PoStninn plačana v gotovini Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5'—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70'—, polletno Din 35 — in mesečno Din 6—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. v Ljubljani, dne 18. julija 1930. ŠtEV. 29. Fcdunavski V zadnji številki poročamo o pričetih razgovorih za ustvaritev agrarnega bloka podunavskih držav, v katerih bi bili za enkrat združeni poljedelski interesi Jugoslavije, Rumunije in Madžarske. Iz izjave našega delegata Stojkoviča, bi se v svrho pripravljalnih razgovorov mudi v Budimpešti, je pričakovati, da Dride do oživotvoritve tega bloka še Pred pričetkom izvozne sezone. Agrarni protekcionizem industrijskih držav, ki se z zaščitnimi carinami zapirajo uvozu poljskih pridelkov, je iz-*val v agrarnih državah težko gospodarsko krizo. V tem pogledu so intere- agrarni blok. si Jugoslavije, Rumunije in Madžarske eni in isti, ker je vsled agrarnega protekcionizma naših industrializiranih sosedov padla cena agrarnim pridelkom, kot skoraj edinemu izvoznemu predmetu teh treh držav tako globoko pod ceno, da prodaja skoraj ne krije več niti produkcijskih stroškov. Temu nevzdržnemu stanju naj napravi konec omenjeni agrarni blok, ki bo potom skupne centrale urejeval carinsko politiko teh treh držav, oskrboval skupno prodajo agrarnih produktov in urejeval sporazumno, enotno sklepanje trgovinskih pogodb z drugimi državami v pogledu agrarnih produktov. * Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Ako se je med letom pokazalo, da je baka terjatev nasproti našim dolžnikom Postala popolnoma izgubljena, tedaj ni več samo dvomljiva, jo moramo že v seznamu iz računa dolžnikov popolnoma izločiti ter jo v računu zgube in dobička izkazati kot izgubo. Nasprot-no pa v seznamu iz računa upnikov ne upoštevamo več onih spornih dolgov, ?a katere se je dognalo, da jih nismo dolžni poplačati. Tudi le zneske izkažemo v računu zgube in dobička, in sicer kot dobiček. Vzemimo primer, da smo ob zaključevanju računov dognali, da se je v otvoritveni bilanci izkazano stanje du-bjioznih terjatev nasproti našim dolžnikom izpremenilo v toliko, da je od izkazanih Din 15.000 — postalo Din 5000 neizterljivih, tedaj popolnoma izgubljenih. Skupni seznam ostalih dvomljivih terjatev pa nam kaže znesek Din 12.000- —, kar znači, da je stanje dvomljivih terjatev padlo za Din 3.000—. Za račun bilance imamo tedaj pasivno postavko Din 12.000 —. Zg račun izgube in dobička pa postavko Din 50Q0-~, ki jo moramo izkazati kot izgubo,, ker le terjatve tudi v izvlečku nismo upoštevali in smo jo črtali v salda-kontni knjigi. Ker pa se je znesek ostalih du-bijoznih dolžnikov iz otvoritvene bilance znižal za Din 3.000- — , ki so nam jih dubijozni dolžniki med letom poplačali, ali pa postali za to vsoto zopet plačila-zmožni, je ta znesek naš dobiček iz računa dubijoznih dolžnikov in ga mo- ramo kot takega vpisati v račun zgube in dobička. Dubijozni dolg našim upnikom pa, ki je bil v otvoritveni bilanci izkazan z zneskom Dn 1800- — kot aktivna postavka, je bil med poslovnim letom sporazumno znižan na polovico tega zneska, vsled česar je znesek Din 900 —, predstavljajoč ostalo polovico dolga, ki smo ga v otvoritveni bilanci s protipostav-ko pod aktiva izločili iz premoženjskega računa, postal med poslovnim letom postavka za račun zgube in dobička kot izguba ter jo kot tako izka-žefho. Seveda črtamo ostalo polovico v salda-kontni knjigi in je zato ne upoštevamo pri sestavi seznama. Seveda )e mogoč slučaj, da smo spor izravnali na ta način, da nam je bil celoten znesek črtan, vsled česar ga v sestavi seznama iz računa upnikov ne upoštevamo in smo ga v salda-kontni knjigi črtali. Tudi bi v tem slučaju ne igral nobene vloge v bilanci, kjer itak izkažemo račun upnikov za to svoto zmanjšan, niti v računu zgube in dobička, ker smo ga že pri otvoritveni bilanci izkazali kot aktivno postavko. Lahko bi se tudi dogodilo, da smo med poslovnm letom spor izgubili in moramo celo vsoto plačati. Ker je — kot omenjeno — v otvoritveni bilanci cela vsota izkazana kot aktivna postavka, je vse, kar ob poslovni bilanci več ne obstoji v naše dobro postavka za račun izgube in dobička kot zguba, do-čim račun dubijoznih dolgov ne igra vloge v bilanci, niti v račun zgube in dobička, če se je naša navedba v prejšnji (otvoritveni) bilanci izkazala kot točna. Ker srno v našem primeru polovico zneska Din 1800' — , ki smo ga v otvoritveni bilanci izkazali kot aktiva iz računa upnikov, je ostala polovica (t. j. Din 900’—) postavka za račun izgube in dobička kot izguba. Rgčun blaga moramo takoj ob zaključku leta izpopolniti na ta način, da napravimo popis (inventuro) po načelih na str. 99 in 100 v 7. ter 114 in 115 v8. letošnji številki. Popis blaga izvršimo po lastnih cenah z všietimi režijskimi stroški. Z inventuro ob sklepu leta ne smemo prav nič odlašati. Dočim lahko nekoliko odložimo vse druge predbilan-čne posle brez posebne škode za jasnost in reelnost letnih računov, nam je točna evidenca stanja naših blagovnih zalog radi vedno menjajočih se prodaj in nakupov več ali manj onemogočena, če s popisom blaga odlašamo; zato smatrajmo inventuro vedno za najnujnejše predbilančno opravilo. Ako nam je radi prezaposlenosti, ali zaradi kakega drugega tehtnega vzroka res nemogoče pričeti s popisovanjem blagovnih zalog takoj po sklepu leta, se moramo zaradi izključitve pomot, ki napravijo letni račun neresničen, bodisi vsled previsokega ali pa premajhnega fatiranja blaga, primerno zavarovati. Kakor vsi drugi računi, mora tudi blagovni račun v bilanci