Orlice v imenu Jugoslovansko-Češko-slovaške lige, in sicer v slovenskem in češkem jeziku. , .. V imenu Češke obci v Ljubljani je pozdravil svoje rojake s toplim nagovorom predsednik gosp. dr. Ryika. Zahvala Čehov Ognjevit in prisrčen govor je imel nalo v imenu došlih češkoslovaških Orlov g. FranliJek Leiner, poslevodeči podpredsednik češkoslovaškega Orla. Spominjal se je starih zvez med nekdanjim slovenskim in češkim Orlom. Spominjal se je predvojnih in povojnih obiskov slovenskih Orlov na vseorlovskih zletih v Pragi in Brnu, nato pa zopet veličastnega orlovskega slavja leta 1920 v Mariboru, ki so so ga udeležili tudi Čehi. Opisal je^ tudi veliko žalost, ki so jo češkoslovaški Orli občutili, ko je zamrlo delo slovenske katoliške mladine, toda češki Orli so vedeli, da bo treba počakati in da bo pravica zmagala ter da bo slovenska katoliška mladina zopet vstala iz prisilnega mrtvila. To vstajenje naše slovenske katoliške mladine vidimo spet sedaj na tej krasni prireditvi v Ljubljani in zopet imamo priliko, da pred Bogom obljubimo, da za nobeno ceno nc bomo izdali svojeca zapriseženega prijateljstva in bratstva. Srca obojnih se ujemajo v eni ljubezni in z novo silo se potrjuje naše medsebojno prijateljstvo in nasa »vestnhfl. 1'' zvestoba. " ' t * i -1 i ^ ' V. "i . *> 1 < ' ' J ■ '.K • i lli 4' t- , n » Končno je sporočil zahvalo vseh ki so pnsli, za lepe pozdrave in za vsa zagotovila o bratstvu, ki so bila spregovorjena, ter jn sporočil pozdrave vsega češkoslovaškega Orla. Bog živi ozko povezanost Čehov z Jugoslovani! Bog živi slovenski narod! Veličasten sprevod Ob pol 12. se je pričel razvijati veličasten sprevod po glavnih ulicah Ljubljane. Takega sprevoda Ljubljana še ni videla, da bi korakalo tako ogromno število katoliških telovadcev v lako vzorni disciplini in da bi jih desettisočglava množica lako navdušeno pozdravljala. Masarykova cesta, Miklošičeva c osla, Marijin trg so bile nabilo polne gostega špalirja občinstva, ki je zasedlo sleherni kotiček na hodnikih ter ves čas navdušeno vzklikalo. V sprevodu so češki Orli deloma v ceščini, deloma v slovenščini in srbohrvaščini vzklikali kralju Petru- knezu Pavlu, kraljevini Jugoslaviji, slovenskim fantom in dekletom in slovenskemu narodu. Slovenci v špalirju in sprevodu pa so vzklikali predsedniku češke republiko dr. Benešu, češkoslovaški republiki, češkim Orlom, češkoslo-venski vzajemnosti in katoliški mladini. Kakor bu-čeče morje se je valil val aplavzov in vzklikov povsod, koder se je pomikal sprevod. Na čelu sprevoda so nesli zastavo češkega Orla iz Brna, nato pa 50 društvenih orlovskih praporov iz Češkoslovaške. V sprevodu je šlo ludi več češkoslovaških duhovnih voditeljev Orlov, sledile pa so mogočne kolone Orlov v ehiai krojih in v čepicah, podobnih vojaškim čep:«?®. J?aio pa zopcl kolone mladih Vidov dan Vidov dan, dne 28. jtuiija, se praznuje vsako leto kot spominski dan preminulih borccv za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. t. m. ob 10 dopoldne. telovadcev v zelo praktičnih dresih, to je v baskovskih čepicah, modrih majali, sivih hlačah in belili platnenih čevljih. Ti dresi so občinstvu zelo ugajali in so vsi občudovali krepke mišičaste postave mladih čeških Orlov. Zopet so sc vrstile skupino prekrasnih čeških narodnih noš, lako moških kakor deklet in žena, in zopet nove skupine deklet v ljubkih orlovskih dresih in v slavnostnih ženskih orlovskih krojili. Slrumno in 7. živahnimi klici so ves sprevod jtozdravljale pred glavnim kolodvorom čele naših mladenk, deklet iu fantov v krojih ter naše narodne noše, ki so se kar pomešale med češke. Na sprevod se je vsul pravi dež cvetja. Vsa prostrana Masarykova cesta je kar bu-čala samega vzklikanja in navdušenja ter mahanja z robci, zastavicami in rokami. Posebna skupina čeških Orlov je nesla okoli 20 čeških in jugoslovanskih zastav. V sprevodu so šli dalje v posebni skupini gg. konzul Minovski, Leiner, dr. Žitko, načelnik češkega Orla Jelinek, Hvale, predsednik Češke obci Kyška, predsednik JČ lige dr. Stare, češkoslovaški časnikarji ter drugi odborniki. Skupno je korakalo v sprevodu 1500 češkoslovaških Orlov v krojili, od teh dve tretjine moških, druge so bile Orlice in mladenke, ter okoli 1500 češkoslovaških Orlov in Orlic v civilu ter njihovih prijateljev. Tako mogočnega nastopa češkoslovaških' Orlov v Ljubljani še nismo videli. V sprevodu jo korakala tudi fanfara češkega Orla, ki je igrala koračnice. Posamezne skupine Orlov in Orlic pa so pele češko orlovsko himno ter razne koračnice. Sprevod so zaključili slovenski fantje, ki se jih jo udeležilo kakšnih 600 v krojih ter kakšnih 300 slovenskih deklet v krojih. Pred sprevodom je korakala godba »Sloge«, ki je prav tako igrala koračnice in himne. Krasen je bil pogled na posamezne ceste, ko se je raz visokih poslopij vsul na sprevod pravi dež nageljev, rož in drugega cvetja. Skoraj na vseh poslopjih so bila okna polna mož in žena, ki so živahno pozdravljali v mesto korakajočo Čehe ter obsipali udeležence s cvetjem. Enako jo bil ves špalir kakor en sam ogenj, ki je s plamenom prave ljubezni in navdušenja pozdravljal Orle 111 Orlice,' naše fante in dekleta. Po vsej poti od kolodvora pa do uršulinske cerkve so odmevali klici: Bog živi! Zdar Buhl«, tako iz nepretrganega gostega špalirja, raz oken in iz sprevoda samega. Bratom Čehom so se kar iskrile oci, ko so videli toliko iskrenega navdušenja. Posebno pa je treba poudarili veliko udeležbo mladine v špalirju, ki je neutrudljivo ves čas vzklikala Čehom. Ceni so Si osvojili simpatije, da, srce Ljubljane in vsega slovenskega naroda. Strumno korakajoč so se Čehi po Kongresnem trgu kjer so se zopet ponovile enako mogočne ovacije, kakor na Masarykovi in Miklošičevi cesti, podali v uršulinsko cerkev. Tam se je že pričela sv. služba božja, ker Čehi med potjo niso imeli prilike, da bi se je udeležili. Cerkev so Čehi napolnili do kraja. j{rasno je bilo njihovo petje pri sv. maši. Po službi božji so sc Čehi ravno tako disciplinirano in strumno, kakor so prej korakali v sprevodu, razšli pod vodstvom domačinov vsak v svoj zavod oziroma poslopje, ki jim je bilo določeno za stanovanje. Sprejem čeških Orlov v Ljubljani je bila najbolj prepričevalna manifestacija slovensko-češkega bratstva in češkoslovaško-jugoslovanske skupnosti, kar jih je Slovenija kdaj po vojni doživela. Ti ognjeviti, li iskreni, iz srca prihajajoči pozdravi 111 vzkiiki, ki so si jih med seboj izmenjali katoliški Čehi in katoliški Slovenci, so več kot prepričevalen dokaz, da kri lii voda in da veji skupne vere, sorodstva jezika in narodnosti drže danes še bolj kakor kdajkoli prej v zgodovini. Lep sprejem zbora „Moravan' S prvim brzovlakom, s katerim je prišla orlovska župa iz Brna, je dospel v Ljubljano ludi akademski pevski zbo >Moravan« iz Brna, ki je eden najboljših v Češkoslovaški. Ta zbor so sprejeli člani našega Akademskega pevskega zbora in glasbenega drušlva Ljubljane . V imenu obeh društev je izrekel pozdrave dr. Skaberne. Akademski pevski zbor Moravan • je že nocoj nastopil s svoiim velikim koncertom. Dr. Stojadinovič oznanja nov razmah naše telesne vzgoje Graditev velikih stadionov, vežbališč, plavališč ... Belgrad, 26. junija. AA. Na pobudo predsednika vlade dr. Stojadinoviča je bila sklicana konferenca vseh jugoslovanskih športnih organizacij v prostorih Jugoslovanske nogometne zveze v Belgradu. Konferenca je bila danes ob 11. dopoldne. Govor predsednika vlade Predsednik Jugoslovanske nogometne zveze dr. Mihajlo Andrejevi? je izrazil hvaležnost predsedniku vlade dr. Stojadinoviču iu ministru z.a telesno vzgojo dr. Vekoslavu Mileliču za izkazano čast. Zatem je spregovoril ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, ki je med drugim posebno poudaril tole: . Kraljevska vlada želi pomagati, da bi se dvignit naš narod, vsi njegovi .sloji v vseh kraj,h nase države. Pred tremi leti smo preživljali težko gospodarsko krizo. Zaradi tega se je morala vlada posvetiti v prvi vrsti gospodarskim vprašanjem. ( ena kmetijskim pridelkom, nezuosna bremena kmetijskih kmečkih dorgov, velik pritisk davčnih bremen, lo so bili problemi, s katerimi se je morala vlada v prvi vrsti baviti, držeč se načela jprimum vive-re< V zadnjih treh letih smo te razne gospodarske probleme srečno rešili. Danes so cene kmetijskim pridelkom dvakrat višje, kakor so bile tedaj. Dolgovi so sc zmanjšali za polovico, davčno breme pa je znosno. Po končani tej prvi etapi gospodarskega razmaha je danes prišel čas, da obrnemo svojo pozornost na druga vprašanja, predvsem na vprašanja. kako bi dvignili duhovno in telesno k ul turo našega naroda. S telesno rzgojo smo dosti zaostali za drugimi narodi. Film o berlinski olimpijadi, ki ga prav te dni predvajajo v Belgradu, najbolje dokazuje, koliko dela nas še čaka, da bomo dosegli druge narode na športnem IKiIju. Temu vprašanju telesne vzgoje našega ljudstva moramo posvetiti posebno pozornost zlasti pri mladini, od katere zavisi bodočnost in moč našega naroda. V dobi nacionalizma, za katerega manifestirajo danes povsod okoli nas ler po vsem svetu, vidimo pri gotovem delu naše mladine, posebno akademike, navdušenje :a intrrnacionalizem. Z a svoje delo iščemo primerov drugod, zanemarjamo pa naše narodne junake, ki so ustvarili našo državo. Razloge sa ta pojav moramo iskati nn raznih straneh. Zdi osobili v jugoslovanskih šolah in so prepojeni z nacionalnim duhom. Poleg lakšne šole je važno zgraditi ludi olimpijski stadion brez ozira na to. ali bomo imeli pri nas olimpijado ali ne, poleg lega pa je treba postaviti tudi vojaški sokolski stadion. Poleg stadionov in visoke šole za telesno vzgojo preostaja tu tudi vprašanje taks za športne prireditve. Te takse danes predstavljajo močno oviro za nadaljnji razvoj šporla pri nas. Naša finančna politika ne sme iti za lem, da bi s športnimi prireditvami pridobivala večje dohodke za državno blagajno. Dohodki državne blagajne sc ne smejo povečali z zvišanjem laks na športne prireditve, pač pa morajo postati večji zaradi večjega števila mladih, krepkih in zdravih športnikov. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je na koncu svojega govora zaprosil navzoče predstavnike raznih športnih panog iz. vseh krajev države, da izrazijo svoje želje in misli, kako bi se izdelal ob skupnem sodelovanju športnikov in ministrstva za telesno vzgojo ljudstva načrt za bodoči razvoj športa v Jugoslaviji. Ideal vseh nas — je. končal predsednik vlade — mora biti velika in zdrava Jugoslavija. (lovor ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča so vsi navzoči jioslušali z največjo pazljivostjo ter ga često prekinjali z. viharnim vzkiikanjem in odobravanjem. Govor ministra dr. Miletica Z a predsednikom vlade je imel govor tudi mi-nisler za telesno vzgojo ljudstva dr. Vjekoslav Mile. tU, ki je med drugim dejal: V letošnjem poletnem načrtu so predvideni tudi strokovni tečaji za alpinistiko in za |>ouk v veslanju. 15. septembra letos se bo začel v Belgradu prvi enoletni tečaj za učitelje telovadbe in športa. Naša bodoča nalogu bo, da ludi univerzitetni niladiui omogočimo, da se bo lahko bavilu z nogometom, c lahko atletiko, plavanjem, veslanjem in drugimi športnimi panogami. Hiba našega športa in pravi vzrok neuspeha leži ravno v tem, ker se posameznimi športnimi panogami bavi samo ne-znalen odstotek ljudi. Mi vemo, da so n. pr. Nemci dosegli olimpijsko prvenstvo leta 1030 zaradi lega, ker imajo sedem milijonov organiziranih šport-nikov. Nemško prosvetno ministrstvo jo na vseh univerzah ustanovilo stolice zu šport i ti gimnastiko tor dijaki ne morejo polagati izpitov, čo se niso vsaj dve leti bavili s športom. Na srednjih šolah je vpeljan tedenski peturni pouk o telesni s/goji. Zaradi tega je lelesna vzgoja v totalitarnih državah sestavni dol strankinega mladinskega programa. Vsak dober Jugoslovan mora iskreno pozdravili idejo zgraditve lepega in reprezentativnega športnega stadiona v Belgradu. Danes mi samo želimo, da bi posamezne občine zgradile za svoji' prebivalstvo igrišča, plavalne bazene in telovadišča. Jutri bomo morali misliti že na zakon, s katerim bodo občine obrezane, da v doglednem času ukrenejo ■se, kar je potrebno za lelesno vzgojo mladi ne. Če zdaj za takšne namene nimamo dovolj sredstev, moramo pri mostnih načrtih in proračunih gledali tudi na športne potrebo iu preskrbeti zemljišča za igrišča, plavalno bazene ild. Po zaslugi predsednika vlade dr. Stojudinoviča. ki jo dal lo pobudo, bodo ta vprašanja, ki se tičejo našo prestolnice, rešena v najkrajšem času. Uepre-zentaliren olimpijski stadion. :a katerega je po mnenju strokovnjakov najugodnejši prostor r spnd-njrm delu mesta pod Kalemcgdanom. ni potreben samo Belgradu, temveč ludi naši narodni skupnosti. Po mišljenju prot. Marha jo najugodnejši prostor za zgraditev vojaškega sokolskpga stadiona na Banjici, kjer imamo že zdaj veliko manifestacije naše vojske. Naša prestolnica brez dvoma potrebuje tudi plavalni bazen, ki bo dovolj velik za olimpijske prireditve. Najbolje nam to potrjuje primer Ljubljane. Dokler Ljubljana m zgradila plavalnega bazena v središču mesta, se ljubljanski plavači sploh niso mogli pojavili pri tekmah za državno prvenstvo. Po zgraditvi ba;i nu r Ljubljani so vstopili ljubljanski plavači r državno reprezentanco in dosegli znane rekordu. Na koncu želim priskočiti na pomoč prizadevanju športnikov, da se znižajo takse na športne prireditve. Zu ministrom Mileličem jo govorilo še nekaj govornikov. Francoski predlogi v Varšavi Koc - razočaran zapušča politiko VarJav«, 26. junija TG. Poljska vlada jc imela zelo važne posvete s poljskim veleposlanikom v Moskvi GrydoYskim in z veleposlanikom v Parizu Lukaczie-viccra. Slednji je prinesel s seboj iz Pariza stvarne predloge Irancoske vlade za ureditev bodočih odnosov med obema državama. Francoska vlada predlaga med drugim, na kakJen način naj sc odstrani sedauj« napetost med Poljsko in Čeikoslovško in kako naj se orga nitira sodelovanje med Francijo in Poljsko ter Francijo in ČcSkoslovaSko (obe državi sta namreč vojaški zaveznici Francije), v priročni, da bi bila češkoslova-ika napadena od Nemčije. Polkovnik Beck je sprejel ludi angleškega, francoskega in italijanskega veleposlanika. Na seji vlade je bilo sklenjeno, da odpotuje šel generalnega Maba general Stachievricz na uradni obisk v Estonijo, Lctonsko in Finsko. Polkovnik Koc, ustanovitelj in prvi predstavnik tabora nacionalne uuije, jc sklenil, da sc umakne iz političnega življenja. Danes je Koc podal ostavko na položaj šcia legionarske unije, organizacije bivših bojevnikov, ki igra v notranjem življenju Poljske važno vlogo. Za predsednika lc unije jc izvoljen prometni minister U r 1 i c h. Izbrali so ga ob navzočnosti mm šala Rydz-Smiglyja, ki jc v svojem govoru ob tej priliki izjavi], da je polkovnik Koc poklican, da zasede drug položaj, ni p« točno označil, kakšno i« to njegovo iioto mesto. Navodila za udeležence tabora Posebni vlaki v Ljubljano Shranite objavo posebnih vlakov! Kupite vozne karte vsaj en dan prej. da nc ho pred odhodom rlaka navala na potniško blagajno. Ne pozabite na legitimarije in taborne knjižice zaradi znižane vozne cene! Potujte s posebnimi vlaki, na rednih vlakih ic oh navadnih dneh ni prostora. Vonne karte naj t lijnbljani nihče nc odda. ker velja s potrdilom o udeležbi na taboru za brezplačno vožnjo pri povratku. V torek, 28. junija zjutraj: 1. Jesenice—Ljubljana za udeležence od Jesenic do Sv. Jošta odhod i< Jesenic ob 6.25. (Udeleženci iz bohinjske in gornjesavske doline so peljejo do Jesenic s prvim jutranjim vlakom). 2 Kranj—Ljubljana za udeležence od Kranja do Št. Vida—Vižmarje odhod iz Kranja ob 8.40. (Udeleženci iz tržiške proge potujejo do Kranja s prvini jutranjim vlakom). 3. Novo mesto—Ljubljana za celo progo do Ljubljane, odhod iz Novega mesta ob 7.05. Udeleženci iz Bele Krajine, šenljanške in kočevske proge s prvim jutranjim vlakom. 4. Zidani most—Ljubljana za celo jirogo, odhod iz Zidanega jnosta ob 3.59. 5. Celje—Ljubljana za celjsko okolico in progo do vključno Rimskih toplic. Odhod iz Celja ob 5.20. 0. Zagreb—Ljubljana za udeležence od Savskega Marola do vključno Zidanega mosta. Odhod in Šavskc*a Marola oh 5.35. 7. Velenje—Ljubljana za udeležence od Vo-lenj do izključno Celja. Odhod it Velenja ob 5.50. Udeležeuci od Dravograda do Velenja s prvim jutranjim vlakom, odhod i r. Dravograda oh 3.52. 8. Poljeanc—Ljubljana z.a udeležence od Polj-čan do Šlor. Odhod iz Poljčan ob 6.10. Udeleženci iz. konjiške in rogaške proge s prvim julraniiiii vlakom do Poljčan. odnosno G robci neg«. 0. Ljutomer—Ljubljana za vše udeležence vzhodno od Pragerskoga. odhod ic Ljutomera oh 6.37. iz Ormoža oh 7.30. (Udeleženci iz Mursko Sobote. Gornje Radgono in Dolnjo Lendave—Ca-kovca s prvim jutranjim vlakom do Ljutomera odnosno Ormoža. Udeleženci iz Maribora in proge do Kače— Frani* s prvim jutranjim vlakom, odhod iz Maribora ob 5. V sredo, 29. junija zjutraj: 1. Jesenice—Ljubljana za udeležencc od Jesenic do Sv. .lošla. Odhod r. Jesenic ob 3.30. Udeleženci iz bohinjske in gornjesavske dolino s prvini j'.lir« njun vlakom do Ljubljane. 2. Kranj—Ljubljana za udeležence do št. Vida—-Vižmarje. Odhod iz Kranja oh 6.02. Udele- Rdeča Španija grozi Bombardiranje italijanskih in nemških mest Pariz, 26. junija. AA. (Štefani.) Zunanji minister 1'ionnet je sprejel danes odpravnika poslov italijanskega veleposlaništva, ki je Bonneta obvestil o stališču fašistične vlade z. ozirom na grožnje barcelonske vlade. Bonnet je italijanskemu predstavniku izjavil, da Francija pri svojem lesnem sodelovanju z Anglijo ne bo nikdar opustila naporov in sredstev, da bi se izognila novim komplikacijam v zvezi s špansko državljansko vojno. (Rdeča vlada je namreč uradno razglasila, da bo odslej na vsako bombardiranje španskih mest odgovorila s protiukrepi, to je z bombardiranjem italijanskih in nemških mest. Op. ur.) Pariz, 26. junija. AA. (Havas.) Jutranje pariško časopisje posveča največjo pozornost poročilom o napovedanih represalijah barcelonske vlade proti bombardiranju iz zraka. Listi se posebno bavijo z vprašanjem letalskih oporišč, iz katerih so letala odletela z namenom, da napadejo nekatera mesta. V splošnem časopisi pišejo, da barcelonska vlada ni napovedala bombardiranja italijanskih in nemških mest, niti onih pristanišč in otokov v zahodnem Sredozemskem morju, ki služijo efektivno kot oporišča Francovim letalom. V prvi vrsti gre tu za Alma de Malorca in San Carlos dc la Rapita v bližini Tortozc, ki sta dve glavni središči pomorskih letalskih sil nacionalistične Španije. Zalem pa slede Avinaroz, Castellon, Ma-laga, Algcciras, Cadix in Ceuta. Pariško časopisje izraža prepričanje, da bo odločno stališče, ki sta ga zavzeli glede tega vprašanja londonska in pariška vlada, preprečilo vsak nepremišljen korak od strani valencijske vlade. Rim, 26. junija. AA. Štefani piše: Od raznih strani poročajo, da jc prodirr.njc zmagoslavnih čet generala Franca spravilo buljševiško vlado v Baiculuiii v obupen položaj. Poročajo tudi, da se je republikanska vla- da odločila v kratkem vprizoriti nekaj napadov iz zraka na mesta v onih državah, ki so naklonjene generalu Francu, Te vesti, ki jih od več strani potrjujejo, kažejo obupen položaj, v katerem se zda: nahajajo španski boljševiki ter predstavljajo nov dokaz njihovih teženj, da bi izzvali mednaroden spor. Tc zločinske grožnje na Italijo niso naredile nikakega vtisa. Vendar jih je treba obelodaniti, da spoznamo hujskanje mednarodnega levičarstva. čc sc boljševiki iz Barcelone in Valencije drznejo spremeniti svoje grožnje v dejanja, je potrebno poudariti, da bo Italija odgovorila neposredno z represalijami. Po bojiščih žonei s tržiške proge s prvim jutranjim vlakom do Kranja. Odhod iz. Tržiča ob 5.27. 3. Rakek—Ljubljana za udeležence s celo proge, oithod z Rakeka oh 5. 4. Kamnik—Ljubljana za celo progo, odhod iz Kamnika-mesto oh (!..'!(>. Udeleženci naj uporabijo ludi redni vlak ob 5.50. 5. Stična Ljubljana za udeležence od Stične do Lavrice. Odhod iz Stične oh 4.45. 6. št. Jani na Dol. -Trebnje--Ljubljana za šcnljausko progo, odhod it št. Jania ob '1.45. Od Trebnjega dalje z. rednim jutranjim vlakom. 7. Noto mesto—Ljubljana za progo od Novega mosta do Rndobove vasi. Odhod ii Novega mesta oh 4.Ml. Udeleženci z belokranjsko proge pobijejo do Novega mosta z zadnjim večernim vlakom dne 28. junija, prihod v Novo meslo ob 21.14. 8. Celje—Ljubljana zn progo od Celja do Rimskih toplic. Odhod ii Celja oh 3.43. i). Maribor—Ljubljana za progo od Mariliora do Štor in od Ormoža do Pragerskoga. Odhod i« Maribora oh 3.10. iz Ormoža ob 2.32. Udeleženci iz ljutomerske proge in čakovske proge morajo priti v Ormož na predvečer z zadnjim potniškim vlakom. Udeleženci proge Dahuva—Zidani most potujejo z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 2.20 in nima |x>slankn na vseh j>ostajah. Z* lldelcience s kočevske proge Imi rozil dne 21). juni.ia zjutraj posebni vlak od Kočevja do Ljubljane. Odhod iz Kočevja ob 3.35. Blagoslovitev zastave vodstva Dekliških krožkov V torek. 