/ t:z ćxY-* &/./-.r s .'Sr ■ ■ / •«r. /S K <&? /s'. ? -iS. / ><■.■■' / ' ' ?,i - <«: -je z-f* s "s * f/. '' /? <'' Y ''i ./O’ , 't.rt '.-.s.''/-. <• vredni šolstva zadevajači dogodki Knjižico posvečam 20 letnici nove šole v Hotedršici. V njej sem zbrala podatke o dogodkih, ki so bili pomembni za šolo in kraj, tako kot so jih videli in zapisali kronisti skozi leta. Ker pa šola ne more in ne sme biti ločena od kraja, sem v knjižico vključila tudi zapis o Hotedršici nekoč in danes, kot ga je zbral in zapisal Franc Bogataj terzapis o znanem, a do nedavna zamolčanem pesniku, pisatelju in dramatiku Ivanu Albrehtu, katerega dela je zbral, uredil in predstavil Stanislav Nagode. l Aleksandra Lipovec MEJNIKI 136 let prve šolske stavbe v Hotedršici, 20 let sedanje šolske stavbe. OTVORITEV NOVE ŠOLE Mš&m OB JUBILEJU Pred dvajsetimi leti, natančneje 24. septembra 1978, je Hotedršica dobila novo osnovno šolo. »Tistega dne je dobila vas popolnoma novo obleko in vsi so bili na nogah pri pripravah na ta veliki dan. Da je bilo vse še bolj slovesno, je že v zgodnjih jutranjih urah prikorakala v vas godba na pihala iz Logatca, kasneje, pred otvoritvijo, pa še mažoretke. Ob 11. uri je krenila povorka izpred Kulturnega doma do nove šole, kjer so se zvrstili govori, temu pa je sledila kulturna prireditev. Nadaljevalo seje veselo rajanje ob šoli.« Tako je takratno veselje opisala v šolski kroniki gospa Viktorija Kovač. Čas hitro beži. Vendar je šola še vedno polna življenja, smeha, dobre volje ... Včasih pa so tu tudi skrbi, odgovornost, želja po čim boljšem, lepšem ... Tako kot nekoč, je tudi danes mladi rod željan znanja. Želje in potrebe pa se iz leta v leto povečujejo. Zato tudi učitelji svoje delo nenehno posodabljamo, iščemo nove poti, s katerimi bomo učence vzpodbujali in jim šolsko delo naredili čim prijetnejše in zanimivejše. V prihodnje, ko bo osemletka prešla na devetletko, bo potrebno še veliko narediti. Učenci, ki bodo tu nabirali svoje znanje, bodo potrebovali dodatne prostore za igro in učenje. Potrebovali bodo že dolgo pričakovano igrišče za športno vzgojo in prosti čas. Telovadnica, ki jo naši učenci vidijo le na šoli v Logatcu, pa bi omogočala kvalitetnejše delo na področju športne vzgoje. Z dobro voljo in podporo ljudi se da marsikaj doseči. Zato verjamem, da bomo s skupnimi močmi prišli tudi do telovadnice. Saj veste, OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, zato jim ponudimo tisto, ob čemer se bodo razvijali, krepili in pametno porabili svojo energijo. Mnogo manj sivih las nam bodo povzročili in mnogo več smeha in iskric v očeh bomo slišali in videli, ko se bodo vračali s treningov, tekem, prijateljskih iger in podobnega. Najlepša notranjska vas, kot so nekoč rekli Hotedršici, leži na kraškem Hotenjskem polju pod nepreglednimi gozdovi skrajnega roba Trnovskega gozda, na nadmorski višini 545 m. Od Ljubljane je oddaljena 42 kilometrov, od občinskega središča pa 12 kilometrov. Do Hotedršice pridemo po vijugasti prometni cesti, poimenovani Keltika, ki pelje naprej proti Idriji. Skoraj celotno hotenjsko območje leži na krasu. Le na severu meji na predalpski svet. Proti jugozahodu se kraško polje počasi dviga v masiv Javornika, severovzhodno pa se z drevjem poraščeno gričevje širi proti rovtarskemu hribovju in naprej še na škofjeloško in polhograjsko hribovje. V krajevno skupnost Hotedršica spadajo tudi naselja Ravnik, Žibrše in Novi Svet. IZVOR IMEN Po jezikoslovcu Antonu Brezniku naj bi ime Hotedršica nastalo kot zloženka iz besed Hotimir (ime karantanskega kneza) in dražica (v pomenu dolina). Iz tega se da sklepati, da je vas že precej stara. Po ljudskem izročilu so bili prvi naseljenci oglarji iz Hoteje (strme grape od Oblakovega vrha do spodnje Trebuše) na Primorskem. V ta kraj naj bi se naselili tudi ljudje iz Voglarije in Grgarja. V prisojni