izkazovati točno vrednost na sklepni dan o polnoči (v našem primeru 31. decembra 1930). Popisovanje zalog navadno tudi traja po nekaj dni, in so običajno tekom inventiranja samega neizogibne spremembe na blagovnih zalogah. Da dosežemo jasnost navzlic temu, moramo od popisovanja popolnoma izključit: blago, ki smo ga prejeli po sklepnem dnevu, ker je lo blago postalo del našega premoženja šele po sklepnem dnevu. Nasprotno pa moramo pri odprodajah še ne popisanega blaga, ki je bilo v našem skladišču pred zaključkom sklepnega dneva, voditi za te odprodaje poseben seznam ter odprodane množine blaga k inventiranim množinam prišteti, ker so na zaključni dan še vedno predstavljale del našega dobroimetja. Mimogrede naj opozorim tudi na napako, ki je pri inventiranju kaj pogosta in povzroči nepravilnost bilance. Dogodi se namreč mnogokrat, da smo nekatero blago sprejeli v skladišče še pred sklepnim dnevom, nismo pa še prejeli računa za to blago, vsled česar tudi dobavitelja za protivrednost nismo priznali v račun upnikov. Pred dobropisom to blago ni del našega premoženja, vsled česar ga ludi v inventuri ne smemo upoštevati. Pri lakih dobavah pa smo navadno Plačali prevozne in druge stroške na račun tega blaga. Vsi plačani stroški na račun v inventuri nevpisanega blaga so aktivna postavka za bilanco, kolikor smo jih pred sklepom računov plačali. Ker jih tedaj izkazujemo v računu zgube in dobička kot izgubo obenem z drugimi blagovnimi stroški, moramo v Poslovni bilanci to vsoto tudi v računu zgube in dobička vpisati radi izenačenja kot dobiček iz naslova: »predpla-cani blagovni stroški.« Načeloma sicer ne odprodajamo blaga, za katerega še nismo prejeli račun-na, in dobavitelja za celotno vsoto še nismo priznali. Vendar so tudi take odprodaje blaga v trgovskem življenju Precej pogoste in večkrat predstavljajo znatno vsoto, ki utegne stanje Premoženja ob letnem zaključevanju močno spremeniti in nam pokazati vsled lega napačno sliko našega premoženja. Ako smo izvršili tako odprodajo ne-inventiranega blaga pred sklepnim dnevom in protivrednost za prodano blago v gotovini prejeli, je najbolj enostaven način, da prejemek za odproda-no blago vstavimo v bilanco kot pasivno postavko pod naslovom: »prehodni Novi civilnosodni in Naš kralj je dne 10. t. m. podpisal novi civilnosodni in novi eksekucijski zakon, ki bo veljaven za celo državo. Kolike važnosti je zlasti civilnosodni in eksekucijski zakon za trgovino, je našim trgovcem, ki so imeli kake terjatve na teritoriju stare Srbije in Črne gore, pa ludi deloma Bosne in Hercegovine, prav dobro znano, ker često niso mogli priti do kritja že iztoženih vsot. Novi eksekucijski zakon bazira na temelju onih eksekucijskih predpisov, ki so doslej veljali v Sloveniji, vendar je moderniziran v toliko, da skuša na najlepši način ščititi koristi upnika, obenem pa tudi dolžgika obvarovati pred nepotrebnim in škodljivim upropa-ščanjem. Tako določa zakon v interesu narodnega gospodarstva, da se eksekucija izvrši predvsem na one dele dolž- prejemki.« V poslovni bilanci za naslednje lelo pa — ko smo dobavitelja za blago v račun upnikov med letom priznali — moramo to vsoto vpisati v račun izgube in dobička kot stornadjo pod dobiček. To storimo zlasti v onih slučajih, ko gre za manjše odprodaje, pri katerih tudi naš dobiček ni bil tako znaten, da bi predstavljal večjo, po-menbnejšo vsoto. Ce pa smo odprodali večjo množino neinventiranega blaga, dasiravno brez računa, vendar pa po taki ceni, da nam je približen kosmati dobiček znan, moramo seveda to v bilanci — odnosno v računu zgube in dobička — upoštevati, kar izvedemo na ta način, da vsoto »prehodnega prejemka« kot pasivno postavko v bilanci izkažemo reducirano za tisto vsoto, ki predstavlja naš brutto dobiček, vsled česar je tudi čisti dobiček za to razliko večji. Naslednje leto po odobritvi računa dobaviteljev seveda tudi .v račun izgube in dobička kot dobiček iz stornacije prehodnih prejemkov v pretečenem letu izkažemo ravno isto, reducirano vsoto. (Nadaljevanje sledi.) eksekucijski zakon. nikovega premoženja, iz katerih pride upnik najlažje in najhitrejše do plačila. V istem interesu pa onemogoča novi zakon upropaščanje upnikov s tem, da se odslej ne bodo smeli zarubljeni predmeti prodajati pod najnižjo sprejemljivo vrednostjo in izključuje dosedanjo škodljivo prakso, po kateri je bila dovoljena prodaja zarubljenih predmetov za vsako ceno. Posebni predpisi določajo najnižjo sprejemljivo ceno, pod katero se zarubljeni predmeti ne smejo prodajati. Obenem onemogoča zakon izvršitev eksekucije, če je ia eksekucija za upnika brez koristi. Nova zakona stopita v veljavo dne 1. januarja 1932 z izjemo za področje apelacijskih sodi?č v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici. čudno razmerje cen. Podatki o cenah, ki jih je nedavno objavila Delavska zbornica v Zagrebu, dokazujejo, da leži tudi v nesorazmernosti cen raznih življenskih potrebščin velik del vzroka sedanjega gospodar-sko-kritičnega položaja. Ako primerjamo današnje cene s predvojnimi in jih vzporedimo, vidimo, da so cene posameznim življenskim potrebščinam od leta 1913 do konca pretečenega leta v posameznih državah narastle za sledeče razmerje v odstotkih: Razsvetljava Obleka Hrana in kurja’ Jugoslavija 109 33 119 Avstrija 83 — 103 Nemčija 72 18 49 Anglija 65 53 70 Švedska 84 50 40 Švica 67 55 35 Amerika U. S. A 61 50 — Stanovanja so se tudi podražila v razmerju proti letu 1913 v Jugoslaviji za 102 odstotka, dočim so se v ostalih državah podražila: v Nemčiji za 26, v Angliji za 35, v U. S. Amerika pa