28. junija bo ob 0 dopoldne slovesna blagoslovitev zastave vodstva dekliških krožkov v Marijaniški kapeli na Poljanski cesti. Botrstvo zastave sta blagovolila prevzeti g. ban dr. Marko Natlačen in njegova spoštovana gospa soproga, s čimer sc čutmo izredno počaščene. Blagoslovil bo zastavo duh. voditelj g. prof. Jože Košir. — Vse članice, ki pri tekmah, ki bodo istočasno na Stadionu, niso zaposlene, vljudno prosimo, da po možnosti v krojih prisostvujejo tej slovesnosti. Dolžnost vsakega krožka pa je. da pošlje k blagoslovitvi vsaj eno zastopnico. Zbirališče imamo na marijaniškem dvorišču točno ob pol 9, k|cr bomo dobile vsa podrobna navodila. Sestre, ali sc zavedate velike pomembnosti tega dogodka? Blagoslovila se bo zastava, ki nas bo odslej vedno spremljala po vseli zborovanjih in prireditvah, v vseh dobrih in slabih časih. Na to zastavo bomo vse izrekle slovesno zaobljubo, da se hočemo vedno in povsod neustrašeno boriti za naša nadela. Okrog nje se hočemo odslej zbirali vsa dekleta, ki mislimo katoliško, kar poudarjamo na zastavi s križem. Oklepati se ie hočemo vsa slovenska dekleta, kar lepo simbolizira na zastavi nageljnov šopek z rožmarinom Čuvati jo hočemo vsa poštena dekleta, ki nam je naivečia skrb čistost telesa in duha, kar na zastavi pokažemo z belini trakom Sestre, obljubile pa bomo tudi, d.i bomo ta prapor, ko pride čas, s ponotom izročil«- novemu rodu pod pogojem, da prevzame tudi naše obljube, ki naj ga zvesto spremljajo od roda do rod«. Zalo ie nujno potrebno, da tej zaprisegi vsi krožki prisostvujejo vsa| po svojih zastopnicah. — Slovesni blagoslovitvi bo sledilo Slavnostno zborovanje VDK ki bo v telovadnici Marijanisč«. Na t«m zborovamu bomo n.i kratko pogledale nazai na naše delo. potem pa si bomo določile ■imernicc /a bodoče leto. Zborovanja naj se udeleže vse članice, ki bodo v lem času že v Ljubljani, na vsak način pa vsaj ena zastopnica posameznega krožka. V D. K. Samarijanska služba Samarijaui imajo v levem kotu Iribuue |K>slavljen ličen ler.cn paviljon, v katerem so dve sobi s posteljami, kuhinja in operacijska dvorana z vsemi potrebnimi kirurškimi instrumenti in pri|K)inočki. — Službo pa opravlja Sama, rjauski odred Rdečega križa. Ambulanta zaposluje 1 ljudi. 80 jih je od Rdečega križa. ostali -o pa skavti Slog III. Ljubljana. Vse zdravniške posle vodi po navodilu dr. Drobnica g. dr. (ira-par. Glavna ambulanta jo na Stadionu. podruž.-nica pa v palači Vzajemne zavarovalnice. Za časa sprevoda bodo pa ambulante še v državnem učiteljišču, v Vzajemni posojilnici ter v lekarni Kurall na Gosposvelski cesti. ,Na Stadionu jo It postelj, v Vzajemni zavarovalnici pa 14. Pri prireditvah l>o služba tudi v areni in na vseh križiščih. Imamo tudi kolesarski in kontrolni odred ter uvto IIigijonskega zavoda. Za težje primere — Bog daj. da jih ne bo — so pa tudi v bolnišnici pripravljena inesla. Vsem udeležencem tabora V dneh mladinskih prireditev ne pozabilo na I. labor slov. katol. deklet na Itrrzjah dne 24. julija. Pisarna Pripravljalnega odbora jo lakoj za glavno taborno pisarno v Vzajemni zavarovalnici t prostorih Doma dijakinj'. Ker bodo do tedaj najbrže že doliskanc taborne knjižice in znaki, jih Imi mogoče dobili v pisarni, gotovo pa pridite iskat |K>(rebnih informacij za Brezje in so tudi ob isti priliki za tabor na Brezjah prijavite! Salamanca, 26. junija. AA. (Havas),. Uradno poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva pravi: Na Castcllonskem bojiščy smo zavzeli utrjeno črto zahodno od Pecia ter južno od Rio Ceo. Nacionalistični oddelki so prekoračili reko Sorello(?) ter zavzeli važne postojanke. Napredovali so s svojim prodiranjem tudi na zahodu ter presekali pot, ki veže sosednja mesla. Poroča'."! tndi, da so nacionalistične čete na vzhodnem bojišča prekoračile reko Soregna (?). Saiskianca, 26. junija. AA. (DNB) Čete generala Va-rele so včeraj dosegle nove uspehe. Na castclonskem bojišču so republikanski oddelki poskušali z nekaj protinapadi, da bi znova zavzeli izgubljene postojanke, a so se morali ob velikih izgubah umakniti. Nacionalistične čete so zavzele tovarniški del mesta. Na bojišču pri Toledu jc bilo nekaj manjših spopadov, na cslrema-durskem bojišču pa so nacionalistične čete imele nekaj uspeha ter so zaplenile ob tej priliki tudi eno sovražno letalo. Letalstvo jc z uspehom pomagalo pri teh napadih ter jc sestrelilo dve lovski letali. 70 letnica nadškofa dr. Šarica Sarajevo. 26. jun. b. Danes je proslavljal vrlibosenski nadškof dr. Ivan šnrič. 30 letnico škofovailja. Slovesnosti so se udeležili odlični predstavniki iz pokrajini-. Snoči jc bil ob 8 sprevod, na katerem je sodelovalo več tisoč kmetov. Pri loj proslavi so sodelovali zagrebški nadškof dr. Alojzij Stcpinuc. grškokaloliški škof dr Nja-radv. dubrovniški škoi dr. Carcvič in drugi. Davi jo jubilant v kaledrali daroval ponlifikalno sveto mašo, nakar se jo razvila velika procesija. Ob I je bilo svečano kosilo. Ob 1 popoldne se je zagrebški nadškof dr. Stopinar z, dr. Njariidvjoin % Strela udarila v dravski most Maribor, 26. junija. Danes je bila v Mariboru silna sparina, ki ni obetala nič dobrega. Res se ie popoldne nad Pohorjem in Dravsko dolino stemnilo in pričeli so se zbirati črni oblaki, ki so vse bolj prostrano pokrivali nebo. Mariborčani, ki so bili v okolici, so s strahem be/.ali v mesto in zaledja. Kmalu sc je vlila huda ploha. Med nevihto se jc zelo bliskalo in strele so neprestano udarjale v višje ležeče strelovode po mestu. Naciikrat se je sredi dravskega mostu hudo zabliskalo in strela jc udarila v enega izmed lcimnitnih stebrov na mostu. Udarec je bil tako silovit, da jc slrela na vrhu stebra razklala nastavek iz umetnega kamna na dva kosa ter ic vrgla enega na sredo mostu, drugi pa jc padel v globino tik dravskega nabrežja. S stebra je strehi odskočila na železno ogra|o in jo tudi razbila K sreči jc bil most takrat popolnoma prazen, ker so bili ljudje zaradi nevihte v zavetjih. Pač pa je v trenutku, ko jc udarila strela, privozil mestni avtobus čez most ler so potniki in šofer videli pred schoi blisk, kak'i ie treščil v kakih 50 metrov od njih oddaljeni steber. Belgrajske vesti sabor-vse mi- 25- Bol- Zagreli. 26. jun. b. Dopoldni' jc bil v niči kongres Združenja pil. uradnikov iz. države. Kongresu je prisostvoval tudi poštni nislor Vojko Crvkič. Obenem so proslavili letnico poštarskega pevskega društva (iolul) Relgrnd. 26. jun. tu. Danes jo vladala v gradu velika vročina in jo dosegla v senci 35" C. Mesto je skoraj povsem izumrlo in so so Bolgraj-čani naselili ob obalah Save in Donave, kjer so bila kopališča nabito polna. lielgrad. 26. jun. tu. Združenje bank v Belgradu je imelo danes svoj 17. lelni občni zbor. Predsednik Združenja dr. Vlada Markovič. jo na občnem zboru izjavil, da jo sedanje stanje zaščito bank smatrati kol prehodno in da banke, pričakujejo vsak trenutek splošen zakon o han-kali, ki je žc izdelan. Ilclgrnd. 20. jun. ni. Srbski pravoslavni patriarh Cavrilo je odpotoval danes do|H)ldno čez. Sarajevo no Cotinjo. Ker je to njegov prvi obisk ožje domovine, mu Črnogorci pripravljajo izrodilo svečan sprejem. Itclgrad, 2li. jun. m. V Pančevu je bilo danes dopoldne v prostorih VVajfertove pivovarne zborovanje JRZ. na katerem je govoril poljedelski minister Svetoznr Stankovi!1. Drugo zborovanje JRZ je bilo v Banja Luki v prostorih bolela Cips. ki ga je sklical banjoluški župan dr. Asim Dimič. Nii zborovanju jo bil izvoljen nov krajevni odbor JRZ za Banja Luko. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik dr. 1'oler Kostič, za podpredsednik a llamdija \vgan. Belgrad, 20. jun. m. Na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani je napredoval za asistenln 7. pol. skup. tehnično fakultete inž. II. Dodjanič, dosedaj asistent 8. pol. skupine. Naročajte naš list! Sprejem češke orlovske mladine Tako so Celjani pričakali češke Orle na kolodvoru Foto Kvas, Celje Češke Orlice odzdravljajo » m Bratske zastave vihrajo Množice navdušeno pozdravljajo češke Orle pred kolodvorom <*ske telovadne čete v sprevodu skozi mesto tako, da so v kar največji meri sforsirali težkočo pri sledečih sestavinah. Pri prostih poljubnih vajah so naši fantje od petnajstih dosegljivih točk nabrali j)o vrsti sledeča števila točk (največ jih je dobil Janež): Zeleznik Franc (Jesenice) 13.75 točk Natlačen Fric (Jesenice) 13.95 točk I.egan Jože (Jesenice) 13.95 točk Janež Karel (Sv. Helena) 14.83 točk Turšič Karel (Borovnica) 12.25 točk Varšek Ivan (Vič-Ljubljana) 14.13 točk Prvi dan tekem na Stadionu Ljubljana, 26. junija. Končno je prišel naš mednarodni mladinski tabor. Dolge so bile priprave, mnogo je bilo treba jiotrpljenja, velika nestrpnost jo dajala zadnje čase kakor vedno pred dogodki, ki si jih vroče želimo, čakanju posebno noto. Nazadnje pa so se le približali svetli prazniki slovenske mladine._ V petek dopoldne smo sprejeli češkoslovaške telovadce in lahkoatlete, v soboto ponoči smo pozdravili Francoze, nedeljsko jutro pa nam jc na našem ponosnem, krasno urejenem stadionu prineslo prvi dan mednarodnih telovadnih tekem. Na sporedu tega dne so bile dopoldne od devetih do poldneva mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju in sicer najprej obvezne, orodne vaje in poljubna prosta vaja. Popoldne pa so tekme jiričele že ob dveh, ker so morali Francozi nadoknaditi dopoldanski del. Drugi del dnevnega sporeda je pričel ob štirih dopoldne ter bi bil moral po programu trajati do osmih zvečer. Ta drugi del je obsegal spet mednarodne tekme posameznikov zn prvenstvo v dvanajsteroboju in sicer poljubne vaje na orodju. Poleg tega so bile na sporedu še tekme Zveze fantovskih odsekov za prvenstvo v orodnem deseteroboju. Kadi hitrejšega razvijanja programa nista nastopajoči vrsti (Jugoslovani in Čehoslovaki, Francozi niso nastopili dopoldne, ker so bili še utrujeni od potovanja, ampak šele popoldne) nastopali hkratu na istem programu, ampak jc bilo tekmovanje organizirano tako, kakor je to obicnj in pravilo pri mednarodnih tekmah: medtem ko je ena vrsta absolvirala eno panogo, je druga tekmovala v drugi. Pri vsaki panogi so bili lorej ocenjeni Čehoslovaki zase in Jugoslovani zase. Absolvirali pa so po posebnem ključu in vrstnem redu oboji