breg nad zaraščeno in zamočvirjeno ravnino so postavili prvo oglarsko kočo. Ta del vasi se imenuje Koš, baje zato, ker je prvi oglar, ki seje tja priselil, vse svoje premoženje prinesel v košu. Tudi drugi del vasi, ki se imenuje Cajna, je verjetno dobil ime po tem, da je drugi priseljenec prinesel tja svoje premoženje v cajni (pleteni košari). Po vsej verjetnosti so Hotedršico in Novi Svet poselili Slovenci že v 6. stoletju. Novi Svet se omenja v 15. stoletju v zvezi z železarstvom. Pisni viri iz 16. stoletja navajajo, daje plavž zaradi pomanjkanja železove rude prenehal delovati leta 1589. Ustno izročilo omenja pojav kajžarstva kot drugi val poselitve teh krajev. Kajžarji so bili lastniki majhnih hišic - kajž. V glavnem so se preživljali z dni-narstvom in prevozništvom (furanjem). Nekatere najdbe v neposredni bližini in širši okolici kažejo na naselbinsko kontinuiteto vasi že od prazgodovine. Kamnito sekiro, ki sojo našli leta 1935 v bližini vasi, hrani Narodni muzej v Ljubljani. Novejše arheološko odkritje ostankov rimske naselbine je v bližini ceste Kalce - Hotedršica. Prva omemba Hotedršice sega v leto 1506, ko je tržaški škof Peter po pooblastilu ljubljanskega škofa Krištofa posvetil desni stranski oltar v cerkvi sv. Janeza Krstnika in blagoslovil pokopališče. Pisni viri iz leta 1526 omenjajo turške vpade. O prisotnosti Turkov, ki so povzročali mnogo gorja in trpljenja, priča taborska cerkev sv. Barbare na Ravniku in priimek Turk, ki je bil še na začetku tega stoletja zelo pogost. Ledinska imena (Turkova dolina) in bogato ljudsko izročilo (o Turku, kije ostal skrit v sodu, o zakopanem zlatem teletu, o kamnu, na katerem naj bi se videl odtis podkve turškega konja) priča o prisotnosti Turkov v teh krajih. Skozi Hotedršico so leta 1858 zgradili okrajno cesto, ki je ves promet za rudarsko mesto Idrijo preusmerila skozi Logatec in Hotedršico. Cesta je bila zgrajena na ukaz cesarja Franca Jožefa, gradili pa so jo posestniki sami. Po drugi razlagi pa sojo posestniki gradili na lastno pobudo, ker so bili z dograditvijo južne železnice leta 1858 ob velik del zaslužka. Julija, leta 1883, je po tej cesti pripotoval v Idrijo sam cesar, Franc Jožef I. Po podatkih Logaškega okrajnega glavarstva iz leta 1889 se je prebivalstvo ukvarjalo s kmetijstvom in živinorejo ter živelo dokaj revno. Poleg kmetovanja so se ukvarjali še s tesanjem lesa, žganjem oglja in apna, furmanstvom, mizarstvom in sodarstvom. Sama Hotedršica je bila središče sodarskega območja (pintarstva). Takrat trgovanja z lesom iz hotenjskih gozdov še ni bilo. Nova cesta pa je prinesla nove možnosti za zaslužek. Prav v tem času se je začelo množično izseljevanje v Ameriko. HOTEDRŠICA MED PRVO SVETOVNO VOJNO Proti koncu 1. svetovne vojne, v zadnjih mesecih avstro-ogrske monarhije, je bila Hotedršica zaledni del Soške fronte. Od železniške proge Dunaj - Trst se je v Logatcu odcepila proti Hotedršici železnica, ki je prevažala za boj potreben material po najkrajši poti na Soško fronto. Tu je bilo skladišče vagonov, postaja za natakanje vode in celo vojaška bolnica - lazaret. Ostanki trase te železnice, ki so jo gradili v glavnem ruski vojni ujetniki, so vidni še danes. KOŠ MED PRVO SVETOVNO VOJNO 6 Hiter razvoj kraja se je pričel po koncu prve svetovne vojne. Hotedršico so še nekaj časa zasedali Italijani, ki so se kmalu umaknili proti zahodu in ostali na robu vasi, kjer je potekala jugoslovansko - italijanska državna meja. V času med obema vojnama (okrog leta 1937) je bilo v vasi 619 prebivalcev; v takratni občini Hotedršica - brez Novega Sveta, kije ostal pod Italijo, pa 800 prebivalcev. V vasi je bilo 5 gostiln s prenočišči, 4 trgovine, mesnica, 3 mlini ter knjižnica in čitalnica. Vasje imela tudi svoj pevski in tamburaški zbor, gasilsko društvo, lovsko družino ter Orle in Sokole. ORLI LETA 1922 Poleg