za 54 odstotkov. Še bolj zanimiv je podatek o splošni podražitvi življenskih potrebščin, katerih cene so v razmerju proti letu 1913 narastle v Jugoslaviji skupno za 51 odstotkov, v Franciji le za 24, v Avstriji za 32, v Angliji za 37, v Nemčiji za 38 in v Ameriki za 40 odstotkov. Naravnost čudno je dejstvo, da se je razsvetljava in kurjava pri nas najbolj podražila, dasiravno razpolagamo z obširnimi gozdovi in bogatimi premogovniki. Istotako prednjačimo v draginji obleke. Dalje so pri nas razmeroma najdražja stanovanja, ki so se podražila štirikrat bolj kot v Nemčiji. Edino prehrana je ostala vzporedna s podražitvijo splošnega skupnega indeksa cen v drugih državah, kar znači, da so se ravno poljski pridelki pri nas najmanj podražili. Podatki o splošnem življenskem indeksu pričajo, da smo razmeroma najdražji v Evropi, kar pa ne gre na rovaš našega, po pretežni večini poljedelskega gospodarstva z izjemo gozdarstva in premogovnikov, marveč je teh neenakih cen ter visoke številke živlejnskega indeksa krivo predvsem inozemstvo, zlasti industrijske države, ki ovirajo pot našemu izvoznemu blagu z agrarnim protekcionizmom, vsled česar se pokaže razlika drugod na škodo trgovine, ker prevelika draginja zmanjšuje konsumno moč kupovalcev. Poleg znižanja cen na višino, ki bi bila sorazmerno enaka onim v drugih državah, je potrebna tudi regulacija teh cen vsaj v toliko, da bi bila podražitev posameznih življenskih potrebščin nasproti predvojnim cenam vsaj približno izenačena. Dokler bodo obstojale tako nenormalne razlike v cenah, ni govora o izboljšanju konjunkture in gospodarskega stanja. Položaj na našem lesnem trgu. Stagnacija na našem lesnem tržišču nikakor noče ponehati. Položaj je celo iz dneva v dan slabejši, dasiravno ni obupen. Vzroki ne tiče toliko v ruski trgovinski ekspanzivnosti, vsaj ne na naših stalnih tržiščih, kot v splošni, svetovni gospodarski krizi, ki je v državah naših odjemalcev omejila gradbeno delavnost. Pričakovanje, da se razvije lesna trgovina s Španijo se dosedaj ni uresničilo. Poleg neugodne konjunkture v Španiji je glavni vzrok nerazvite lesne trgovine tudi ta, da je doslej peseta vedno kolebala ter v njeno stanovitnost niso imeli zaupanja niti Španci sami-Poskušali so se sicer nekateri večji nakupi pri nas; vendar z ozirom na lo nestabilnost španske valute ni moglo priti do sklepov, zlasti zato ne, ker se niso kupci in prodajalci mogli zediniti na bazi kake zdrave valute. Upajmo, da bo stabilizacijski načrt španske pe-sete ustvaril boljše možnosti za kupčijo. Cene so šle zadnje čase za gradbeni les močno navzdol. Posebno smreko-yina in jelovina je padla v ceni za 50 do 100 dinarjev pri kubičnem metru. Tudi druge cene so nazadovale, vendar ne tako močno. Izjemo tvorijo hrastovi pragovi, ki so se obdržali na stari v’išini. Tudi bukovi pragovi imajo ustaljeno ceno, ker se zadnje čase precej iščejo. Hrastovina na panju, za katero so se pri lanskih dražbah v Hrvatski in Slavoniji lesna podjetja naravnost trgala ter jo preplačevala, danes le s težavo najde kupca, in je konkurenca ^ed dražitelji ponehala ter doseže prodaja navadno le najnižji ponudek. Tudi pri nas je že precej ponehala nezdrava konkurenca pri kupovanju lesa na panju, za katerega so se še nedavno plačevale neverjetno visoke vsote. Posledice tega nezdravega tekmovanja bo gotovo občutila velika večina naših lesnih trgovcev. V zvezi s pocenitvijo lesa je nujna Potreba, da se današnjim cenam primerno izpremenijo tudi predpisi za zavarovanje valute in znižajo cene tega Pravilnika, ker že dolgo ne odgovar-lajo več dejanskim cenam. V Sloveniji se mnogo greši s tem, da se manjši žagarji nikakor nočejo prilagoditi potrebam lesnega trga in venomer režejo le »colarice«,, katerih zaloge se nevarno kopičijo, dočim najde-lo morali lažjo prodajo. Priporočljivo je, da se žagarji redno ■nformirajo o potrebah trga, katerih najboljšo sliko podajajo borzna povpraševanja. Tudi lesna trgovina mora računati s tem, da je možnost prodaje T>laga, ki je bolj iskano, veliko večja od možnosti prodaje onih vrst blaga, ki se le vsled starih običajev pri rezanju nakopičilo tako, da sploh ne najde kupca. Ravno ta povpraševanja nam dokazujejo tudi glede dolžine, da sicer še vedno prevladujejo štirimeterske enote. Vedno bolj pa so iskane tudi daljše in krajše vrste rezanega lesa, zlasti 7), 5 in 6meterske dolžine. Razne komisije zahtevajo različne dolžine in različne dimenzije, zato bo Prevdaren žagar ooustil staro ravado, da se osemmeterski hlodi nemudoma razrežejo na dva štirimeterska, marveč bo to storil šele tedaj, ko se pokaže za to potreba. Še v večji meri prihaja to v poštev pri daljših hlodih od osem metrov naprej ter pri vseh onih komadih, ki merijo nad štiri metre. Zaloga takih hlodov omogoča sklepe za razne komisije in je vredna več kot isti les, zrezan v štirimeterskih colaricah, ki leži brez odjemalca mesece in celo leta. Manipulacija izvoznega blaga naj bo bolj skrbna kot doslej, ko je po malomarnosti bil največkrat rez tak, da so cele cunje visele od razžaganih komadov. Poleg tega pa najde danes paralelno blago veliko lažje kupca za višjo ceno kot konično blago po nižji ceni, kar morajo naši žagarji resno upoštevati. Pri žamanju se opaža vsepovsod velika, popolnoma neumestna in napačna štedljivost. Radi enega pridobljenega centimetra na širini je prva škoda to, da je blago najmanj za en razred nižje klasificirano, ne glede na dejstvo, da vsled par takih komadov izgubi lepo lice cela zaloga in napravi na kupca slab utis. Par takih komadov je v stanu izbiti ceno celi zalogi za