Tečaj
XIX.
î,
1 ř
m
spodarske
obertniške

nar

Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. CO kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta SO kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. & kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo
11
decembra 1861.
Sota in nje pepél za gnoj

Po „Schles. landw. Zeitg
w
J
La m patli najdel, da od
padki ali tako imenovani drob od šote, ce se z &p
P
cegelnim prah
pélom in krompir, ka
ali prav za prav mesa se pa ta gnoj tako
pomeša, daje dober gnoj za rez,
fižol
in dru
razno
njavo. Napra
Vzame se 12
tov presej
sotnega
b
3
cente zmietega
pn
a
, 2 centa in pol pepela iz derv in 3 cente in pol cegelnega prahu; ta mešanca se kake 3 čevlje
zacoe
h
nasuje iu berž z vodo dobro namoci; ko hajati, se mora pa zopet z vodo polivati, ce zmerzuj
pri
»
pa
z vročim kropom
Tak
«
J
ostal kup cez zimo, in sicer
od mesca listopada do sušca, samo da se med tem časom
dvakrat premeša. Kadar se nj
s tem gnojem gn
• t
k
mora posebno na to gledati, da se gnoj naiai z brazdo dobro pomeša. Njiva se preorje in povlače ktera se ima s šotnim gnojem gnojiti, potem se še
k
, se a in bro, ki at
s ternovo brano převleče. Ra podorje in skerbno zavleče, gnoj, kakor so skušnje poterd
Ravn
gnoj
tak«
se potem plitvo
ti
se j
tih sk
Z
suhe
ludi na t r a v n i k i h nike je šota poseb
ta
in
dober in korišten gnoj, posebno ce oHtane ćez poletj
na
kupu
da se le veck
prekoplje in poliva, v j
pa po
senožeti raztrosi. Frisna sota pervo leto malo koristi. Ako se pa šota, naj je sirova ali pa že vležana, z ugašenim
se
apnom pomesa,
kosi vec in veliko boljše trave. Za 20 po navadi poldrugi do pol tretji cent
guoj mocno zboljsa, od ktereira se na
sote
j e m 1 j
pnen
hú
da
šota popolnoma
pad
1
je najbolje v j
gnojiti. Ce se s soto spo
• f
gnoj
se k
k
gnoja
se
le drugo leto. Posebno dobro pa je, če se šota z gnoj
meo p
in pomesa
Za šoto in za
vanje neizrečeno k
S
naglo se z
v živo ali rodovitno
S«°J J
nobeno
Ijo ne spreobern
se z
tak
rečj
kak
poli— tako r će
m
J
se d
tr
i c o pomesa , ač lahko poz
posebno koristno
An
ijak se z gnojnico zveze , in to je ravno za gnoj ali pepéia ne pa ne smé k ti rne-
b,)
šanci devati. sicer bi
ijak iz
ar
noja
pobegnil.
Ako
pa hoćeš ravno tisto senožet z apnom gnojiti, stori to še
le d
ar
o ali
etj
to p
k
je bila z gnojnico gnojena
Ka
t
pep
adeva

pravij
i
d
J
bolj
t * •
kot
N
Angležkem napravljajo ua mocvirj
pepél iz derv.
(mahu) velike kupe šote, ki jih p bi s plamenom goreli (sicer bi bil pepél Kdor pa šoto v peči žge, mora pepél, ka
rt ar
P*eJ
pa ne,
d
k
pride
liko
z vodo polit
d
dalj
rodovitne moči. Če hoćeš s šolnirn pepél
3 slabejši). vroč iz peći ne tlí, sicer zgubi pepél ve-
I njive ali
travnike gnojiti, ne puščaj
S*
P
m i I i m
b
na
da bi ti
ga
dež izperal ali pa solnee prep
ni
or
ku, lej,
P
da ga přeseješ, preden ž njim žgaue kose odpraviš. Najbolje opravil, ako ga z apnom mešaš oves in ječmen ni ta pepél dober.
ar
nojis, da mu najbolj so boš s šotnim p e p é I o i
Z
J
žito, ja
rez,
k
preveč v slamo žene;
tem većega priporocila je
po jari ni.
pa
reden za
druge pridelke
Kdor hoče s šotnim pepélom sadně verte za zelenjavo
iu
in kuho gnojiti, ga ne sme koj frišnega iz peci jemati ga ne na debelo ponipati. Skušnje so pokazale, da si že oslabljene drevesa, če se z imenovanim pepélom gnojé, jako opomorejo. Ce pa pepél a, ki si ga okrog dreves potresel, dež ali rosa ne pomoći, ga moraš s škropivnico poškropiti. Ce je na vertu debela in rodovitna, pri tem pa pregnojna zemlja, je vležan pepél najbolja pripomoć, perst zopet oživiti, da jame svojo dolžnost zopet cversto opravljati.
Ce se šotni pepél po deteljščah mesca svečana potrese, jim kaj dobro stori; posebno korišten je pa za grahorišča, ktere obilo tega pepéla za svojo rast potrebujejo. Na An-
gležkem gnojé s tem pepélom pogostoma tudi pes i, po kterem ne prav dobro ponaša in jako debeli. Za senožeti in trav iti ke ž
delom neugasenega apna, in jih spomladi, ki je za to naj
• •
njim gnojiti, ga mesajo s cetertim ali petim
bolja doba, ž njim potresujejo.
Posebno dober g
««J je
ta pepél za n i z k e in m o ć i r n a t e travnik e. Na Nizo-
yomlji mesaio kmetovavci pepél iz šote tudi s človečjekom. Zato ho napravljene v strauišćih posode z nekoliko pepélom iz šote, kjer ne nekoliko časa dobro povrè in poděla.
pusté, da
se gnojna mesarica
Obertnijska novica
(Novo maslo). V7 „Wochenbl. d. L. F. u. H
a
be
emo, da so po
dolgih skušnjah znajdli, navadnemu oger
V •
s i c n e m u
po
ekem posebnem načinu vès duh od
praviti, in ga prav okusno napraviti. Taka cista masčoba se naredi iz njega rabiti iu da ih