že opisanih dejavnosti je bil v tem času prebivalcem glavni zaslužek v gozdu. Še naprej so izdelovali sode in škafe. V Italijo pa so samo iz Hotedršice letno izvozili 3000 m3 lesa. Živo seje razmahnilo prevozništvo. Cvetelo pa je tudi tihotapstvo (kontrabant), ki ga je v veliki meri vzpodbujala podkupljiva jugoslovanska obmejna straža, iz Jugoslavije so tihotapili konje, moko, kavo, saharin, kože, sol in tobak. Nekaterim je to prinašalo velike zaslužke. S polnim zamahom je v tem času delovala kolarska obrt, ki je bila neposredno vezana na kovaštvo. Razvoj kraja je prekinila 2. svetovna vojna. Vas se je razcepila med partizane in domobrance in pristaše enih in drugih. Domobranska postojanka je parti- zanom ovirala prehod na območje Polhograjskih Dolomitov, zato sojo 7. aprila 1945 bombardirala zavezniška letala, ki so v samem vaškem jedru poškodovala nekaj hiš. Po letu 1945 je kraj kljub ugodni prometni legi gospodarsko nazadoval. Zaradi takratne politike, ki je zapostavljala te kraje, se je mnogo ljudi odselilo v ZDA in Argentino. Izseljevanje je doseglo svoj vrhunec v sedemdesetih letih, tako da seje število prebivalcev zmanjšalo na 413. Na razvoj vasi je močno vplivala industrializacija in z njo povezan način življenja. Razpoložljiva delovna mesta, predvsem v Logatcu, so prestrukturirala kmečko prebivalstvo, kar je v večini primerov pomenilo zaposlovanje v nekmetijskih dejavnostih. Čistih kmetov je ostala le peščica. Prevladujejo mešana gospodarstva, saj se večina ljudi vozi na delo v Logatec, Godovič, Idrijo in Ljubljano. HOTEDRŠICA IN NJENE ZANIMIVOSTI TOMAŽINOV MUN V Hotedršici, nad kraškim breznom stoji mlin, ki je v marsičem edinstven. Na zunaj tristo let stara stavba ne pokaže vsega, saj je mlinsko kolo postavljeno v brezno - ponor, ki požira vodo. Pa tudi brezno je nekaj posebnega, saj del vode odteka proti Planinskemu polju, del pa proti Močilniku. V mlinu so trije mlinski kamni, vendar v jeseni poženejo le tistega, ki melje koruzo, ječmen, oves in črno moko. ŽEJNA DOUNA V srednjem delu Žejne doline večina Žejskega potoka ponikne v Kmetovo brezno, kije pravi labirint vodnih rovov, plitvo pod površjem. Ponorni sistem je raziskan v dolžini 335 m in globini 15 m. V zatrepu je več ponorov na različnih višinah, zanimive so izrazito korozijske oblike. Vzhodno od ponora rastejo na močvirnih travnikih dolgolistna rosika, mala mešinka (Utricularia minor), boljši šaš (Carex pulicaris) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris). DOLGOUSTNA ROSIKA (Drosera anglica) Rosika je mesojeda rastlina, trajnica, ki z lepljivimi listi lovi manjše žuželke in se z njimi hrani. Posebne listne žleze rosike izločijo prebavne sokove, ki raztvorijo plen, rastlina nato vsrka hranilne snovi, neprebavljene ostanke pa izpere deževnica. V Sloveniji uspevajo trije predstavniki tega rodu. ZNANI HOTENJCI JOŽEF PLEČNIK Korenine arhitekta Jožefa Plečnika so v Hotedršici. Njegov oče Andrej Plečnik seje rodil v Hotedršici in se tu izšolal za mizarja. Tudi kasneje, ko seje izselil, je ohranjal stike s svojim bratrancem Ivanom Plečnikom. Ta je imel mizarsko delavnico in je pogosto izdeloval pohištvo, tudi zahtevnejše z intarzijo, za Jožefa Plečnika. IVAN ALBREHT Ivan Albreht se je rodil 7. maja 1893 v Hotedršici. Študiral je v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Kasneje je študiral tudi v Gradcu in bil kot uradnik zaposlen na Koroškem, kasneje pa tudi v Ljubljani. Ivan Albreht je s svojim literarnim delom začel kot petošolec v letu 1909/10 v mladinskem listu Angelček, pod psevdonimom Ivan Gregorjev. V raznih objavah je sodeloval pod različnimi imeni: Ivan Gnjevoš, Ivan Hrast ipd.. Svoje prispevke je začel redno objavljati v Ljubljanskem zvonu leta 1913 pod psevdonimom Ivan Petrovič in še istega leta pod svojim pravim imenom Ivan Albreht. V Ljubljanskem zvonu