vse, za dopoldansko tekmovanje določene panoge. Dopoldne pa so bile na redu sledeče štiri panoge: prosln (poljubna) vaja, na drogu obvezna (predpisami) vaja, obvezna vaja na bradlji in obvezen skok čez konja. Za popoldne so bile prav tako določene štiri panoge tekmovanja za mednarodno prvenstvo posameznikov v mešanem dvanajsteroboju in sicer: poljubna vaja nn drogu, poljubna vaja na bradlji, poljubna vaja na konju z ročaji in poljubna vaja na krogih. Poleg tega |)a je bilo, kakor smo že rekli, popoldne na vrsti tudi tekmovanje za prvenstvo v orodnem deseteroboju Zveze fantovskih odsekov. V tem boju so se tekmovalcem štele vaje, ki so jih dokončali v mednarodnem dvanajsteroboju tudi za prvenstvo v deseteroboju. Vsi ti tekmovalci so morali izvesti samo še obvezno vajo ua konju na šir z ročaji in obvezno vajo na krogih. Ob devetih dopoldne so so danes pričela tekmovanja za mednarodno prvenstvo v dvanajsteroboju. Bilo je močno soparno in vroče, tako da smo se nekaj časa kar resno bali, da ne bi že dopoldne porogovilila nevihta, ki bi pokvarila razpoloženje. Toda okrog desetih je začel pihati močan veter, ki je najhujšo nevarnost srečno prekini, lako da se je splošnemu razpoloženju vprid obrnila vsa pozornost preč od vremena in se navezala izključno le na tekme. Že v zgodnjem dopoldnevu so začele prihajati v mesto iz bližnje okolico številne skupine uniformiranih fantov in deklet. Bilo je neverjetno živo, tako da ta nedelja ni prav nič spominjala na običajno nedeljo, ko je Ljubljana tiha ter so vse ulice prazne in zapuščene. Urno so hileli ljudje proti Stadionu, kjer so so ob devetih — kakor je bilo napovedano — pričele tekme. Obilen obisk je izpričal, dn vlada pri nas zn tekmovanja te vrste veliko zanimanje. Razumljivo jc, da en par oči ni mogel zvesto zasledovati tako Čehov kakor Jugoslovanov, zato bomo tudi poročali o obojih ločeno. Ker je to tekmovanje za mednarodno prvenstvo v mešanem dvanajsteroboju tekmovanje za posameznike, ta ločena obravnava nastopajočih, ki so že itak lek-movali ločeno (Čehoslovaki v vsaki pnnogi zase in Jugoslovani zase), ne bo prav nič motila, kajti končni rezultati bodo jiokazali po ločenem točkovanju telovadce, ki so sc pri enih kot pri drugih odrezali najboljše, v skupni vrednostni lestvici in rodu po številu doseženih točk. Jugoslovani dopdtdne Medtem, ko so čehoslovaki nastopali nn drogu, so Jugoslovani jiokazali svoje poljubne proste vaje. Pri teh vajah so zlasti ugajali brezprimerno elegantni in lahkotni Natlačen, strogo koncentrirani in sigurni Varšek ler Janež, ki jc po elementih svoje vaje, ki je bila tehnično najtežja, zasluženo dobil največ točk. Ta mladi, atletsko grajeni fant ima za bodoči razvoj sijajne šanse. V njegovi vaji je bilo mnogo težkih stvari kakor premet nazaj in naprej, stoja z naskokom, bočna stoja in drugo, kombinirano v tekoči vaji vse v redu, ki je zahteval največjih, vprav akrobatskih sposobnosti, saj so bili položaji, iz katerih je bilo treba izvajali posebno težke stvari, nalašč izbrani Sledila je obvezna vaja na bradlji. Čehoslovaki so medtem izvajali skok čez konja. Tudi na bradlji si jc nabral največ točk Jeseničan Fric Natlačen. Posamezniki so pokazali naslednje rezultate: Kermavner Frat Legan Jože Natlačen Fric Varšek Ivan Zeleznik Franc Janež Karel Turšič Karel 9.50 točk 7.55 točk 9.90 točk 9.85 točk 9.50 točk 6.75 točk 7.25 točk Zadnja panoga dopoldanskega tekmovanja jo bil obvezni skok čez konja. Medtem so Čehoslovaki izvajali (tekmovalci so štirje) svoje poljubno proste vaje. Pri skoku čez konja si je Janež, ki je bil na bradlji šibkejši, spet nabral največje število točk. Nevarno blizu mu je bil Fric Natlačen. Rezultati so sledeči: Legan Jože Zeleznik Franc Turšič Karel Varšek Ivan Janež Karel Kermavner Franc, Natlačen Fric 9.55 točk 8.75 točk S.80 točk 9.35 točk 0.85 točk 9.50 točk 9.82 točk S tem je bil dopoldanski del tekmovanja za mednarodno prvenstvo v mešanem dvanajsteroboju zaključen. Množice gledalcev, ki so posamezne uspele vaje obdarjale z navdušenim odobravanjem, so so nadvse zadovoljne razšle, da so po-poldne ob dveh, ko bodo svoj zamujeni dopoldanski del programa absolvirali Francozi, spet vrnei® na Stadion. Sprevod čeških Orlov po Miklošičevi ccsti Češki telovadci Po absolvirani poljubni prosti vaji so naši tekmovalci prešli do naslednje točke, do obvezne vaje na drogu. Tačas so Čehoslovaki vadili na bradlji. Na drogu se je spet izrazila približna enakovrednost glavnih dveh naših konkurentov in kandidatov za osvojitev naslova mednarodni prvak v mešanem dvanajsteroboju :, Natlačena iu Varška. Komisija jc ocenila tekmovalce takole (vrstni red za sedaj itak še ni važen, ker bo končni jilacement posameznikov znan šele, ko se bodo primerjali naši rezultati s francoskimi in češkimi; največ točk jc nabral lokrat odlični Jeseničan Natlačen). Kermavner Franc 8.75 točk Legan Jožo 7.50 ločk Natlačen Fric 9.85 točk Varšek Ivan 9.80 točk Zeleznik Franc 9.80 točk Janež Karel 8.55 točk Turšič Karel 8.25 točk Čehi dopoldne Tekmovanje je ob Četrt na 10 otvoril načelnik češkega OrlovAtva in predsednik sodniškega zbora za mednarodne in Slovanske tekme dr. Jilek, ki so jc zahvalil za lep sprojetn, ki so ga bili njihovi tekmovalci deležni ter izrazil veselje, »da lahko v Skupnosti delamo za katoliški telovadni pokret v Evropi in ga dvigamo«. Tekmovali so v 4 disciplinah: 1. prosta vaja, 2. drog, 3. bradlja, 4. skok čez konja. Vsi češki tekmovalci so iz Brna Trije pa še manjkajo, Eden je bolan, drugi je moral k vojakom, tretjega niso puslili čez jnejo. »Stadion jo odličen in nad vse lepo je pri vas,; pripovedujejo. Pri njih doma so sedaj težave, sicer bi jih še več prišlo. »Doma je nas veliko,c pove mladi 'dr. Slavotiuek, načelnik češkega Orla. »Sto osemdeset tisoč mogočna armada nas je.« Telovadijo odlično in elegentno. Veselo jim zažare oči, ko igra radio češko himno. Ponosni na dan, ki so se morali toliko boriti zanj. »Zemlja češka, dom ti moj...« ..... , Opoldne jo bila prva polovica nede jskiti tekom končana.' Češki tekmovalci so dosegli naslednje število točk: Belin r Jan: drog 8.45, bradlja J, konj 8.42, prosto vaje 13.50; Kroutilok Varlav. drog 6.75 bradlja 8.40, konj 8.10 proste' vaje 13 Dri ml Jan: drog «.«), bradlja 9,_konj O.Ro prosto vajo 14.65; Hromadka Fr.: drog o.75, bradlja 0.50, konj 9, proste vaje 13. POPOLDNE Pri popoldanskem tekmovanju za prvenstvo posameznikov v dvanajsteroboju (po.jubne vaje) e češka vrsta dosegla naslednje rezultate. Bebar Jan: drog 13.45, bradlja 10.32, krogi 13.25, konj z ročaji 12.00. Kroutilok Vaclav: drog 12.50, bradlja 14.80, krogi 11.87, konj z ročaji 14.25. Driml Jan: drog 11.62, bradlja 10.50, krogi 11.62, konj z ročaji 13.10. Hromalka Fran: drog 11.75, bradlja 11.50 krogi 11, ko"! 7 l,-50. Popoldanski nastop Pričoli so Francozi, ki so morali nadoknaditi dopoldansko zamudo. S svojim zares zglednim predvajanjem so si namah osvojili vse simpatijo občinstva, ki jim jo kar skrajn začelo obilno po-skati. Francozi so privedli zeilo izenačeno telovadno ekipo, v kateri so vidnejši llerold in oba brata Schlimhveina, Joan tor Antoine. Žo pri poljubnih prostih vajah so pokazali sijajno, mojstrske sposobnosti. Njihova spretnost je vprav akrobatska. . , , Popoldne se je na Stadionu spot nabralo veliko število ljudi. Približno 3000 gledalcev jo z navduševali jem in z velikim zanimanjem spremljalo vsako novo panogo, pozdravljalo vsako ekipo in posameznika. Vreine se je proli večeru nekoliko poslobšallo. /.oblačilo ee je, toda lo jc slo lo v prilog prireditvi, izvajalcem kakor tudi gledalcem. Vročina je na ta način popustila. Proti večeru je pričelo pihali. Spored in uspehi: Drog (obvozno), Francozi: HeroHd Schildvvein Jcan Schild-vvein Antoine Menler Georges Geyer Hermann Luciani Rezultati Jugoslovana!: Varšek: drog (poljubna) bradlja (poljubna) konj z ročaji (poljubna) lcrogi (poljubna) skok čez konja Žoloznik: drog (poljubna) bradlja (poljubna) konj z ročaji krogi skok čez konja Turšie: drog bradlja konj z ročaji krogi skok čez kon ja Jxgan: drog 10,75 bradlja 13 konj z roč. 14,05 krogi 9 skok čez konja 9,55 Kcrmavner France; drog 12,90 bradlja 11,75 konj z roč. 13 krogi 10,37 skok čez konja 9,50. Janez: drog 12,90 bradlja 12,75 konj z roč. 13,25 krogi 10,35 skolč čez konja 9,85. Natlačeni drog 13,75 bradlja 14,52 konj z roč. 14,87 krogi 13,25 skok čez konja 9,65. Pri Nallačenu se je zdela ocena žirije pri krogih vsem očitno napačna; zdi se, da jc kljub popravku z 12 na 13,25 še vedno prikrajšan več kot za točko. Stvar je zbudila precej nejevolje. Podoba je, da so naši sodniki vse preveč popustljivi in kar nekam hiperohjek-tivni. Francozi so pridno protestirali in pri več odločitvah in se jim je ustrezalo. Pri naših tekmovalcih pa so sami naši 6odniki dajali nerazumljivo nizke ocene. Prav jasna zgleda v tem pogledu sta bila Natlačen in Varšek. Zdi se nam zgrešeno, da jc bila dovoljena Francozom pri dopoldanskem tekmovanju abscnca. Vsaj žirija bi bila morala bili navzoča. Razumljivo jc potem, da se sodniki in vodstvo francoske ekipe na vso moč potegujejo za svoje, kajti brez dvoma menijo, da so si Čehi in naši dopoldne že znali napraviti nekoliko naskoka. Sicer sc pa take stvari kot so spori glede točk, ahsenca in zato popravljanje itd. dogajajo po vsem svetu. Jutri se tekmovanja nadaljujejo. Z ostalimi rezultati francoske ekipe vam nocoj nc moremo po-r.treči, ker tekmovanja še trajajo; med sojenjem pa nismo utegnili dobiti vpogleda v razpredelnice. Jutri bodo tekmovanja v odbojki, mednar. prvenstvo posameznikov (nadaljevanje, lahka atletika), lekme v lahki atletiki ter tekme članov, mladcev, članic in mladenk za razna prvenstva. 