dvajset in več dinarjev pri kubičnem metru, poleg tega pa je ob površnih pogodbah vzrok sporov in velikih stroškov. Izvozni trg zahteva polne mere in skrbno, solidno manipulacijo. Slabo manipulirano blago pa težko najde kupca, četudi za močno znižano ceno, ki že sama po sebi slabo vpliva na že itak neugoden položaj v lesni trgovini. Izgledi za skorajšnje izboljšanje trgovine z gradbenim lesom so spričo zaključujoče se stavbne sezone minimalni, zato tem več previdnosti pri manipulaciji, sušenju in zlaganju, da zaloge ne bodo trpele na kakovosti. Nekaj več upanja je pri bukovini in trdem lesu, ki najde tudi po zaključku stavbne sezone še vedno kupca. Tudi pragovi, hrastovi in bukovi, obetajo še ostati predmet živahnejše kupčije. Največ izgleda pa imajo za sedaj drva, ker so vsled lanskih in letošnjih nakupov zaloge v inozemstvu kolikor toliko zmanjšane. Prositi moramo seveda za kclikor mogoče pošteno zimo, ki ima tudi svoje dobre strani. Splošni položaj našega lesnega trga nikakor ni rožnat, vendar pa tudi ne obupen. Vsekakor pa rabi lesna trgovina, ki predstavlja velik del našega narodnega gospodarstva vsestransee podpore merodajnih činiteljev. Upajmo da najdemo na upravljajočih mestih dovolj razumevanja za njen kritičen položaj. Gospodarske beležke. Davčne reklamacije. Srezki gremij trgovcev v Celju je z ozirom na vprašanje, kdaj sme davčni zavezanec prisostvovati sejam reklamacijskega odbora, objavil sledeče pojasnilo: Po pravilniku k členu 134. zakona o neposrednih davkih davčni zavezanci nimajo pravice prisostvovati sejam reklamacijskega odbora in je stvar presoje reklamacijskega odbora, ali hoče davčnemu zavezancu dovoliti, da tudi ustno razloži svoje pritožbe. Predpogoj takega dovoljenja pa je, da je davčni zavezanec za to v svoji pritožbi izrecno prosil. Ker se vrši postopanje pred reklamacijskim odborom praviloma brez navzočnosti davčnega zavezanca, mora davčno oblastvo druge stopnje razglasiti po pristojnih občinah samo dan, ko bo odbor razpravljal o pritožbah, vloženih iz dotične občine. Davčni zavezanec se mora ravnati po tem razglasu, ker osebnega obvestila ne dobr, četudi je v pritožbi predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom. Davčni zavezanec, ki je predlagal zaslišanje pred reklamacijskim odborom , se mora torej na dan razprave iz lastnega nagiba zglasiti, da ga odbor more zaslišati, če to smatra za potrebno. Če ga na dan, ko se razpravlja o njegovem predmetu, ni v zgradbi, kjer se vrši razprava reklamacijskega odbora, se razprava radi tega ne odloži , ker se smatra, da ve za dan razprave in razglasa, ki ga je izvršila občina. Pravkar je izšel v založbi tiskarne »MERKUR« v Ljubljani kot ponatisk iz iMiižbenega lista »Zakon o pobijanju nelojalne konkurence«. Cena izvodu je Din 6-— ter se naroča v tiskarni »Merkur« v Ljubljani, dobi se pa tudi v vseh knjigarnah Hmeljarska kriza. Vsled nadprodukcije hmelja, ki je nastala kot posledica ugodnih tržnih razmer za hmelj, ki so marsikoga napotile, da je opustil druge poljedelske kulture in jih izpremenil v hmeljnike, je seveda postala možnost prodaje hmelja vedno manjša, kar je konečno ludi mnoge hemljarje prisililo k opustitvi ali vsaj znatni omejitvi hmeljni-kov. V razmerju proti drugim državam se je največ hmeljnikov opustilo v Jugoslaviji, kjer so letos nasadi zmanjšani za 49 odstotkov, slede po vrsti: Francija s 25%, Belgija z 18%, Nemčija s 14% in Čehoslovaška s 15% zmanjšane ploskve hmeljskih nasadov. Navzlic temu, da je Nemčija ploskev nasadov razmeroma najmanj omejila, pa zahtevajo nemški hmeljarji z vso energijo, naj vlada že itak visoke uvozne carine na hmelj še bolj zviša. Zanimivo je za Jugoslavijo, ki je bila prisiljena nasade med vsem1 evropskimi državami najbolj skrčiti, da je skrčenje ploskve v Sloveniji znašalo 30% v Vojvodini pa celo 68%. Stabilizacija dinarja. Po izjavi našega finančnega ministra je vlada trdno odločena, da stabilizira dinar na sedanji višini, ki neizpreme-njeno traja že štiri leta. Za stabiliziranje so dani vsi pogoji, ker znaša kovinsko kritje pri Narodni banki 2.760 milijonov ali 485% skupnega obtoka bankovcev, v devizah Pa je kritja za poldrugo milijardo lir. Tudi razmeroma majhen obtok bankovcev, ki znaša 55 milijard dinarjev ustvarja pogoj za stabilizacijo. Ob sedanji stabilnosti dinarja je zakonska stabilizacija samo formelen akt, ki bo pa vsekakor ugodno vplival na našo zunanjo trgovino. Investicije za graditev železniškega omrežja. Ker je v naši državi potreba po zgraditvi novih železniških prog še vedno zelo velika, država pa sama ne zmore °benem stroškov za investicijo, se bo odslej, po izjavi genralnega direktorja državnih železnic finansiranje železniških novogradb vršilo na ta način, da bo za potrebna denarna sredstva moralo skrbeti podjetje, ki bo graditev Prevzelo. Država pa bo investirani kapital amortizirala v dvajsetih letih. Ta način financiranja železniških Qradb ima poleg razbremenitve državnih proračunov in pospešitve dograditev potrebnega omrežja še to dobro stran, da nudi domačemu kapitalu, ki 9a leži toliko neizrabljenega v denarnih zavodih, možnost ugodne in rentabilne naložbe. Naša trgovinska pogajanja z Avstrijo so ponovno prekinjena, ker naša delegacija ne more pristati na povišanje carin na živino, ki so eden glavnih Predmetov našega izvoza. Kot znano so se pričela pogajanja za revizijo naše trgovinske pogodbe z Avstrijo, ker je bilo Avstriji nemogoče izvesti poljedelski carinsko - zaščitni Program brez našega pristanka, dokler le v veljavi še naša trgovinska pogodba. Ker ni bilo doslej