je objavljal vse do leta 1930. Z mladinsko pesmijo in prozo je sodeloval tudi pri nedeljskih prilogah za mlade v tedanjih dnevnikih Jutro, Jutranje novosti, Slovenec, Glas naroda in mesečnikih Dom in svet, Mladika, Pod lipo, Svoboda, Vesna, Domači prijatelj, Žena... Leta 1924 je na vabilo Stanka Tomšiča prevzel uredništvo Grude, novoustanovljenega mesečnika Zveze kmetskih fantov in deklet. V knjižnih izdajah so med obema vojnama izšle zbirke pesmi Slutnje, Prisluškovanje, Odsevi, Eros inferi prozna dela Malenkosti, Paberki iz Roža, Ranjena gruda, Andrej Ternouc, Junak, Dom na slemenu, Zarečani, Nebo gori, Zalina rana, Žerjavica v krvi in mladinski spisi Mlada greda, Zelena livada, Sirota Jerica, Začarana bukev, O srečnem krojaču, Vilinske gosli, Takih pet za mladi svet, Sestrica gre in Bisernica. Prevedel je tudi delo Henricha Manna Srce. KRONOLOGIJA ŠOLSTVA V HOTEDRŠICI IN POMEMBNEJŠI DOGODKI V KRAJU, TAKO KOT SO JIH ZAPISAU KRONISTI V ŠOLSKI KRONIKI 30. septembra 1863 10. maja 1878 20. januarja 1879 20. januarja 1889 5. junija 1885 14. februarja 1887 14. aprila 1887 29. aprila 1887 je bilo narejeno prvo šolsko poslopje na mestu, kjer je bila poprej farna mežnija. je dobila šola več učnih pripomočkov, je pričela Marija Schmidt učiti deklice ženskih ročnih spretnosti, logaški notar je podaril 6 goldinarjev za nabavo »podučnih« knjig, je gospod Ignac Gruntar podaril 12 goldinarjev za šolsko knjižnico, je bil za dva meseca prekinjen pouk zaradi oslovskega kašlja. je »po neumorni prošnji krajni šolski svet napravil računski stroj, police za pisanke in obešalo za zemljevide in začetne table«, je učitelj Mihael Kabaj dokončal obdelovanje šolskega vrta. Posekal je nekaj starih nerodovitnih dreves, prekopal doslej še neobdelano zemljo, zasul je jarek in napravil vodotok. Na prekopani ledini je napravil različne gredice za zelenjavo, sočivje, cvetice in drevesca. Posejal je čez 2000 hruškovih in čez 2000 jabolčnih pečk in cepil 11 jabolčnih in hruškovih panjev. n 15. marca 1888 15. februarja 1889 4. maja 1891 19. oktobra 1891 21. julija 1893 14. aprila 1895 29. septembra 1897 26. maja 1902 15. septembra 1903 je tukajšnji krajni šolski svet naročil pri g. Ogorevcu v Brežicah na Štajerskem mnogo do sedaj v tem okraju neznanega sadnega drevja. Cepiči so se razdali različnim posestnikom zastonj. Učitelj Kabaj je cepil nad 300 divjakov različnim posestnikom, je Kmetijška družba v Ljubljani poslala učitelju Kabaju častno diplomo za zasluge iz kmetijstva. so začeli graditi prizidek k šoli. V tem času je bil pouk pri Jakobu Grudnu. postane šola dvorazrednica. je Marija Pivk, rojena Nagode, zapustila v svoji oporoki za tukajšnjo šolsko knjižnico 100 goldinarjev. Kupilo se je mnogo zabavnih in pedagoških knjig. je bil ob pol polnoči močan potres. Zaradi strahu so bili ljudje vso noč pokonci. Treslo se je cel mesec. V tem kraju potres ni povzročil škode. je prišel odlok, kako naj učiteljstvo ukrepa zaradi moralno pokvarjenih otrok, je izdan odlok deželnega šolskega sveta, ki med drugim pravi: - vsak otrok mora hoditi redno 6 let v šolo - vsak učitelj mora pripraviti podrobni učni načrt za vse predmete in posebno knjigo, kjer naj se zaznamuje gradivo za vsako uro posebej. je zapustil to šolo Mihael Kabaj. Na tej šoli je služboval 17 let. V tem času je enorazred-nico razširil v dvorazrednico, uvedel redno šolsko obiskovanje, napravil šolsko knjižnico in napravil oziroma kupil vse potrebne učne pripomočke. Zunaj šole je 1. aprila 1911 31. julija 1914 novembra 1914 19. avgusta 1915 22. maja 1915 1916,1917,1918 1921/22 15. septembra 1922 1925 napravil mlekarno in 5 let neumorno delal za vodovod. Vendar mu kljub temu tedanji župan M. Gruden ni hotel urediti stanovanja, ki je bilo vlažno in skorajda neprimerno za bivanje. Od šole seje poslovil z naslednjimi besedami: »Delal in naredil sem vse, kar je bilo po razmerah kraja in časa mogoče. Dela, skrbi in truda za napredek šole čaka gospode naslednike v obilnosti. Le pogumno na delo, obilno plačilo nas čaka nad zvezdami, ker svet nas noče razumeti, poznati in dati plačilo trudu primerno!