0.70 0.S0 9.67 8.45 9.50 9.45 9.45 14,65 1-1,40 14.50 13.95 9,35 13.30 13,50 14,20 13,12 8,75 13,90 11.20 13.07 9,75 S.55 Ilirija - Fiumana Malenkosten poraz v plavanju in zmagi v tvaterpolu in slioliili Presenečenje, ki so ga priredili italijanski plavači Su-šačanom, ki so žc davno napovedovali svojo zmago, ako dobe Defilipisa, je zelo povzdignilo interes občinstva za srečanje Ilirije in Fium.ine, tako na Reki kot na Sušaku. Žc ko je lansko leto Ilirija gostovala na Reki in je zmagala z malenkostno diferenco nad Fiumano, pri kateri pa tedaj ni starta! njen najboljši plavač Scipica, sc je videlo, da bode Fiumana trd oreh llgašem. Na žalost ga je morala ili drobit prva Ilirija in to še precej oslabljena, ker je bila brez dveh svojih najboljših, \vilfana in Friča, ki sta odsotna. Kopališče Fiumane, ki leži precej daleč od središča Reke je bilo vzorno pripravljeno. Z majhno zamudo se je začelo tekmovanje, kateremu je prisostvovalo nad 900 gledalcev, med katerimi je bilo opaziti ludi jugoslovanskega konzula in mnogo Sušačanov, ki jih jc zanimalo, kako sc hodo odrezali naši plavači. Kot prva točka ic bila 400 m prosto gospodje. Pri tej točki smo upali na drugo mesto, toda odlična plačava Fiumune sla sigurno zmagala nad llirijanoma, katerima se je poznalo, kakor pozneje tudi drugim, da nista bila popolnoma koncentrirana, kar ie prišlo najbrž zaradi naporne vožnje in prevelike vročine, ki ni dopuščala, da bi sc plavači po prihodu na Reko dovolj odpočili. Prvi je prispel na cilj s precejšnjim naskokom italijanski inter-nacionalcc Scipica F. s časom 5:21, drugi Pilepič F. 5:25,4, tretji Mihalck I. za ljubljanske razmere z odličnim časom 5:27,4 in zadnji Scarpa I. 5:43. Točke: Fiumana 8; Ilirija 3. 100 m hrbtno dame. S precejšnjim optimizmnm orno pričakovali rezultat tega plavanja, saj jc Fine Dra^uša na tekmi v Ljubljani pokazala odličen naprtd"k. Toda usoda je hotela drugače in prvo mesto je morala prepustiti v linisu odlični Stepančičevi F., ki je plavala 1:29, 2. Fine Draguša I. 1:30,5, 3. Bradač Zorka I. 1:41,2 in 4. Bartolome F. 2:06. Točke: Fiumana 14; Ilirija 8. 200 m prsno gospodje: Tu ec je takoj opazilo veliko zanimanje za start Cesarja, ki se počasi preriva v prvo vrsto evropskih prsnih plavalcev. Kmalu po startu uide Cesar drugim in plava sam ter vedno povečuje naskok in priplava na cilj z odličnim časom 2:48, kar jc zopet za tri sekunde boljše od drž. rek., ki ga jc [jostavil zadnjič v Ljubljani (2:51,2). 1. Ccrar I. 2:48, 2. Hribar I. 3:01,2, Hribar jc s svojim taktičnim plavanjem zadnjih 50 m prehitel Ko-haroviča F., ki se je precej utrudil, ko je mislil, di se bo dr'a! Cesarja: 3. KoharoviO F. 3:05,4, 1. FUini, F. 3:19. — Točke: Fiumnna 17; Ilirija 16. 100 m prosto dame: Kljub temu, da smo že v naprej vedeli, da Ilirijanke ne bodo kos Italijankam, se Kcržanova zagrizeno spusti v borbo in šele v zadnjih metrih izgubi borbo. 1. St"p:;nčič 1:19,6, 2. Derencina 1:21,7. 3. Kcržan 1:23,9, 4. Fine Draguša I. 1:24,2. — Točke Fiumana 25; Ilirija 19. 100 m prosto gospodje: Posebno tu sc nam pozna odsotnost wilfana in Friča, toda kljub temu se nifzno dali kar tako odpraviti, saj je Ziherl z za njega odličnim časom zasedel drugo mesto. 1. Vittori, F. 1:03, 2, Zicherl, I. 1:04,6, 3. Cerar, 1. 1:04,8, 4. Comandini, F. 1:06.2. — Točke; Fiumana 31; Ilirija 24. 100 m prsno dame; Tu smo bili zaradi naše druge plavačice v skrbeh, ker jc Fine Saša zaradi bolezni ostala doma, toda Martinova je z odličmm časom presenetila vse, kaiti njo smo poznali samo cravvlačico in je j«) si'i razmer vskočila v to točko. Wcrtierjeva, katere zmaga se je itak pričakovala, ic z dobrim časom dokazala, da jo nafa najboljša prsna plavalka. 1. Vi'ciner, I. 1:34, 2. Martin, I. 1:J5,9, 3. Piccul, B. 1:40,6, 4. Franco, F. 1:48, 6. Točke: Fiumana 34, Ilirija 32. lCOra hrbteo gcsp-.idje: Zoprl smo dosegli d\ c zaporedni zmagi kljub lomu, da Schell ni v dobri formi, kar gre precej na rova-š maiure, ki jo |e sedaj polagal in zaradi lega ni mogel trenirati, lznenadil nas je Pestevšek, ki je zasedel II. mesto. 1. Schell, I. 1:19, 2. Pestevšek 1:22, 3. NVittori II., F. 1:23,8, 4. Rifredi, F, 1?26,1. — Točke: Ilirija 40; Fiumana 37. Po tej točki bi se morali vršiti skoki v konkurenci, toda, ko je Fiumana videla na deski odličnega Ziherla, so položili orožje in brez borbe prepustili I. mesto Iliriji in sta Ziherl in Keržan izvedla Ic par propagandnih skokov, ki so občinstvo navdušili, taki da je zahtevalo od Ziherla, da je še dodajal. Pri lem nns čudi, kai povzroča nenaklonjenost obmorskih klubov napram skokom. 4 '< M m prosto dame: Tu llireanke niso bi'e kos odličnim Italijankam kljub temu, di so dobro plavale, 1. Fiumana 2:19,3; 2. Ilirija 2:25. — Točke: Fiumana -17; Ilirija 46. 4 > 200 m prosto gospodje: Ta toika jo letos zaradi odsotnosti Wllfann in Friča rak-r.in.i Ilirije. I •■n-sko leto nam je donašal zrnate, letos pa na žalost poraz. Upajmo, da «e to ne bo ponavljalo. 1. Fiumana 9:53.5; 2. Ilirija 10:26. Točke: F-uaiana 57; Ilirija 52. Ilirija — Fiumana 8:1. Ilirija jc nastopila s popolnoma pomlajenim moštvom, kateremu se žc pozna dobra šola trenerja g. Grosskeja, ki ne pusli, da hi vvaterpolisti »sedeli eden pri drugem, temveč zahteva mnogo plavanja, posebno kar ie tipično za tn sistem, od hranilcev, ki morajo r talno plavati s celim moštvom na nasprotnikov gol. Ta nov sLstem igre je Fiumino popolnoma spravil ob gkivo in so llirijani v postavi Linhart, Janini«, De Morte. VCatzke, Pestevšek, Scarpa, Čuden delali z njimi po lastni volji. Od llirij^nov sta se posebno odlikovala Jnmnik in De Montc. Gole so dali Scarpa 4, Čuden 2, .lamnik 1. — Gol za goste na ie bil avtogol, ki je nashl [>o nesporazumu Linhart-W.itzkc. Ka. Stavila (Prag®) : BSK 3:2 Belgrad. 26. jun. m. Danes |TOfxildnn je bila na igrišču BSK v neznosni vročini prva tekma za srednjeevropski pokal. BSK jo današnjo tekmo izgubil, ker je imel neverjetno nesrečo pri streljanju na gol. V |irvem jiolčasu je stvarno bila praška Slavija boljša in je zaradi nesrečnega hranjenja vratarja Pubarja izkoristila vso Iri pri-liko, ki jih jo imela za gol in zaključila prvi |>ol-čas s 3:0 v svojo korist. V drugem polČnsu je BSK lakoj od začetka vzel igro odločno v roke in je bil do kraju polčasa res gospodar nu igrišču. Nupud zu napadom se je odbil na mrežo Slavijo, toda neverjetna smola jo spremllnla BSK do 40. minuto drugega polčasa. Vsi streli so šli bodisi v prečko, bodisi mimo prečke ali pa v Tenis v Wimbtedonu V SINGLU: SAMO SE EN JUGOSLOVAN \Vimbldooii, 20. junija. Včeraj je bilo v Wimbledoiiu izredno vročo, k sreči pa je neznosno soparico nekoliko omilil veter, ki jo pihal ves čas tekmovanja. Pri včerajšnjih tekmah je izpadel iz posameznega tekmovanja za gospodo šo tretji Jugoslovan, Kukuljevič. Prvega našega igralca, ki smo pričakovali od njega, da se bo preril morda prav do •letuifinala kakor v Parizu na ondotnem turnirju, Palado, je bil žc pred dnevi eliminiral slari irski veteran, prvak Rogcrs, ki nikakor ni igralec /elikega formata. Drugi je bil na vrsti Milic, katerega je v petih setih premagal švicarski drugi igralec. Ells-ner. Včeraj pa je prišel na vrsto še Kukuljevič, luko da imamo poslej v tem tekmovanju le šo enega samega tekmovalcu in sicer Punčeca, ki si je bil z zmago nad Oliffom priboril že vstop v čo-trtinski finale. Včerajšnji tehnični rezultati: llenkol-Maneff (švic. prvak) 6:3, 6:1, 6:1. — Cojnur-Ko-Sin-Ki 7:5, 3:6, 3:0, 6:1. 6:3. — Heclit-Kukuljevič 6:4, 6:3, 3:6, 6:4. Čehi se tokrat drže izredno dobro, saj je situacija v četrtinskem finalu jiovsem drugačna kot v Parizu. Tam so bili v četrtinskem finalu trije Jugoslovani in on Čeh, tu, v VVimblodonu pa so trije Čehi (izpadel jo samo njihov junior Drobny) in en sam Jugoslovan, Franjo Punčec. London, 26. junija. AA. (DNB). Na vvimblcdonskcm teniškem turnirju sta Hughes-Wilde premagala dvojico .-■iitič inPunčecz 8:6, 6:2, 6:4. Kladno : Hašh 3 : i Praga, 26. jun. 111. Danes iiojioldiio jc bila tekma za srednjeevropski pokal med zagrebškim Haškoni in SK Kladno. ki jc končala z zasluženo zmago Kladna. Končni izid jo Kladno : Hašk 3:1 (2:1). roke izvrstnega vratarja Slavijo. šolo v 10. minuli jo lopo krilo Podliradski s tli metrov daljine s silnim strelom po zemlji povišal izid nu 3:1. BSK jo. olioilren od občinstva, izvedel pravo bombardiranje 1111 gol prasko Slavijo. V 44. minuti je BSK izboljšal prejšnji izid na končni rezultat 3:2. Vujadinovič je poslal ostro žogo nu gol. vratar je žogo odbil, a Božovič jo zopet |mgnnl žogo v mrežo. Teknili jo končnla z noznslužeiiiin porazom BSK, ki jo zlasti zaradi igre v drugem |iol-časii zaslužil, da bi bil izid v njegovo korist. — Tekmo jo'sodil z napakami italijanski sodnik g. Datllo, ki ga jo občinstvo zaradi pristranskega sojenju izžvižgnlo. Kopič (Ž) : Dorat (M) 6: 4. 0 :0. — Masi (Ž) : inž. Schusior (M) 6:2, 6:0. — Gregorič (Ž) : "" : dr. nov i i: 1 (N) 7:5, 2:6, 6:2. — Svarc (N) : Z) 6 :3, 4:6, 7:5. — Poročnik Sloju n \Vigele Šrot (Ž) (Z) : šauperi (M) 6:0, 6:2. Končno stanje igur posamezno je ."> : f za Železničarje. Končni izid igre dvojic je .r> : I za železničarje. Pričakujemo, da hodo ludi ostali klubi Maribora (ISSK Maribor in SK Rapid) priredili kake turnirje ter nudili svojemu članstvu priliko udej-slvovanja. Za Mariborski leden je predviden mednarodni turnir v večjem olieegu Icr igralci nujno potrebujejo tudi turnirske rutine. Deseteroboj v Mariboru Včeraj in danes jc priredil SK Železničar olimpijski desetoboj za prvenstvo Mariborn. Udeležilo se ga je sedem atletov, članov Železničarja in Rapida, jKigreeali pa smo vsakoletno tekmovalca Vidica in Fiko. Vidic ni mogel zaradi nezgodo nastopiti, Fika pa so udeležuje mludinskih mednarodnih tekom v Ljubljani. Izidi so bili za 11111- Kralja smeha! STONUO in OLIOI kot Neustrašne viteza KINO MA VIČA P r e d s t u v e ob 16, 19,15 in 21.15 u r i riborske razmere povprečno dobri, edino krogla vidno napreduje. Opazilo pu se je, du se allcli za to težko borbo niso dovoli intenzivno pripruvili. Prvak Maribora je |msl;vl Hlade IŽ) s 4113 točkami. Drugi jo podnuroduik Kleul (4300). Murnu s (Ž) Izven konkurence Hulguti tretji (3778). Na -boljši uapehi tekmovanja so e-ledeči: 100 m: Hlade, Kleut 12,1; višina: Jožo 155; daljava: Kleul 566; krogla: Hlade 12.15; 40(1 m: Muraus 55.6; zapreke; 110 Kleut 20,1; disk; Hlade 34.91; palica: Balgavi 270; kojije: Hlade: 11.45; lok: 1500m: Muraus 4:-1t> SK Zcleznitar : S!v \matcrji Trbovlje (1:0 «5:0). V mladinskem prvenstvu LNP so jo danes na stadionu odigrala tekma med navedenima protivnikoma. Domačini, ki so preteklo nedel o uo/asluženo podlegli v Trbovljah s 3:2. so >e danes temeljito revatižirall. Gostjo so Idli proli taktični in tehnični igli Železničarjev broz. moči, njihova mreža se jo devetknt zatresla. Tekmo j" vodil zvezni sodnik Konič. Železničarji se hodo sednj srečali s jirvakom Ljubljane SK Ljubljana tor upamo, da bodo tudi v teh tekmah čil -tilo iu uspešno zastopali mariborsko barve. Celjshi šport Celje, 211. junija. V kvalifikacijski tekmi za vstop \ I. razred celjsko skupino je SK Jugoslavija proli SK Rolie-Trbovljo zmagala 3:0 (0:0). Reprezentanca \lurilxira : Atletiki 3:0 (O;0). Mcmzlesfzsctfsho zhoro-odhornihov FO van*e \ lorek. dno 28. juniju, ho Oh !l dopoldne v itlavni dvorani hotela I nion veliko iimnitr sinrlj-sko zborovanje odbornikov KO. Na zborovanju pomolijo el :• n I predsedstvu ZFO. V sinjih govorih padajo odborniki predsedstva nun dol« fanlot-sl,ih odsekov za nadaljnje dolu. ZFO vulii \ -e odbornike FO, da so \ cim > oiiem številu udeleže z bo rova nja. Lfafofzaiiska kronika Francoski telovadci in ostali tranruski »oslic polože dlllies dopoldne ob 0.30 venec pred Napoleonov spomenik in pred spomenik našega pesnika Valentina Vodniku. Prosvetni minister Magaraševič je včeraj sprejel mostnega svetnika dr. Knmtišiča kot zastopnika Maršev \ zadevi ruz-irilve iiišulin lo-realno gimnazijo v popolno gimnazijo. Mim-tcr jo ohljtiiiil, da bo pospešil reSItev te zadeve. K notici >N'n razstavi kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu javlja klub. inr!nu nesreča -e je pripetita na Teznein. S petrolejem so je za-lrupil majhen otrok ter je 1111 po-Iedinih toga umrl. Dogodek s je pripetil na Ptujski ce-ti št. 17 v družini delavcu Pnčknju. Mali 1 h lo in 8 mesecev stari sinček Stanko jo bil za trenutek saitl v kuhinji in jo stikal po v-ch kotih tor našel steklenico s petrolejem, ki jo je nagrtil ter jo izpil precej tekočino. Posledico -o bih: strahovito ter jo otrok zaradi kastrupljenja sinoči umrl. Strela zanetila požar. Nad llošnico je vladala včeraj huda nevihta, mod katero je udarjala strela. Nesreča je hotela, du io blisk zadel gospodarsko poslopje posestniku Francu Muršca ter ga zažgal. Zgorela jo v hlevu tolicu, v shrambi ves živež in tudi gospodarskega orodja ni o mogli rešili, ker so plameni poslopje zavili /. bliskovito naglico v ogenj. Škoda jo zelo velika ter so ceni na 70.000 din. Smrtna kosa. Na Pobroškl cesti 11 je umrl v sta ros 11 72 let Franc Fašing. V bolnišnici je ugrabila smrt 43 letnega zasebnega uradnika Marka Zamudo. Naj počivata v miru. • Nastop Ipuvčove pevske /.upe. Sinoči je lii! v mestnem parku redek koncert. Nastopili so pevski zbori jpavčeve pevske župe. Ogromna udeležba Mariborčanov je dokaz, du so te vrsto koncerti znželjeni in skoraj primernejši kakor pa koncerti v dvoranah, ki so dostopni le premožnejšim slojem. Na koncertu so nastopili zbori: »Maribor«, Jadran . »Nanos', Druvat iz. Mariborn ler Kobnuci iz Kamilice. Edino Maribor je nastopil z mešanim zborom, ki jo poknzal ludi to pot vso svoje velike odlike. Za svoja Izvajanja so želi zbori zasluženo veliko priznanje. ..jiibljana, 26. junija. Maribor, 26. junija. Železničarji igrajo tenis Živahni železničarji so danes na svojih lepo prirejenih igriščih imeli v gosloh simpatične čiane tenis kluba »MajSperk« in odigrali z njimi uspel dvoboj.. Turnir je pokazal prnv lop napredek tenisa v Mariboru. Železničarji so si vzgojili zelo dober naraščaj, ki bo z mnrljivo vajo in navdušenjem gotovo (iosegel še lepe uspehe. Tudi gostjo iz Mn.jšpcrka so pokazali, dn gojijo resno to 'lepo panogo športa. Izidi so bili sledeči: Igre gospodov posamezno: Vnmpl (Ž) : Gril (M) 6:2, 6:3. Bolgarski inženirji v Ljubljani l jan i od občinstva, odšli v mesto. Dame so si dopoldne oglodale muzej in Narodno galerijo, go-spodje jia rudarski inslitut. Opoldne je ljubljanska sekcija Združenja rudarskih in lopilniških inžonerjov svojim bolgarskim tovarišem priredila, v restavracijskih prostorih hotelu Bellevuc" slovesno kosilo, ki so se ga udeležili vsi bolgarski gosljo, poleg zgoraj omenjenih domačih zastopnikov pn šc general Dodič kol zastopnik poveljnika dravske divizij-ske. oblasti, zastopnik banu načelnik Ing. Skn-lierno, zuslopnik mestnega župana podžupan dr. Ruvnihur, dekan tehniško fakultete dr. (io-ar, predsednik ljubljanskega odseka zgoraj imenovanega združenju ing. Polurni, glavni tajnik TPD •I. Pogačnik, zastopnik inženjersko zbornico ing. Hribar iu drugi odličniki, V iiupitnicah, ki so j'li izrekli univ. prof. Gostiša, podžupan dr. liavnihar. ing. Hribar, ing. Zupanič, ing. Pehuni in še drugi domučini in tudi gostje, se jo poudarjala jugo-slovaiii-kn bolgarska vzajemnost, ki ni več zgolj slavijansko-sentiim nlalna, ampak ima zelo realne osnove v sorodnosti gospodarskih in političnih interesov. Za zdrnvice se je zahvaljeval glavni ravnatelj bolgarskih državnih rudnikov Ing. Spa-sov. Po kosilu se je na verandi nadaljeval prijateljski razgovor. Z večernim vlakom so bolgarski tovariši s slovenskimi spremljevalci nadaljevali pol na Bled. V Jugoslaviji se že nekaj dni mudi skupina bolgarskih rudarskih inženirjev, ki je tnko vrnila I zadnji obisk miših inženirjev v Bolgariji. Skupino ' vodi ing. Spnsov, direktor največjega bolgarskega premogokopu Pornik-. Skupina si ju nazadnje ogledala trboveljsko rudnike, odkoder so sc v spremstvu nekaterih naših inženirjev podali danes v Ljubljano, kamor so dospeli z vlakom ob 9. Na kolodvoru jih jo pričakovala velika množica odličnega občinstva. G. bana je zastopal načelnik tehničnega oddelka ing. Skaberne, mestno občino podžupan dr. liavnihar, univerzo in tehnično fakulteto dekan dr. Gusar, univ. profesorja Pehani in (iostiša, zastopniki Jug.-bolgurske. lige. ter drugi. Ot> prihodu vlaka je vojaška godba igrala koračnico, občinstvo pa je navdušeno pozdravljalo Bolgare, ki so pruv tako prisrčno odzdravljuli. Goste, ki jili je z nekaterimi dumami vred 42, je najprej prisrčno pozdravil univ. prol'. Pehani, nalo zastopnik g. bana načelnik ing. Skuberne, v imenu mosta Ljubljane podžupan dr. liavnihar, v imenu Jug.-bolgarske lige dr. Niko Zupanič in v imenu tukajšnjih bolgarskih dijakov g. Alu-nasov. V imenu Bolgarov pa sc je zahvalil za pozdrave ing. Spnsov, nnglnšnjoč veliko moč zbli-žnnjn Jugoslovanov in Bolgarov. Ob zvokih godbe so Bolgari, loplo pozdrav- Primorske vesli Angel smrti ie te dni našim rojakom v Italiji kar enako razdelil žalost — Slovencem in Hrvatom. Skoraj isti dan sta odšla pred prestol večnega Sodnika dva stara bori-tclia za večno božjo Resnico in narodno pravico. »Slovenec« jc poročal obširno, da je 22, t. m. umrl v Ljubljani pri svojem prijatelju g. dr. Breclju msgr. Jože Abram, župnik v Pevmi pri Gorici, ki je bil dolgo let v štabu voditeljev slovenske duhovščine in naroda na Goriškem; težko bo dobil naslednika sebi enakega. Z molitvijo in udeležbo pri evharistični mizi se bo narod oddolževal za njegovo delovanje. Dolina in ravnina, brdo in gora pa kličejo za njim: počivaj v božjem miru dobri pastir! V Istri na Jadranu, v ital. mestu Poreču, pa je 21. t. m. proti večeru zaspal v Gospodu nestor po-reško-poljskc škofije kanonik msgr. Vinko Orlan-d i n i, dovršivši 92 let. Rojen jc bil v Splitu v Dalmaciji 26. aprila 1846, posvečen pa v Poreču 19. marca 1872. V velikem pomanjkanju hrvaške duhovščine ga je pridobil za svojo škofijo slavni škof Jurij Do-brila, ki je pasliroval v južnem delu Istre Poreč-Pula od 1858—1875 in pridržal za svojega tajnika kaplana do odhoda na škof. mesto v Trstu 1875. Potem je postal župnik v Rakotolah pri Motovunu, kjer je ostal dolgo let. Za časa škofa Janeza Kr. Flappa je bil imenovan za kanonika stolnega kapiteljna v Poreču, kjer jc preživ I 35 let. Pokojnik je bil vsestransko izobražen, duhovnik in nezlomljiv narodni hrvaški zna -ot odličen govornik v hrvaškem in italijanskem i^.ku je bil povsod priljubljen. Velik prijatelj je bil hrvaškega kmeta in njegov branitelj pri cerkvenih in posvetnih oblastih, dokler so mu to dopuščale telesne moči. Bil pa je ludi iskren prijatelj Slovencev. Rad je prihajal v Idrijo in v Toplice pn Novem mestu. Zaradi veselega in zabavnega značaja je bil povsod dobrodošel gost. — Od trojice devet-desetletnikov sošolcev: Anton Lcgovič, Vinko Orlan-dini m Blaž Grča živi zdaj lc še zadnji imenovani kot biseromašnik v Šenčurju pri Kranju. — Ohranimo obema krščanski spomin. Turistični posvet v Gorici V Gorici je bil tri dni trajajoči posvet zastopnikov jugoslovanskih in italijanskih turističnih društev in ustanov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje izboljšanja turističnih zvez med obema državama, predvsem pa med obmejnimi pokrajinami. Udeleženci tega posveta so potem šli na izlet v Postojno, ogledali so si Gorico, Gradež, Trst, Rrionske otoke in Reko. Italijanski zastopniki so izražali veliko zanimanje predvsem za l>otovanje po Sloveniji Ija do Zagreba. V prvi vrsti jih je zanimal Bled in so proučevali možnosti skupinskih izletov v Slovenijo. Sklepe tega posveta je nesel zastopnik italijanskega zavoda za napredovanje turizma v Rim, kjer jih bo predložil italijanski vladi. Verjetno je, da bodo v poletnih mesecih prišle v Slovenijo številne skupine italijanskih izletnikov. Zanimivo je bilo. da se italijanski zastopniki niso zanimali za izlete v Dalmacijo in v druge kraje naše države. Trst se briga za svojo bodočnost V tržaških listih beremo zadnje čase članke, ki izražajo zaskrbljenost glede razvoja pomorske- j ga prometa, ker so se zaradi priključitve Avstrije , k Nemčiji razmere nekoliko poslabšale. Tako so v tržaški Inki pristaniški delavci zaposleni le nekaj dni v tednu. Tudi število ladij, ki odlagajo ali nakladajo v tržaški luki svoje tovore, se je. nekoliko znižalo. Zastopniki pristaniških podjetij in občine same so v posebni spomenici predložili prefektu svoje težnje. Tudi trgovska zbornica je poslala oblastem svojo spomenico. Oblasti so odgovorile, da bo italijanska vlada storila vse za nadaljnji napredek in razvoj Trsta in mu bo oskrbela dovolj prometa. Pogajanja z inozemskimi državami, ki prihajajo v poštev za tržaško luko, so že v teku in dobro napredujejo. 15.000 kmečkih priseljencev dobi Libija V tržaških listih beremo poročilo iz Trsla, da jo italijansko kolonialno ministrstvo izdelalo obsežen načrt za naselitev 15.000 poljedelcev iz Italijo v afriški koloniji Libiji. To naseljence hočejo spravili v Libijo žo v oktobru mesecu. Italijanska vlada je v la namen zgradila po rodovit-nejših krajih Libije, posebno pa oh morski obali 3000 hiš. ki jih iiodo dobili priseljenci na razpolago. Vseli 15.000 ljudi nameravajo z velikimi slovesnostmi prepeljati v Afriko na krovu 20 trgovskih ladij. Tudi po Julijski krajini se je priglasilo nekaj mlajših kmečkih fantov za naselitev v italijanski Libiji. Dramatičen beg V tržaških listih beremo o pobegu nekoga Rudolfa Saksido, rloma iz Renč, starega 20 let, ki je bil zaradi raznih tatvin obsojen na tri mesece zapora. Ko so ga po pravdoroku orožniki hoteli prepeljati iz sodne dvorane v zapor, so je Saksida kar naenkrat pognal skozi okno. Orožnik, ki ga je spremljal, ga je hotel uloviti in so je tudi pognal za beguncem skozi okno. Oba, Saksida in orožnik Spada, sta telebnila skozi okno na cestni tlak in so hudo pobila. Orožnik si je razbil glavo, Saksida pa si je zlomil roko in nogo. Oba so prepeljali v tržaško bolnišnico. 