mogoče doseči sporazuma, je tudi uveljavljene revizije madžarsko-avstrijske trgovinske pogodbe nemogoče. Naša delegacija se mudi še vedno na Dunaju, kamor se je povrnil ludi naš dunajski poslanik, dr. G. Angjelinovič z novimi instrukcijami. Nova podružnica državne hipotekarne banke. Na željo gospodarskih krogov v Vr-baski banovini se ustanovi 1. septembra Podružnica gornje banke v Banja Luki. Znižanje uvoznih carin na stroje. Radi čimvečje industrializacije države se izdeluje v finančnem in trgovinskem ministrstvu načrt, po katerem naj bi se carinske postavke za uvoz strojev za industrijalizacijo znižale. Nemčija se zanima za naše sadje. Nemčija stoji kot odjemalka našega sadja, zlasli jabolk, na drugem mestu za Avstrijo in je lansko leto znašal naš uvoz jabolk v Nemčijo nad 300 vagonov. Po poročilu zavoda za pospeševanje zunanje Irgovine v Beogradu je letos v Nemčiji zanimanje za naše sadje še večje in bi zamogli to izvozno postavko znatno zvišati. Interesenti naj se obrnejo na omenjeni zavod, ki jim rad da brezplačna pojasnila. Pripomniti pa moramo, da je lani slabo sortiranje in pakiranje vzbudilo v Nemčiji mnogo nevolje. Zato ,je treba letos v interesu našega trgovinskega ugleda tem nedostatkom posvetiti prav posebno pozornost, da dvignemo dober glas naših pridelvko. Glavni vzroki svetovne gospodarske krize. Na zadnji konferenci mednarodne trgovske zbornice v Parizu so bili ugotovljeni sledečei glavni vzroki splošne gospodarske krize: 1. nadprodukeija, ker se je industrija med vojno in po vojni prehitro razvijala; 2. poljedelska kriza, ki ima za posledico zmanjšanje kupovalne moči; 3. razmere v Rusiji in Kini, ki so poslabšale živrjenski položaj skoraj 900 milijonom ljudi; 4. previsoka obrestna mera kreditov. Opozorilo trgovcem davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Ljubljana naznanja, da je razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1930 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 14. do vštetega 21. 1. m. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-1, soba 4. Vsi davčni zavezanci bodo še • posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko priloži v roku 20 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbe 20 Din. žetev na Balkanu. Dočim so naša poročila o stanju žetve več ali manj netočna, večkrat v posameznih pokrajinah, si je mogoče na podlagi teh podatkov ustvariti sliko, ki kaže, da bo pridelek sicer nekoliko manjši od lanske — izredno dobre letine, vendar pa bo večji kot povprečna, srednje dobra žetev. Rumunija ima zelo dobro letino ter bo imela mnogo blaga za izvoz. Tudi Bolgarska žetev je 'izredno dobra, na vsak način nekoliko boljša od lanske, ki je bila prav slaba, in si že sedaj ustvarja pogoje za izvoz. Grčija je letos pridelala malo ter bo najbrže svoje potrebe krila pri nas. Tujski promet v Splitu. V juniju je tujski promet v Splitu dosegel rekordne številke in je znašal -8.688 izletnikov nasproti 14.303 v lanskem juniju. Od turistov je bilo (v oklepaju podatki za lanski junij): 11.604 jugoslo-venov (8524) in 7084 inozemcev (5779). Inozemci pripadajo sledečim narodnostim: Avstrijci 1768 (1425), Čehoslo-vaki 984 (1032), Italijani 482 (399), Poljaki 284 (210), Madžari 273 (129), Ame-rikanci 195 (123), Angleži 269 (136), Danci 95 (37), Francozi 130 (58). Za pospeševanje tujskega prometa. Kralj je dne 14. t. m. podpisal zakon o pospeševanju hotelske industrije, s katerim so vn aših letoviščnih in kopa-liščnih krajih za dobo 15 let dane davčne olajšave in oprostitev tako za zabave in godbo v onih hotelih, ki odgovarjajo modernim zahtevam. Zakon stopi v veljavo takoj. Dohodki železniškega prometa. Saobračajni pregled prinaša podatke dohodkov iz tovornega in osebnega prometa v pretečenem letu, iz katerih posnemamo, da so znašali skupni lanski dohodki iz tovornega prometa 18855 milijona dinarjev in so bili za nad 170 milijonov večji kot leta 1929. Dohodki osebnega prometa pa so vrgli 817 milijonov dinarjev ter so bili za 16 milijonov dinarjev manjši kot leta 1929. Zborovanje naše kamene industrije. Dne 23. t. m. se vrši v Beogradu konferenca industrije kamna, ki se bo ba-vila z načrtom enotnega sortiranja tla-kovnega in drugega kamna ter z vprašanjem izvoza obdelanega kamna. Trgovinska pogodba s Turčijo. Pričetkom prihodnjega meseca prispe v Beograd delegacija turške vlade v svrho sklepa trgovinske pogodbe z jugoslavijo. Lombardna posojila na delnice Narodne banke bo odslej dajala tudi Poštna hranilnica po 1% in sicer bo znašalo lombard-no posojilo Din 6500 na komad. Sekcija za izvoz vina. se ustanovi pri Priviligirani izvozniški družbi v Beogradu. Načrt za ustanovitev te sekcije, ki naj bi omilila vinsko krizo, je predložen trgovinskemu ministru v odobritev. Cene na debelo. Indeks cen na debelo je v stalnem padanju, kar dokazujejo podatki o stanju cen na debelo koncem junija v primerjavi z januarskimi, ki iudijo sledečo Januar: Junij: Francija 852 804 Nemčija 988 92-9 Zed. države 933 865 Anglija 86-9 786 Italija 693 632 Poravnava. Košenina Ivan, posest, in mesar v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Poravnalni narok 31. julija ob desetih pri deželnem sodišču v Ljubljani. Rok za prijavo terjatev do 26. julija. Ponuja 40%. Pcžun France, trgovec z usnjem, Trbovlje-Loke. Rok za prijavo terjatev do 25. julija. Narok dne 6. avgusta ob devetih pri okrož. sodišču v Celju. Ponujena je 40% poravnava. Odprava konkurza. Kern Justina, trgovka v Mariboru. Konkurz odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. ( Po širnem svetu. Uvoz sovjetskega blaga