« so se med mladino razširile ošpice. Zboleli sta 2/3 učencev. Umrlo je precej mlajših otrok. se je začela 1. svetovna vojna (Nemčija je napovedala vojno Rusiji), so začela dekleta plesti za vojake pri pouku in doma. so začeli pripravljati šolske prostore za vojaško bolnico. Ker se je število bolnikov naglo večalo, so zasedli tudi večje sobe v vasi. seje začel poukvhišišt. 33. Poukje trajal le 2 meseca, obisk pa je bil zelo slab, ker so otroci pomagali pri delu na polju, nabirajo otroci jagodno in robidovo listje vojakom za čaj. Obisk pri pouku je bil zelo slab, ker morajo otroci pomagati pri delu doma. Na šolo pride dopis, da se za novo vpisane učence vpelje Matični list in Izkaz o šolskem napredku. postane šola trirazrednica. so v šoli zamenjali in obnovili pod, v učilnicah decembra 1930 10. maja 1932 1932 pa postavili lončene peči. Dobili so šolsko lekarno za prvo pomoč učencem, je krajevni šolski odbor oddal prošnjo na bansko upravo za ogledno komisijo katera naj pregleda šolo, če se sploh da predelati, ali pa ogleda prostor za novo poslopje, gospod Perpar začne z zdravniškimi pregledi šolskih novincev. šolski otroci uprizarjajo dramske igrice, katerih dobiček je bil namenjen revnim otrokom za kruh. ŠOLSKI OTROCI SO POD VODSTVOM FRANČIŠKE GABROVŠEK, GABRIJELE RAJER IN CIRILA JELINČIČA ZAIGRALI IGRICO KRAU MATJAŽ 24. decembra 1935 31. marca 1940 6. aprila 1941 februarja 1942 9. septembra 1943 24. septembra 1943 je v Hotedršici prvič posvetila električna luč. je bil ukinjen šolski pouk za tri tedne zaradi splošne mobilizacije. se začne 2. svetovna vojna. so začeli poučevati italijanščino kot prost predmet je Italija kapitulirala. pridejo v Hotedršico Nemci. marca 1944 1944 1945 31. januarja 1946 1947 16. septembra 1948 1947/48 1949/50 1950/51 1951/52 je bil izdan odlok, da morajo v višji ljudski šoli poučevati nemščino kot obvezen učni predmet, je bilo na šolo začasno sprejetih 20 učencev. Nekaj iz Novega Sveta, ker tam ni bilo pouka, nekaj iz požganega Godoviča in nekaj beguncev iz Črnega Vrha. Od 7. aprila do 28. maja je bil prekinjen pouk zaradi zračnega napada. Ljudje so bili prestrašeni in mnogo se jih je izselilo v bližnjo okolico. Ljudska šola se je preimenovala v Osnovno šolo. Začneta izhajati mladinska lista Ciciban in Pionir. so na šoli ustanovili Podmladek Rdečega križa, so otroci udarniško odstranjevali ruševine, je bilo Slovensko primorje priključeno Jugoslaviji. Po 29 letih je bila odpravljena meja med Jugoslavijo in Italijo. Godovčan in Hotenje sta prežagala zaporni drog, ki nas je doslej ločil. Otroci iz Novega Sveta, ki so morali do sedaj obiskovati italijansko šolo v Novem Svetu, so sedaj všolani v tukajšnjo šolo. je bila uvedena sedemletna šolska obveznost. so uvedli šolske kuhinje za socialno ogrožene in oddaljene učence. Upravljala in vodila jo je učiteljica Jelica Gabrovšek, so na šoli organizirali »šiva I n o-pri kroj eva I n i « tečaj za dekleta in žene. Vodila ga je šivilja Nežka Gantar. Učiteljica Jelica Gabrovšek je bila pobudnica za ustanovitev in otvoritev materinske posvetovalnice v Hotedršici, je uvedena osemletna šolska obveznost. februarja 1952 1952/53 1953/54 1957/58 1962/63 maja 1965 1967/68 1968/69 1969/70 je zapadlo zelo veliko snega. Ustavljen je bil ves promet. Vsi mlajši ljudje so morali kidati sneg, da je bila cesta iz Logatca preko Hotedršice do Idrije zopet odprta, so zamenjali pode v učilnicah, vstavili dvoje novih oken na podstrešju, popravili vežna vrata, vsa okna in streho, so bili uvedeni športni dnevi, je bila šola v celoti obnovljena. Napeljana je