240 otrok iz Postojne pojde na letovišče v notranjost Italije Tržaški listi poročajo, da so na soji fašistične organizacijo v Postojni sklenili, da bodo na lastne stroške poslali 240 otrok iz postojnske občine v razna šolska letovišča v notranjost Italije. V ta namen je bil ustanovljen poseben odbor, ki se ima brigati za izbiro otrok in za njihovo nadzorovanje v času, ko bodo na letovišču. Doslej se odboru še ni prijavilo zadostno število otrok, pač, pa upajo, da bo število polno v prihodnjih tednih. Eksplozija bencina ranila dva lz Gorice nam pišejo, da se je v mehanični delavnici na Kristusovem trgu pripetila zelo huda nesreča. Iz še neugolovl jenih vzrokov se je vžgal bencin, ki je bil v odprti posodi, in je tako prišlo do hude eksplozije. V bližini sta se nahajala 29-letni Albert Turel iz Vovčje doline in Friderik Mervin. star 19 let, iz Šempasa. Kksplozija je zadela oba mlada delavra, ki ju je vrglo na tla. kjer sta obležala v nezavesti. Prepeljali so ju v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki zelo malo-duštii glede njunega okrevanja. Slovenka se ponesrečila v Milanu lz Milana nam poročajo, da se je tamkaj uslužbeni Rozaliji Hribar, ki je doma iz Tomaja v Julijski krajini, pripetila huda nesreča. Ko je bila pri njej na obislru njena mlajša sestra, je prišlo do prerekanja med Rozalijo in gospodinjo. Med prerekanjem se je dekle umikalo proti odprtemu balkonu, kjer je izgubilo ravnovesje in padlo na dvorišče. Takoj so prihiteli domačini iz liiše in so dekle, ki je imelo zlomljen kolk in zdrobljeno spodnjo čeljust, prenesli v stanovanje, odkoder je bilo prepeljano v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili tudi hude notranje poškodbe in ne dajejo upanja na skorajšnje okrevanje. Cerkveni tat zaprt Po Furlaniji se je zadnje čase potepal neki Francesco Mestrineri. Orožniki so ga prijeli v Odcrsi, kjer je trenutno stanoval, in pregledali njegovo imetje. Ugotovili so, da je to znani tat cerkvenih dragocenosti, in prav isti tolovaj, ki ji1 lani okradel cerkev sv. Justa v Trstu. Na sled so mu prišli na ta način, da so zvedeli, da pri urar-jih in zlatarjih prodaja manjše kose zlata. Cerkvenega tatu Mestrinerija so prepeljali v tržaške zaporo in bo tamkajšnja sodnija preiskala, koliko cerkva v Julijski krajini je la človek prav za prav oropal. 18.000 italijanskih izseljenskih otrok pride na počitnice v Italijo V tržaških listih beremo, da je po zaslugah zunanjega ministra grola Ciana bilo mogoče organizirati enomesečne letne počitnice v Italiji za 18.000 izseljenskih otrok iz vsega sveta. Tržaški lisli pravijo, da bodo ti otroci nastanjeni po fašističnih domovih širom Italije. Tržaški listi dostavljajo, da pridejo na letovišče v Italijo ludi otroci italijanskih državljanov s Krka, iz Bosne, Dalmacije in Slovenije. Drobne iz Julijske krajine Josipina Uršič iz Trsta, stara 53 let, je bila I povožena od neznanega kolesarja. Nahaja se v tržaški bolnišnici. Z zidarskega odra je z višine 4 m padel na lla zidar Gropajc Jožef, doma iz Lonjerja, ter si pri tem zlomil roko. V bolnišnici pravijo, da bo jreba več tednov za okrevanje. V tržaško bolnišnico je bil prepeljan Ivan Stanič, doma iz Pirana, ki se je zaletel v nekega voznika ter si pri tem zdrobil spodnjo čeljust. V goriško bolnišnico so pripeljali 34 letnega Stanka Bordona, doma v Dolini, ki je dobil hude notranje poškodbe, ko je delal pod vodo in je v zvonu dobil nevaren krvni pritisk. S hudo rano, ki ji je sledilo še zastrupljenje krvi, so pripeljali v goriško bolnišnico 14 letnega Petra Zvorko, domač iz Drožnice. Iz Sv. KTiža nn Krasu |>oročajo, da je v bližini Barkovelj avtomobil povozil 65 let starega Martina Svaha, ki pa se mu k sreči ni zgodila nobena hujša nesreča. Na državni meji nad Tolminom je bil aretiran 16 letni lx>jze Šemrov, ker je hodil po gozdu, ki ga je vojaška oblast oznanila za nedostopnega. Krava, ki je pobesnega, je z rogovi i varno poškodovala 40 letnega Ivana Blokarja, doma iz Trsta. Zlomila mu je več reber in mu napravila luknjo v glavo. Njegovo življenje je v nevarnosti. V tržaškem pristanišču se je pri dolu hudo poškodoval 47 letni delavec Alojz Žgur. V bolnis-i niči so ugotovili, da ima zdrobljeno stopalo in mu bodo morali odrezati nogo. Z vojaškim križcem za pogumno zadržanje_v abesinski vojni je bil odlikovan tudi Leopold Er-zetič, doma iz Gorice. Ker je prodajala navodenelo mleko, je bila zaprta in izročena sodnim oblastem znana nVleka-rica Angela Greblo, doma iz Nuglje. Tržaški listi pišejo, da je padel na španskem bojišču, in sicer na Franrovi strani, Dominik Marsan, doma nekje iz Julijsko krajine. Italijansko finančno ministrstvo je odrelilo, da pridejo v promet novi kovanci po 20 in 50 centesimov ter po 1 in 2 liri. Za kovance ne bodo več uporabljali niklja, ampak neko novo mešanico, v kateri bo prevladovalo jeklo. Italijanska gradbena firma Puricelli (ki jo razstavila tudi na zadnji cestni razstavi v Ljubljani) je izjavila, da se zanima za gradbe cest v Jugoslaviji. Toda pripravljena je prevzeti delo samo v primeru, če bo dobila vsaj 500 km dolgo progo. Tržaški listi izražajo upanje, da bo morda prav ta firma dobila nalog, da gradi cesto iz Za-reba v Belgrad. Koroške novice BI. Hema bo proglašena za svetnico VELIKI DNEVI V KRKI NA ČAST KOROŠKI SVETNICL V torek, dne 28. junija bodo v Marijinem svetiščn v Krki (Burg) velike cerkvene slovesnosti na čast novi koroški svetnici sv. Hemi, ki je bila po 900 letih proglašena za svetnico in za zaščitnico koroške dežele. Na ta dan se bodo poklonili koroški svetnici Slovenci iz vse Koroške. Spored slovesne poklonitvc je sledeči Ob 8 zjutraj slovesna škofova sv. maša na grobu sv. Heme. Nato javna 6v. maša s slovenskim ljudskim petjem in slovensko pridigo. Ob 10 slovesna škofova sv. maša, ki jo bo daroval škof dr. Alojzij Hudal, ki pride nalašč iz Rima in ki bo pri tej priložnosti imel tudi slavnostno pridigo. Ob 3 popoldne so slovesne pete litanije, nalo zaključna pridiga in ljudsko petje v slovenskem jeziku. '""•■•s 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, bo -,em svetišču v Krki na grobu sv. Heme kne-dr. Hefter podelil letošnjim novomašnikom ,.. . .imeni mašniškega posvečeoja. Med novomašniki je pet Slovencev. Ob 10 je zopet slovesna škofova maša s pridigo. Zvečer ob pol 8 je večerna slovesnost. Po vsem slovenskem delu Koroške se verniki z veliko vnemo pripravljajo, da bodo pohiteli kot slovenska skupina na grob koroške svetnice in zaščiinice. Tudi v cerkvi sv. Heme pri Dobrli vasi se pripravljajo za poznejši čas velike cerkvene slovesnosti. Iz društvenega življenja V nedeljo, dne 26. junija, priredi brnsko društvo »Dobračv na vrtu pri Prangarju v Zmo-ličah veliko prireditev pod naslovom »Slovenski dan«. Na dnevnem rodu so pevske točke raznih pevskih moških in dekliških zl>orov. govor voditelja koroških Slovencev, prof. dr. Joška Tišlerja in govor posestnika Janeza Ogrisa iz Bilčovsa. Na koncu poje narod himno »Tam, kjer teče bistra Zilja«. Začetek je ob pol 3 popoldne. V Bilčovsu je v veliki Miklavževi dvorani, ki je bila nabita do zadnjega količka, imelo tamkajšnje Prosvetno društvo svojo veliko prireditev. Na sporedu so bile deklamacije, pevske točke, govor, ki se je končal z besedami: »Ukine naj se raznarodovanje Slovencev, ustvarijo naj so predpogoji zdravega kulturnega razvoja manjšine ter nudijo njenim članom tisto ugodnosti, kakršnih so deležni ostali državljani.« Govoru so sledile volitve in vesela zabava. V Kotmari vasi je imelo društvo »Gorjanci« svoj letni zbor, in sicer pri Šmonu v Št. Kandol-fu. Prireditev je v vsakem oziru uspela in je pokazala, da živi v Kotmari vasi buden in odločen slovenski roti. V Škofičah je tamkajšnje društvo »Edinost« v dvorani Posojilniškega doma imelo zelo uspelo letno prireditev. Izvrstno so delovali pevci in lamburaški zbor. Prireditev je vodil Lcnccj Kramar, po domače Janšej. Prosvetna zveza v Celovcu je poslala svojega govorni ka, ki je razložil položaj in zaključil svoj govor z besedami: »Pro-svetna društva koroških Slovencev nosijo danes zgodovinsko odgovornost. Država dovoljuje kulturnim organizacijam slovenske manjšine svobodno udejstvovanje in je sveta dolžnost vseh Slovencev. da se to svobode v polni meri poslužijo.c Vesela pesem škofičanov je zaključila ta sijajni občni zbor. Dne 29. junija bodo po vsem slovenskem Koroškem občni zliori sledečih društev: »Planina« zboruje v Selah in je na sporedu zelo pester program s pesmimi in govori. — Prosvetno društvo v Dobrli vasi zboruje ob 8 zjutraj v Narodnem domu. — Društvo »Jepa< v Ločah zboruje ob 3 popoldne v dvorani pri Ročičniku v Katenčah. Dne 24. julija je »Slovenski dan« v Globasnici. kjer nastopajo pevci, tamburaši in bosta govorila dva govornika. Vsa Podjuna se bo udeležila tega »Slovenskega dne«. Dne 17. julija je ob 9 občni zbor »Trte« v Zitari vasi, istega dne ob 3 popoldne pa občni zbor Prosvetnega društva v Št. Lipšu. Delavska taborišča po slovenskem Koroškem Iz »Koroškega Slovenca' posnemamo, da so nemške oblasti na več krajih zgradile lične lesene hišico, ki bodo služile za začasno prebivanje številnim delavcem, ki jih Ivo organizacija »Delovne službe« v letošnjem poletju iz staro Nemčije poslala na Koroško. Vsega skupaj pride na Koroško 30.000 delavskih letovisčarjev. V slovenskem delu Koroške so dograjene lesene kolonijo žo v Zrelcu, na Čajni, v čačah, v Šniohoru, v Grabštajnu in v Grebinju. Delavci bodo ludi tukaj opravljali velikopotezna javna dela, predvsem bodo izsuševali močvirja in urejevali hudournike. Te naselbine se bodo potem spremenile sploh v stalna delavska taliorišča. V vsakem taborišču ho po '-16 mož, ki lx>do razdeljeni v štiri vode. Grau .10 gradivo za taborišča prihaja po železnici neposredno iz stare Nemčije. Mali deklici je strgalo nogo V Mariji na Zilji sc je 5 letno dekle delavca Jožefa Hopejnika obešalo na voz, ki je natovorjen s peskom vozil po cesti. Kar naenkrat pa je kolo ujelo dekle pri nogah. Deklica je 6icer od bolečine zavpila, toda voznik krika ni slišal. Ko so mimoidoči opazili nesrečo, so ustavili voz, toda kolo je dekletu na desni nogi že odtrgalo meso do knsti. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer ji bodo sicer rešili življenje, a bo ostala pohabljena do smrti, , . o , i ■ Drobne iz Koroške Na Vrbi ob Vrbskem jezeru se nahaja na letovišču kmetijski minister Darre. Iz Borovelj se je preselil na Dunaj okrajni zdravnik dr. Rom. Na njegovo mesto je prišel za okrožnega zdravnika dr. Schnerich. Pr. Romovo posestvo pa je kupilo nemško društvo »Deutscher kindergarten«. Že dalje časa pogrešajo na Bistrici brezposelnega delavra Filipa Hammerja. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. Verjetno sc mu je omračil um in je šel prostovoljno v smrt. Z uvedbo novih tarif na železnicah se bo potovanje po železnicah nekoliko podražilo, kor nemške državne železnice no priznavajo nekaterih ugodnosti, ki so jih dajale bivšo avstrijske železnice. Pod Košutnikom hodi že dalje časa neka nepoznana zverina, ki trga ovce in drugo drobnico. 21 letni delavec Florijan Polzer se je pri gradbi poslopja tovarne za pridobivanje klora v Mostiču smrtnonovarno ponesrečil. FOTOAMATER Mednar. zveza iotoamaterjev Že v prvih povojnih letih sc je pričel sporedno z neprestanim izpopolnjevanjem optike, aparature in tvoriva naglo širiti krog ljubiteljev fotografije, zadnja leta pa smo bili priča razvoju, kakor ga do sedaj številčno ni doseglo amaterstvo še v nobeni panogi. V slehernem človeku od pravekov ukoreninjeno veselje do upodabljanja in relativno enostavna tehnika fotografskega postopka sta pritegnila v krog ljubiteljev črnobele umetnosti milijone in milijone ljudi vseh kontinentov sveta. Pa gre razvoj še dalje: dnevno bruhajo tovarne na trg tisoče novih aparatov in dnevno se množi tudi število ljubiteljev fotografskega upodabljanja. Sporedno 6 tem narašča po vseh državah tudi število strokovnih organizacij, ki skušajo usmeriti fotoamater-sko udejstvovanje v čim plodnejšo smer, in že pred več leti so se oglasili v teh krogih tudi klici po ustanovitvi mednarodne fotoamaterske zveze. Ta naj bi dajala smernice svojim članicam-zvezam v najrazličnejših vprašanjih, ki sc tičejo njihovega dela, segajočega tudi preko mej njihove domovine. Sem spadajo zlasti mednarodne prireditve, kakor mednarodne fotografske razstave in kongresi z vsem obširnim kompleksom vprašanj, o katerih so odločale do sedaj od slučaja do slučaja zveze posameznih držav ali pa celo poedmi klubi in vsak po svoje delali zmedo med amaterji. Poleg lega je še dolga vrsta problemov, ki so morali do sedaj v pomanjkanju takšne centralne organizacije ostati nerešeni in so vsled tega več ali manj ovirali delovanje strokovnih organizacij posameznih držav. V zvezi z veliko mednarodno razstavo fotografske umetnosti je bil sklican letos sredi junija na pobudo bivše avstrijske fotoamaterske zveze na Dunaj mednarodni kongres fotoamaterjev, ki je razpravljal in sklepal tudi o lej pereči zadevi in na zborovanju 17. junija osnoval mednarodno zvezo fotoamaterjev. Sedež zveze je Berlin, predsedstvo pa bo vsako leto v drugi državi. Za prvega predsednika je bil izvoljen soglasno Paul Liiking iz Berlina, ki vodi posle nemške državne lotoamatrske zveze, v upravi pa sta med drugimi tudi dva Jugoslovana, in sicer gg. S. Grom, član ljubljan- K skega fotokluba, in A. Frajtič, član zagrebškega fotokluba, ki sla bila tudi častna člana kongresnega pripravljalnega odbora. Na kongresu so bile povabljene vse vpoštev prihajajoče države, odzvale pa so se poleg Nemčije: Belgija, Italija, Jugoslavija, Luksemburška, Poljska, Romunija, Švedska in ČSR — toda le po su-detskih Nemcih, dočim so 6c Čehi udeležili samo slikovne razstave. Švica, Japonska in Argentinija so se prijavile odboru pismeno ter mu sporočile, da pristanejo na vse sklepe kongresa. Da je bila udeležba na kongresu nekaj manjša, kakor je bilo pričakovati, je kriv največ nenadni državni preobrat v Avstriji, ki je iz tega ali onega razloga zadržal marsikaterega doma. Poleg delegatov strokovnih organizacij iz posameznih držav sta prisotsvovala kongresu tudi uradna zastopnika nemškega in italijanskega propagandnega ministra. Kongresne stroške je krila nemška državna blagajna. Poleg sklepa glede ustanovitve mednarodne zveze je napravil kongres šc nekaj važnih zaključkov, ki se tičejo predvsem mednarodnih fotografskih razstav. Pri tem so bili po večini sprejeti predlogi ljubljanskega fotokluba, ki se je bil za ta kongres pripravil zelo temeljito ter je po svojem zastopniku najbolj posegal v živahne debate ter skupno z zastopnikom zagrebškega kluba in predsednikom kongresa P. Liikingom dejansko vodil in dajal smernice kongresu. Sprejeti so bili sklepi: glede določanja terminov, kdaj naj bodo mednarodne razstave po posameznih državah; glede termina vračanja slik avtorjem in pošiljanja v druge države; koliko sme biti vsako leto takšnih razstav v vsaki državi; normiran je bil maksimalni format slik, ki ne sme presegali izmere 43/43, dočim velikost navzdol ni omejena; izenačijo se razstavni pogoji za vse države in določi enotna prijavnina po 1 dolar; izenači sc format prijavnic, ki morajo imeti obliko in velikost prijavnic ljubljanskega fotokluba; žirija mora biti v pogojih imenovana. Ker se je po več državah razpasla razvada, da prirejajo mednarodne fotografske razstave tudi družbe in društva, ki nimajo s fotografijo nobenega opravka, je kongres odločil, da je organiziranje takšnih razstav vezano na dovoljenje državnih fotoamaterskih zvez. Na programu je bilo tudi več predavanj, ki so ia morala vsled pomanjkanja časa večinoma odpasti. ,la programu pa je ostalo pcedavanje slovenskeg delegata g. S. Groma »O poenotenju ocenjevanja slik pri mednarodnih razstavah«, v katerih je obravnavan po členu ljubljanskega fotokluba K. Kocjančiču izdelan sistem ocenjevanja slik. Udeleženci kongresa so sledili vseskozi stvarnemu predavanju z izrednim zanimanjem ter je zbudilo med njimi tolikšno pozornost in priznanje, da ga je sklenil predsednik razmnožiti in prevesti v francoski in angleški jezik. Ponatis tega predavanja bo v posebni prilogi prinesla tudi največja nemška fotografska revija »Photographische Rundschau«. Celo Nemci, priznani mojstri v organizatoričnem delu in znani po svoji temeljitosti, so občudovali izredno delavnost in visoko kvaliteto dela ljubljanskega fotokluba, ki je v tem predavanju pokazal samo najvažnejši del tistega znanja, ki ga zahteva od svojih članov, določenih za ocenjevanje slik. Velike uspehe in ugled, ki ga je dosegel ljubljanski fotoklub na kongresu po svojem delegatu s svojim resnim in odločno začrtanim programom, je še podčrtala slikovna razstava, na kateri je Jugoslavija vidno deminirala. Italijan, gen. konz. na Dunaju je pri ogledu razstave izjavil, da so Jugoslovani veliki mojstri v fotografiji ter je občudoval zlasti slike Petra in Oskarja Kocjančiča. Jugoslavija je spadala med redke razstav-ljalce, ki so najbolj karakteristično prikazali narodno obeležje svojih narodov, ter je napravila s tem prav učinkovito propagando za naše kraje — vsekakor boljšo, kakor so jo v stanu napraviti razne plačane agencije v inozemstvu. , Kakor sta se naša delegata lahko veselila svo)ih uspehov na kongresu, vendar jima je postalo tesno pri srcu, ko je prišlo na dnevni red vprašanje, kje naj bo prihodnje leto mednarodni kongres fotoamaterjev. Nič težko bi jima ne bilo doseči, da bi bil v Jugoslaviji, ki jo smatrajo vsi, zlasti Slovenijo, za vzor agilnosti in resnega fotoamaterskega delovanja. Poleg tega je bila večina udeležencev kongresa že v Jugoslaviji in vsi težko čakajo, kdaj jim bo zopet dana prilika, občudovati bogate naravne krasote naše države. Pa sta prišla na Dunaj praznih rok: v klubskih blagajnah praznina in v srcu zavest, da pri nas doma pri oblasteh ni razumevanja za takšne stvari. Vstal je delegat luk-semburški in izjavil, da mu je odobrenih za kongres 20.000 frankov, če bi se odločili za njegovo domovino. Toda je bil potisnjen takoj ob stran s konkurenčnimi ponudbami Nemčije in Italije. Prva je ponudila, naj bi bil kongres v Miinchenu ter da bo vse kongresne stroške z najvejimi ugodnostmi za udeležence krila državna uprava. Italija je vstala s konkurenčno ponudbo, naj bo prihodnje leto kongres v Rimu, prav tako na državne stroške, ter je jtavila za osem dni na razpolago posebne avtobuse, v katerih naj bi si udeleženci brezplačno ogledali vse važnejše predele Italije. Bila je to lepa prijateljska tekma med obema državama, ki jo bo odločila pravkar ustanovljena mednarodna fotoamalerska zveza v teku prihodnjih dni. Zakaj omenjam te podrobnosti? Za dve leti ali tri smo kongres zamudili, prepričan pa sem, da bi nam ne bilo prav nič težko doseči, da bi bil kongres v naši beli Ljubljani čez dve leti ali tri, če bi našli naši amaterji razumevanje pri merodajnih faktorjih in če bi se uveljavilo spoznanje, kakšnega pomena so lakšne prireditve, na katere so opozorjeni milijoni amaterjev v preko tridesetih državah. Vzemimo si za zgled malo Luksemburško! Ali pa Nemčijo, ki je vzela organiziranje nemških fotoamaterjev v svoje roke in plačuje tajnika državne fotoamaterske zveze iz državne blagajne! Pa Italijo, ki je poslalo na kongres uradnega zastopnika svojega propagandnega ministra in dala na razpolago vsa sredstva, potrebna za izvedbo kongresa, samo da bi bil v Italiji! Skraini čas je že, da se tudi pri nas postavi enkrat meja med fotoamalerji in »fo-toamaterji« in upošteva med njimi razlika, ki je najmanj tolikšna, kakor je med »športnikom«, ki zjutraj po taktu radijske godbe nekoliko potelovadi, in med športnikom olimpijcem. Kamera še ni fotoamater in pravilnega in resnega fotoamaterskega udejstvovania ni istovetiti z igračkanjem! Tega naj bi se zavedali tudi pri nas merodajni faktorji v primerih, kadar za izvedbo važnih prireditev potrkajo naši amaterji na vrata za podporo. Prijateljske stike s sorodnimi organizacijami je ljubljanski fotoklub na kongresu močno poglobil in navezal z njimi najožje stike. Zlasti iz Nemčije je najavljenih za veliko jesensko razstavo na velesejmu mnogo obiskov vplivnih funkcionarjev. Ze za ta kongres pa so bili na Dunaju naročeni avtobusi, na katerih naj bi bili obiskali Američani po končanem kongresu Jugoslavijo in zlasti Slovenijo. Izlet je organiziralo uredništvo mednarodne revije ».Galerija« — žal pa je zaradi preobrata v Avstriji udeležba Američanov na kongresu izostala in izlet padel v vodo.