v Ameriko onemogočen. Časopisje objavlja senzacijonalno vest, da je Amerika zavrnila 14 ruskih parobrodov, naloženih z lesom na podlagi novega carinskega zakona, kateri Prepoveduje uvoz blaga iz držav, ki imajo uvedeno prisilno delo ali kuluk za dotično blago. Po tem zakonu je Prepovedan uvoz produktov onih podjetij, v katerih delajo kaznjenci farm, ki izkoriščajo urojence in tudi podjetij brez normalno plačanih delavcev. Ta prepoved utegne imeti z ozirom na rusko izvozno trgovino nepregledne Posledice. Škodila pa bo tudi vsem lesno-izvoznim državam, ker si bo moral ruski les, ki je doslej imel v Ameriki najboljšega odjemalca , poiskati druga tržišča. dvomljivi gospodarski uspehi italijanske žitne bitke. Forsiranje setve žita v Italiji se je nioralo izvršiti na škodo drugih poljskih pridelkov, ki za Italijo niso nič manj važni in potrebni. Tako so se znižale letos posejane ploskve drugih pridelkov v razmerju proti lanskemu (v hektarih): pri koruzi od 1,413.380 na 1,396.415, pri rižu od 137.230 na 127.230, Pri krompirju od 353.890 na 345.220, islotako so se zmanjšale ploskve posejane z lanom, konopljo, in sladkorno Peso. Značilno je, da se je razmeroma najbolj zmanjšala ploskovna setev riža, ki je za Italijo eden glavnih pridelkov. Amerika dovolila izkrcati ruski les. Na drugem mestu prinašamo notico o prepovedi izkrcanja ruskega lesa v Ameriki. Na posredovanje Anglije pa je ameriška vlada po najnovejših poročilih konečno le dovolila izkrcanje do-šlega lesa, kakor tudi onega, ki se nahaja že na potu. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘! Avstrijski lesni izvoz nazaduje, i »* I Avstrija |e izvažala znatne količine lesa zlasti v Nemčijo. Letošnji izvozni podatki za maj pa kažejo, da je nasproti lanskemu izvozu v maju letošnji izvoz tako močno nazadoval, da predstavlja komaj eno tretjino lanskega izvoženega okroglega in komaj eno sedmino rezanega lesa. Domneva se, da je glavni vzrok nazadovanja sovjetska konkurenca. Ker si bo avstrijski les iskal možnost prodale v naših tržiščih, je jasno, da bo pomenilo lo povečanje ponudb nov udarec za našo lesno trgovino. Žitna letina v Ameriki. Cenitev letošnje letine v Zedinjenih državah Amerike kaže srednji pridelek, ki bo sicer pri pšenici za malenkost večji od lanskega, vendar pa ne bo dosegel povprečnega letnega pridelka. Nekoliko boljše je obrodila koruza, kjer se računa, da bo pridelek za 8 do 9% boljši od lanskega in se ceni pridelek nad povprečno letino. Letina v Kanadi, ki je največja žitnica sveta, se še ni točno precenila, a prevladuje mnenje, da bo letošnji pridelek enak lanskemu. Trgovska pogajanja med Grčijo in Ru~ munija prekinjena. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Grčijo in Rumu-nijo so se nenadoma prekinila, ker je rumunska delegacija odločno odklonila grško zahtevo po svobodni plovbi na Donavi ter izjavila, da je pripravljena razpravljali samo o carinski zadevah. Usnjarska in krznarska kriza v Nemčiji. Zadnje čase preživlja usnjarska in krznarska industrija v Nemčiji težko krizo. Dasiravno izvoz pada in raste izvoz, je vsled neugodne konjunkture v državi močno padel konsum, vsled česar so bile tvornice prisiljene omejiti proizvodnjo za eno četrtino. V zvezi s tem so tudi padle cene usnjarskim in krznarskim izdelkom za nad 30 odstotkov. Rumunska zunanja trgovina se je v letošnjem prvem četrtletju nekoliko izboljšala vsled narastlega izvoza, a je vklub temu še vedno pasivna za 1.130 milijonov lejev, dočim je pasivnost lanskega prvega četrtletja znašala 2.211 milijonov lejev. Vrednost uvoza letošnjega prvega četrletja znaša 6.643, izvoza pa 5.513 milijonov lejev. Nevzdržno nazadovanje prometa v Trstu. Podatki za pristaniški promet v Trstu v prvih petih mesecih letos pokazuje-jo, da je letošnji promet nasproti lanskemu v istem času padel za 27.100 vagonov. Najobčutnejše je nazadovanje prometa v maju, ki je letos znašal 38.160 vagonov, lani pa 54.000 vagonov. Nazadovanje argentinskega izvoza. Poročilo o izvozu iz Argentine, katere glavni predmeti izvoza so zlasti žito in goveja živina, oziroma meso, kažejo v letošnjih prvih štirih mesecih občutno nazadovanje nasproti lanskemu istodobnemu izvozu. Vrednost izvoza, ki je lani znašala 369 milijonov pezov, je letos nazadovala za tretjino ter znaša komaj 248 milijonov. Žetev v Rusiji. Sodeč po ruskih in ameriških poročilih bo lelošnji pridelek žita v Rusiji nekoliko večji, ker kaže letina dobro in je tudi posejana površina v razmerju proti lanski narastla v večjem delu države za 10 — 11%; vendar uspehi ne dosegajo po programu določenih množin. Dopust v Fordovih tvornicah. Da Fordu spričo gospodarske depresije ni bilo potreba odpuščati delavstvo po vzorcu drugih industrijskih podjetij je ustavil za 14 dni obratovanje v svojih tovarnah in dal delavstvu ter na-stavljencem kolektiven dopust za to dobo. Število prebivalcev v Albaniji. Te dni zaključeno ljudsko štetje v Albaniji izkazuje 1,303.000 prebivalcev. Insolvenca velike slovenske lesne tvrdke v Trstu. Znana slovenska lesna tvrdka v Trstu Mankoč, Gostiša & Co je šla v konkurz. Ugotovitveni narok je določen za 6. avgust. Uvoz živine v Italijo. Naraščajoče številke vrednosti v Italijo uvožene živine pričajo, da živinoreja v Italiji vkljub veliki propagandi še vedno stalno nazaduje. Vrednost uvožene živine je znašala leta 1927. 408 milijonov lir, leta 1928. 