bila nova električna napeljava in vodovod v prvo nadstropje, stavba je dobila nova okna in fasado, za eno učilnico je bil nabavljen celoten inventar, v pritličju je bil v obeh kuhinjah položen nov ladijski pod in vsi prostori so bili prebeljeni. Do konca leta 1962 je bila šola samostojna, s 1. januarjem 1963 pa se je združila s centralno šolo v Gornjem Logatcu in postala podružnična. Na šoli so ostali samo prvi štirje razredi, ostali pa so se vozili v Logatec, so pričeli obnavljati cesto skozi Hotedršico, ki je bila dolgo časa tarča zbadljivk. Celo poletje so jo ravnali in asfaltirali, da je bila jeseni gotova. Vaščani so jo bili zelo veseli, ker je bila tako lepa, brez lukenj in brez prahu. V začetku junija so učenci 4. razreda za teden dni prvič odšli v šolo v naravi v Malinsko na Krku. Med zimskimi počitnicami je bilo prvič organizirano smučanje pod vodstvom smučarskih učiteljev iz Gornjega Logatca. Pevci šolskega pevskega zbora in odlični učenci so za en dan odšli na morje. Šola v naravi za 4. razred se preseli na Debeli rtič. 1970/71 Prične se 5 dnevni delovni teden. V vasi popravijo veliko hiš, zato ima vas mnogo lepši videz. 1971/72 Na šoli začno poučevati novo matematiko, s katero se mučijo učitelji, starši in učenci. Od marca do junija je bila na šoli prvič organizirana mala šola. 1974/75 Na šoli ostaneta samo 1. in 2. razred, ostali učenci pa se vozijo v šolo v Logatec, ker se na razpisano delovno mesto ni javil nihče. 1975/76 je bil izglasovan samoprispevek za novo šolo v Hotedršici. 9. septembra 1977 je bil postavljen temeljni kamen za novo šolo. POSTAVITEV TEMELJNEGA KAMNA avgusta 1978 so pričeli s čiščenjem in širjenjem potoka, ki prevečkrat poplavlja in dela škodo. 1978/79 Nova šola je bila dokončana in 25. septembra se je pričel pouk v novi šoli. Zopet so na šoli vsi štirje razredi in dve učiteljici. UTRINEK Z OTVORITVE ŠOLE 1980/81 1981/82 1983/84 1985/86 23. avgusta 1986 Na novi šoli se kažejo prve pomanjkljivosti, ki jih izvajalec del (Zidgrad) noče odpraviti. Največ težav je s streho, ki pušča, in s kletjo, ki jo ob vsakem dežju zalije talna voda. 13. februarja 1982 so v prenovljeni stari šoli odprli obrat ISKRA. Tu je dobilo delo 50 krajanov in krajank. V tem šolskem letu uvedemo v šolsko delo KULTURNE in NARAVOSLOVNE DNEVE ter DRUŽBENO POTREBNO DELO. Ti dnevi naj pripomorejo, da učenci aktivneje spoznavajo svet okoli sebe, si razvijajo samostojnost, kritičnost, ustvarjalnost in splošno razgledanost. Na šoli smo pričeli z rednim sistematičnim kontroliranjem čistoče zob. Vsak mesec pride na šolo ga. Sonja Pajntar in s posebnimi tabletkami preveri čistočo zob. Namen te akcije je, da izkoreninimo zobno gnilobo, ob 18.45 seje v Hotedršici razvil mini tornado, ki je dvigoval strehe, ruval drevje in podiral poslopja. Ravno v pasu, kjer je divjal tornado, stoji tudi naša šola. Vrtinčast vihar ji je dobesedno odnesel streho. Strešniki in ostrešja sosednjih hiš so popolnoma uničili sprednjo stran šole. Tornado se je pomikal od Hotedršice čez Žibrše, Vrhniko do Bevk, tam pa je izgubil svojo moč. Za sabo pa je puščal podrtije in prestrašene ljudi, ki še dolgo niso verjeli svojim očem. Krajani so še isti večer priskočili na pomoč vsem prizadetim, da so za silo pokrili poslopja, saj je močno deževalo. Z delom so nadaljevali tudi naslednje dni, dokler niso bile vse hiše pokrite. Brez strehe je ostala samo še šola. ŽALOSTEN POGLED NA ŠOLO 1986/87 To šolsko leto se je pričelo precej drugače, kot ostala leta. Zaradi neurja, ki nam je podrl šolo, smo s poukom začeli v Gasilskem domu (1. in 2. razred) in Lovski koči (3. in 4. razred). Tako je pouk potekal dva meseca, dokler ni bila šola obnovljena. Obnovo šole je prevzel Gradnik Logatec. Šolo je uspešno obnovil v dveh mesecih. Poleg obnove pa so odpravili nekatere slabosti, na katere smo že dlje časa opozarjali. Ob šoli so napravili drenažo, tako da smo letos prvič imeli suho klet. Še pomembnejša pa je streha, ki so jo prekrili s tegulo in napravili dobro izolacijo. Tako smo od letos naprej imeli suho šolo, precej pa se je poznalo tudi pri toploti. 