570 milijonov in lansko leto 670 milijonov lir. Kot glavni uvoznik prihaja v poštev naša država. Novo napovedana živinorejska propaganda v Italiji tudi po mnenju samih italijanskih strokovnjakov ne bo uspela, ker za dosego pomembnih uspehov niso dani potrebni pogoji. Polom dveh italijanskih bank. Banka »Credito Begionale Ligure« v Genovi z delniško glavnico šest milijonov lir je zaprosila za uvedbo prisilne poravnave. Banka »Credito Padano« v Milanu je istotako zaprosila za poravnavo ter nudi upnikom 45 odstotkov. Prebivalstvo Nevvvorka. Po zadnjem ljudskem štetju ima New-ycrk 6, 958.800 prebivalcev, tedaj se je v desetih letih prebivalstvo pomnožilo za 379.000 oseb. Brezposelnost v Nemčiji. Nemški minister za delo je parlamentu objavil, da znaša število brezposelnih v Nemčiji 2,145.000 ljudi. Število brezposelnih v Angliji se je tekom tedna zopet pomnožilo za 75.250 oseb in znaša torej skoraj ! milijon 900.000. Nasproti lanskemu stanju brezposelnih se je število pomnožilo za skoraj tri četrt milijona oseb. Znižanje diskonta. • Švicarska narodna banka je znižala diskontno mero od 3% na 2 Y<%. Borzna DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din angleški iunt 274-90 27428 aineri kanski dolar 56 50 56-30 avstrijski šiling 8-— 7-97 belga 7-90 7-87 bolgarski lev češkoslovaška krona —•41 —•4« 1-676 1-67 francoski frank 2-219 2-22 grška drahma —•73 —•73 hcl. goldinar 22-70 22-70 italijanska lira 2-964 2-95 kanadski dolar 56-20 50-20 madžarski pengo 990 9-89 nemška marka 13-50 13-46 nemška marka 14-52 1348 poljski zlot 6-34 6-35 rumunski lej —•3360 —•35 švicarski frank 10 959 10 98 španska peseta 6'58 6-62 turška lira zlata 247-— 247-— zlati frank 10-959 10 96 turška lira 26 30 26-30 argentinski pezos 21-— 21-— danska krona 15-13 15-13 švedska krona 15-18 15-18 norveška krona 15-13 15-13 poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompl-no 43275 — 433, 7K- % Blairovo posojilo 85 do 85-50, &% Blairovo posojilo 95 do 96, investicijsko posojilo 86—87, tobačne srečke 42 — ponudba, 1% posojilo Državne hipotekarne banke 84 50 do 84'60, 4 '/<% bosanske agrarne obveznice 54- — 54'20, begluške obveznice 75-80. Stanje državnih papirjev je čvrsto. Močno so se okrepile obveznice Državne hipotekarne banke. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 905—910, Kreditni zavod 175. Združene papirnice Vevče 118, Ruše 280—300, Strojne lovarne 75, Narodna banka 8250—8300, Trboveljska premo-gokopna 402 do 405, Union 191 do !92, Kranjska industrijska družba 288. Stanje bančnih efektov neizpreme-njeno, dočim kažejo industrijski papirji slabejšo tendenco. Trboveljska je zopel nazadovala. Tržna poročila. Podražitev umetne svile v Franciji. Po stalnem padanju cen za umetno svilo prihaja iz Pariza vest, da so ta-mošnji tvorničarji povišali ceno umetne svile za 1 do 2 franka pri kg. Nadaljni padec cen svilenih kokonov v Italiji. Cene svilenim kokonom v Italiji so zadnji čas padle tako nizko, kakor že niso bile 40 let ter se gibajo v višini 6—7 lir za kg. Značilno pa je dejstvo, da se plačujejo kokoni na japonskem, ki je najopasnejša konkurentinja Italiji po 10— 11 lir za kg. Baker. je v ceni ponovno nazadoval ter je mednarodni bakreni kartel znižal cene skoraj za 5%. Medtem ko so cene bakra v aprilu nekoliko okrepile po prejšnjem padanju, so od tedaj zopet padle skoraj za celo tretjino. ŽITO: Pšenica: bačka, 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh 250—252-50; bačka, 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh 242-50 do 245; bačka, 77 kg. 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh 237-50—240; nova bačka, uzančno blago brez doplačila, dobava meseca julija 210—212-50; nova bačka, uzančno blago brez doplačila, dobava meseca avgusta 220—222-50. Rž: nova, 72 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh 100—182-50. Meka: pšenična 0/g, fco vagon Ljubljana, ■prsi odjemu celega vagona plačilo v 30 dneh 405—410, Koruza: popolnoma suha, dobava meseca julija, plačilo v 30 dneh 162-50—165. Ječmen: novi bački spomladanski, 68/69 kg 165—167,50;ncvi bački ozimni, 66 kg 155 do 157-50. Oves: bački, navadna voznina 195—200. Motvoz Grosuplje. Cene živine v Zagrebu. Vkljub razmeroma majhnemu dogonu v zadnjem tednu so šele cene pri nekaterih vrstah goveje živine v Zagrebu nekoliko navzdol ter so beležile sledeče: Goveja živina (za kg žive teže): biki 7—8 Din; krave-mlekarice 7—9, za meso 4 50—650, bosanske 4-50—5, junice za rejo 850—9-50, za meso 5—750, junci za meso 5—7 50, la 8—9, Ha 5—7, voli la 850—9, Ha 7—8, bosanski 550 do 7; teleta živa 12—1350, zaklana 1450-1550. Konji: težko-tovorni par 10.000 do 12 tisoč Din, lahki-vozni par 8.000 — 9.000, kmečki par 6.000—8.000; žrebeta do 1 leta Din 1.000—1.500 komad, do dveh let 1.500 — 2.000 Din komad; konji za meso Din 125—1;50 za kg žive teže. Svinje: domače-pitane Din 11 —11 50, sremske-zaklane Din 14—16, svinje do enega leta Din 10—11, nad eno leto 10—12 Din za kg; pujski (odojki) živi Din 120 do 300 za komad. Cene žita v Bolgariji. gredo naglo navzgor. Tako je ječmen poskočil tekom tedna v ceni od 1-80 na 210 leja. Tudi koruza je šla navzgor ter se plačuje po 2 85 leja. Cene perutnine v Sarajevu. Na zadnjem sejmu se je plačevalo za par piščancev 20—50 Din, kokoši za par 40—70 Din, par rac 30—60 Din, par gosk 80—120 Din, par puranov 80 do 120 Din. Jajca. so v tekočem tednu skoraj nepričakovano padla v ceni ter se plačujejo po 75 par komad. Berlin plačuje po 7 50 do 7-75 pfenigov (Din 1 do 15). Cene živine v Italiji. Na milanskem trgu se plačuje goveja živina po 3 20 do 4-70 lir za kg žive teže, meso pa ima ceno 8'95 do 10-25 lir. Krave: živa teža 260 do 470 lir, mrtva teža 8-70 do 975. Cene krme v Zagrebu. Detelja (za 100 kg) Din 75—100, seno 50—75, slama 