16. januarja 1987 je zaradi obilice snega odpadel pouk v celi občini. 1987/88 Zaradi velikega števila učencev smo zaposlili še tretjo učiteljico. Delo v štirih razredih smo si enakomerno porazdelile. 25. junija 1991 27. junija 1991 1992/93 1993/94 1994/95 1997/98 1998/99 smo razglasili samostojno Slovenijo, se je v Sloveniji začela vojna. Napadla nas je JLA, ki jo je vodila vlada v Beogradu. Po desetih dneh se je JLA umaknila iz Slovenije. Šola v naravi se preseli v Savudrijo. Na šoli smo uvedli dodatni pouk angleščine za učence 3. in 4. razreda. Enkrat tedensko prihaja učiteljica Bojana Levinger in poučuje eno uro v 3. razredu in eno uro v 4. razredu. Vključeni so vsi učenci. Asfaltirali so cesto proti Novemu Svetu in Žejni dolini. V tem letu so dokončali asfaltiranje ceste proti Novemu Svetu, asfaltirali so cesto na Ravnik in nekaj ulic v Hotedršici. Začeli smo s pogovori in iskanjem rešitev za izgradnjo košarkarskega igrišča pri šoli. Hotedršica se je vključila v projekt CRPOV (celostni razvoj podeželja in vasi). V okviru tega projekta naj bi se uredilo vaško jedro (trg pred cerkvijo) in pročelja hiš ob potoku do mostu. Uvedli smo individualno pomoč za učence, ki se težje učijo. Specialna pedagoginja Jana Martinček prihaja enkrat tedensko in z njimi individualno dela. V začetku leta so stekle priprave in pogajanja za izgradnjo košarkarskega igrišča pri šoli. Praznujemo 20 letnico šole. ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOU LETO SKUPNO ŠTEVILO UČENCEV 1. RAZRED LETO SKUPNO ŠTEVILO UČENCEV 1. RAZRED 1883 / 84 114 ? 1919/20 ? ? 1884 / 85 123 ? 1920/21 ? ? 1885/86 132 ? 1921/22 ? ? 1886/87 145 34 1922/23 ? ? 1887/88 147 30 1923 / 24 ? ? 1888 / 89 154 30 1924/25 74 ? 1889 / 90 193 30 1925/26 ? ? 1890/91 201 32 1926/27 ? 12 1891/92 201 29 1927/28 ? ? 1892 / 93 210 28 1928/29 ? ? 1893 / 94 206 35 1929/30 ? ? 1894/95 213 25 1930/31 ? ? 1895 / 96 222 31 1931/ 32 ? ? 1896/97 231 33 1932 / 33 108 37 1897/98 228 31 1933/34 118 ? 1898/99 ? 22 1934/35 ? ? 1899/ 1900 ? 29 1935/36 107 ? 1900/01 222 30 1936/37 112 ? 1901/ 02 208 24 1937/38 108 ? 1902/ 03 206 28 1938/39 110 ? 1903/ 04 196 31 1939 / 40 104 ? 1904/05 189 ? 1940 / 41 ? ? 1905/06 ? ? 1941/42 ? ? 1906/07 190 34 1942 / 43 ? ? 1907/08 191 ? 1943 / 44 ? ? 1908/09 206 ? 1944/45 133 ? 1909 / 10 203 30 1945/ 46 119 28 1910/ 11 ? ? 1946/47 114 13 1911/12 ? 35 1947/ 48 ? ? 1912 / 13 ? ? 1948/49 112 17 1913/ 14 ? ? 1949/ 50 121 27 1914/ 15 ? ? 1950/51 121 11 1915/ 16 ? ? 1951 / 52 118 17 1916/ 17 ? ? 1952 / 53 107 16 1917/ 18 ? ? 1953 / 54 103 14 1918/ 19 ? ? 1954/55 97 18 LJETO SKUPNO ŠTEVILO 1. RAZRED LETO SKUPNO ŠTEVILO 1. RAZRED UČENCEV UČENCEV 1955/56 85 14 1993/94 43 12 1956/57 78 12 1994/95 43 8 1957/58 88 20 1995/96 44 12 1958 / 59 95 20 1996/97 41 10 1959/60 99 22 1997 / 98 40 10 1960/61 101 18 1998/99 41 8 1961/62 82 14 1962/63 60 14 1963 / 64 58 13 1964/65 52 15 1965/66 ? ? 1966/67 55 16 1967/68 51 11 1968/69 44 13 1969 / 70 46 12 1970/ 71 40 10 1971 / 72 42 11 1972 / 73 43 12 1973 / 74 46 19 1974/ 75 31 12 1975/ 76 24 12 1976/ 77 22 10 1977/ 78 23 13 1978/ 79 42 7 1979 / 80 43 14 1980/81 43 12 1981/ 82 38 10 1982 / 83 38 7 1983 / 84 39 14 1984/85 41 11 1985 / 86 45 15 1986 / 87 48 12 1987/88 54 16 1988/89 51 6 1989 / 90 49 14 1990/91 46 9 1991/92 40 11 1992 / 93 45 12 UČITELJI V HOTEDRŠICI - OD ZAČETKOV DO DANES 1863-1869 JANEZTREVEN 1869-1870 LEOPOLD ZUPIN 1870-1871 ALOJZI KUŠAR 1871-1875 JANEZ VALENTIN 1876 MARKA MARGREITER 1877-1878 ADALBERT RIBNIKAR 1878-1880 FRANJO SCHMIDT 1879 MARIJA SCHMIDT 1881-1883 MAKS IVANETIČ 1883-1885 KAREL WEBER 