50 — 75. Železo pred pocenitvijo. Ameriški železninarski trust je bil primoran znižati ceno železu za približno 1:1% v zadnjem času. Evropski železni nar ji skušajo sicer še vedno vzdržati stare cene, in doslej še niso popustili, vendar bodo morali spričo zadnjih padcev cen v Ameriki tudi oni navzdol. Lesni Natančno tehtanje lesa na železnici. Ker se je zadnje čase večkrat dogodilo, da je bil pri železniškem prevozu Jesa konstatiran primanjkljaj na teži, je generalna direkcija železnic naročila, vsem železniškim postajam, da morajo pri tehtanju lesa zelo natančno postopati in tudi pripomniti, če je bilo blago oddano v mokrem stanju, ker se lahko med pctjo usuši. Tako pripombo mora pošiljatelj podpisati. Če odkloni podpis, je dolžna železnica odklonitev podpisa na voznem listu zabeležiti. Zanimanje za hrastovino v Holandski. Po poročilu našega konzulata v Rotterdamu se zanima za našo hrastovino rotterdamska tvrdka C. Boersen, Tas-manstraat 31-33. Interesenti naj ponudijo direktno tvrdki, ali pa goriimeno-vanemu konzulatu. trg. DOBAVE: 1500 komadov železniških pragov, predvsem hrastovih nabavijo grške železnice. Pogoji na razpolago pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. 300 m suhih bukovih drv kupi mestno načelstvo v Ljubljani. Zapečatene ponudbe z naznačbo cene franko vagon Ljubljana — dolenjski kolodvor je predložiti mestnemu gospodarskemu uradu do 31. t. m. 60 m plohov nabavi do 21. t. m. direkcija državnega rudnika v Velenju. Pogoji pri Zbornici TOI v Ljubljani. 10.000 komadov ograjnih štakeljnov, 300 komadov drogov, 300 komadov hrastovih stebrov za ograje, nabavi do21. t. m. gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani. Strojni oddelek iste direkcije pa nabavi do 24. t. m.: 600 ročajev za armature, 900 ročajev za kladiva, 100 ročajev za lopate in 200 toporišč za krampe. Pogoji pri omenjenih dveh oddelkih. Hrastove pragove in 100 m borovih Plohov dobavi do 23. t. m. direkcija državnega rudnika v Kakanju. Natančni Pogoji istotam. LJUBLJANSKA LESNA BORZA: Položaj na lesnem tržišču se še ved-noče izboljšati. Značilno je, da so vsa Paša pristanišča, zlasti Sušak in Split natrpana z lesom, ki ne najde kupca. Edino drva so predmet živahnejše kupčije, vendar so cene še vedno veliko prenizke. Cene so šle tekom zadnjih dni nekoliko navzdol in sicer se notirajo na borzi za m3, franko vagon, nakladalna Postaja sledeče cene: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 190 4o 210; brzojavni drogovi 220—230; bordo-nali merkantilni 300—330; trami merkan-hlni 240—290; škorete, konične, od 10 eni naprej 580—000; škorete, paralelne, cd 16 (m naprej 6CO—040, škorete, pcdmerne do 15 cm 4811—500; deske-plohi, kon., od 10 cm naprej 450—500; deske-plohi par., od 16 cm naprej 490—540. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 450—470; deske-plohi, naravni, ostrorobi 0C0 'jo 700; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 050—700; deske-plohi, parjeni ostrorobi 750 do 950; testoni 430—440; tavolete 900—950. Hrast: hlcdi I., II. 300—400; bordonali 1200—1300; deske-pdohi, neobrobljeni bou-les 1200—1300; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900—950; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 1000—1200. Drva: bukova, suha 16—17'50; hrastova, suha 14—15'50. Železniški pragovi: 2'60 ju, 14—24, hrastovi 53—56. ‘ Oglje: bukovo za 100 kg 75—80. Povprašuje se po sledečem blagu: Testoni: 1., II., III., dolž. 2"25 m, od 10 do 30 cm širine. Cena naj se glasi franko yagon Sušak pristanišče, za IV. od 2-25 m in kratki testoni (testate) naj se cena glasi -5% manj od gornjih. Dolžine posameznih testatov so lahko 1'75, 1-40, 105, 0 70 m. Vsako vagonsko množino do konca 1. .1930 se potrebujejo: Javorjevi plohi: pstrorobi, Paralelni, očeljeni, od 27 min naprej do 100 mm, od 2 m dolžine naprej, od 20 cm širine naprej, I. zase, odnosno 1., II. zase. — Bukovi ali javorjevi remeljni, brez grč, ravni, nerazpokani, ostrorobi, parjeni ali nepar-jeni, s toleranco posameznih znakov srca, Dobra svetiljka. prijetno stanovanje. Maksim sveča se polni s petrolejem, bencinom ali bencolom. Gori brez smradu in se ne kadi. Potrošnja za 15 ur samo 1 liter gorilnega materijala. Jakost svetlobe 300 sveč. Zanesljiva proti vetru in dežju. Josip Kostajnšek, Celje, Vodnikova ulica 9- Maxim od 60 cm dolž. naprej, in sicer: 57X57 mm,. 57 X 54 mili, 57 X 50 mili, 57 X 48 mm, 57 X 45 mm, 57 X 41 nun, 57 X 38 mm, 57 X 35 mm. — Bukovi remeljni, parjeni, ostrorobi, ravni, brez grč in srca, v dolžinah 54, 100, 120 cm; 32 X 19 111111, 38 X 19 111111, 38 X 22 111111, 45 X 22 111111, 64 X 19 mm. 38 X 16 111111, 32 X 22 111111, 26 X- 22 111111. — Orehovi plohi boules, večja množina. — Vse franko vagon prihod Sušak pristanišče. 1 vagon smrekovih desk, paralelnih, ostro- robili, očeljeiiih, I., II., suhih: 15 m3 od 24 111111, 5 1113 od 18 111111, 5 m3 od 12 111111, od 17 cm širine naprej, 4 111 dolžine. Cena franko vagon meja Postojna. 1 vagon smrekovih desk, paralelnih, ostro-robih, očeljenih, I., II., suhih: 5 m* od 28 111111, od 17 cm naprej; 5 m3 od 38 111111, od 18 cm naprej; 5 1113 od 48 111111, od 18 cm naprej; 5 1113 od 58 111111, od 18 cm naprej; 5 m3 od 70 111111, od 20 cm naprej; dolžine 4, 5, 6 111. Cena franko vagon meja Postojna. Smrekove deske: ca. 100 nr' 24, 18, 12 nun v francoskih širinah in to, kakor sledi: dolžina 4 111, širine od 22, 25, 28, 30, 33, 36 cin. ca. enako razdeljeno; debeline: 50% od 24 111111, 30% od 18 111111 in 20% od 12 111111; kvaliteta: Monte I., II. D Smrekove deske: ca. 20—30 m3 v sledečih