1885-1903 MIHAEL KABAJ 22 let 1891-1894 FRANČIŠKA ŽEBRE 1894-1903 MARIJA ŠUŠTERŠIČ 1903-1904 GABRIJELA DERMEU 1904 THEODOR SCHULLER 1904-1907 IVAN BEZELJAK 1904-1911 LEOPOLDINA RANT 1907-1909 JOSIPINA ZALETEL 1909 JANKO GARVAS 1909-1910 DOMINIK BRIC 1910-1915 KAROL ŠTRAVS 1911-1912 MARIJA CURK 1912-1948 FRANČIŠKA GABROVŠEK 36 let 1916-1920 CIRILA RAKOVEC 1920-1956 GABRIJELA RAJER - GABROVŠEK 36 let 1921-1925 VALENTIN DOUAK 1925-1941 CIRILJELINČIČ 16 let 1942-1944 RAFAELZAZULA 1944 STANE ŠTUKEU 1945-1946 MIRA BOLE 1946-1948 ANTONIJA PREVEC 1948-1950 ANA VOLČJAK 1950-1951 MILAN SARTORI 1951-1952 ALBIN BERČIČ 1952-1953 ALENKA KAČIČ 1953-1954 ŠTEFANIJA KUTNAR 1954-1955 BENJAMINA FINK 1955-1956 ZINKA KRAJNIK 1955-1956 MILKA ŽNIDARŠIČ 1956-1960 ROMANŽUN 1956-1960 ANICA BENEDIČIČ-ŽUN 1957-1958 HEDVIKA MOČNIK 1958-1971 JERMAN - RAČNIK 1959-1966 JOŽICA SLIVŠEK 1960-1962 JOŽE URŠIČ 1966-1981 VIKTORIJA KOVAČ 1971-1973 JOŽICA KRŽE 1973-1974 ANICA PERPAR 1978-1979 IVANKA KRIŽMAN 1979-1982 1981-1983 in BORIS FILIPIČ 1988-1989 DARJA RUPNIK-SELIŠKAR 1982-1985 BOŽA ISTENIČ - NAGODE 1983-... ALEKSANDRA RIHBERGER - UPOVEC 1985-1986 MILENA CASERMAN 1986-1989 ZVONKA PEČENKO - POLENČIČ 1987-1994 SIMONA JELOVŠEK 1990-1991 MARINA OSTERMAN 1989-... JOŽICA NAGODE 1994-1997 MIHAELA MENARD 1997-1998 ALJA BUDAIR 1997 POLONA KORENČ 1997-1998 JANA PAVLIN 1998-... SIMONA PETERNELJ Učiteljice, ki so se v času poučevanja na šoli poročile, imajo vpisana oba priimka. Učitelji, ki so na šoli poučevali več kot 10 let, so krepko izpisani. RAVNATELJI Dokler je bila šola samostojna, so bili na šoli nadučitelji oziroma šolski upravitelji, ki so učili in upravljali delo na šoli skupaj s KRAJEVNIM ŠOLSKIM SVETOM. Ko pa je šola postala podružnična, so delo na šoli spremljali in nadzirali naslednji ravnatelji: 1962/63-1969/70 1970/71 1971/72-1973/74 1974/75-1976/77 1977/78 1978/79-1982/83 1983/84-1991/92 1992/93-... VINKO HALOŽAN MARCEL ŠTEFANČIČ VIKTOR ŠEN KARLO NANUT IVANKA KRIŽMAN MAJDA OSTERC VILMA MEZE BORUT FEFER KAZALO MEJNIKI.......................................................2 OB JUBILEJU...................................................3 HOTEDRŠICA....................................................4 IZVOR IMEN.................................................4 IZ ZGODOVINE HOTEDRŠICE....................................5 HOTEDRŠICA IN NJENE ZANIMIVOSTI...............................8 TOMAŽINOV MLIN.............................................8 ŽEJNA DOLINA............................................,..8 DOLGOLISTNA ROSIKA (Drosera anglica).......................9 ZNANI HOTENJCI...............................................10 JOŽEF PLEČNIK.............................................10 IVAN ALBREHT..............................................10 KRONOLOGIJA ŠOLSTVA V HOTEDRŠICI.............................11 ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOLI......................................21 UČITEUI V HOTEDRŠICI - OD ZAČETKOV DO DANES..................23 RAVNATEUI....................................................25 LITERATURA...................................................27 FOTOGRAFIJE..................................................27 LITERATURA Franc Bogataj: Hotedršica (prispevek v Logaških novicah 28. februarja 1997) Stanislav Nagode: Življenje in delo Ivana Albrehta P. Skobrne : Rosika (koledar) Šolske kronike od 1863 do danes ATLAS SLOVENIJE - Slovenija na zemljevidih, v slikah in besedi (Založba Mladinska knjiga) FOTOGRAFUE Fotografije iz zgodovine Hotedršice so last gospoda Ludvika Zelenca, ostale pa so iz šolskega arhiva. Lektorirala: Bojana Levinger Avtor: Aleksandra Lipovec Izdala in založila: OŠ Tabor Logatec, maj 1999 Naklada: 250 izvodov Realizacija: ORELd.o.o. LoSatec D 37 LIPOVEC n. šolstuo 37.057(091X497.4 Hotedršica) 0037754 C0BIS5 c KNJI2HICH LOGRTEC