da He dá pri naši kuhi in peki dobro p
me^tuj
v
h receh nase sirovo maslo
(puter). Ogeršično olje kakor druge olia imajo 50 do 65
ljnatih (oleina ), in 40 do 4
skorej ravno tii
pa
ojenih delov (olearina)
bstoj
dele kakor naše
v sebi, torej sli
sirovo maslo.
Ker se tedaj to novo maslo napravlja brez primešane soli, ne pa kakor naše navadno, ktero ni brez soli za rabo, in ker ga ni treba topiti in ker nima sirovih, maslenih in vodenih delov v sebi , ga je pri kuhi in peki že dovelj tretjina (tretji del) namesto našega navadnega masla. Pri tem so pa jedila mastneje in ukusneje, pekarije pa rah-leje, lepše na videz, pa tudi boljsega okusa. Naprava tega novega masla, ktero v nekterih fabrikah že prav na debelo napravljajo, je nek prav Iahka ; zato je mogoče, da se bo ta zabelja kmalo zlo razširiia po svetu.
(Zidovje v novo zidanih poslopjih naglo
posusiti), naj se v vsaki sobi ali izbi 6 do 10 funtov oglja sožge in med tem soba prav terdo zapre; to naj se
povžije kislic iz
Ko oglje
gon

apno
nagloma
ponovi dvakrat ali tiikrat. zraka in napravi ogeljnoislino, ktero poserka, kemiško zvezauo vodo pa iz sebe spustí. Potem se foba odpre, pa tako, da ne stopi noben človek noter, preden se ni kake dve ur dobro prepihala, da ogljeni puh nikomur ne škoduje.

Naj bi naša fabrika v Vevcah to kmali bolj natanko pozvedila
in potem poskusila.
Vred.
Dobrovoljen opomín
zavolj ce pije nj a koz. *)
V Ljubljani imamo že vec meseov dosti kozavih otrok, pa tudi več od ras ceni h je zboleio za kozami. K sreči ta letošnja kuga ni tako hudobna, da bi ljudje zlo merli po nji.
Ker morebiti tudi drugod se nahaja ta bolezen ali utegne še le priti drugaru, naj omenimo nekoliko o nji.
Človeške koze so ptuja bolezen, ktera je bila iz j litro vi h dežel, posebno ob križarskih vojskah, v 10. in 11. stoletji v naš del sveta (Evropo) zanesena in je odtistihmal se udomaćila pri nas. Jutrova dežela je sploh mati mnogih hudih bolezen. Pred 800 leti tedaj Evropejci nismo nič vedili od koz kakor tudi od fraucozov, kolere itd. ne. Ko so se pa priteple koze k nam, se je navadno vsake 4 leta vlekla strašna kuga po Evropi in za kozami je umerlo tisoč in tisoč ljudi; kar jih je preboielo, so imeli spraskane iu maro<raste obraze, daje bilo gerdo viditi, so oslepćli itd.
Previdnost Božja je hotla, da se angležkemu zdravniku Edvard Jenuer-u je Seta 1797 naključilo, da je v ne-dolžuih kravjih koz a h najdel pripomoćek zoper grozo-vite človeške kozé. Komur so kravje koze stavili, je večidel bil obvarovan hude človeške kuge. Tako je krava postala velika dobrotnica človeška. Otrokom cepljene kravje koze so dajale potem tvarino (materijo), s ktero se večidel sedaj stavijo otrokom iu odrašćenim kozé.
Drugo pot bomo omenili već o kozavi bolezni, danes opominjamo starše iu pa druge le tega, kar je pred vsem treba.
Kozé so nalezljiva kuga , tedaj je
perva potreba: kozavega člověka tako dolgo, da se niso koze popolnoma olušile, loči ti od vseh drugih in ga sa me ira imeti v izbi, ne presoparni iu ktera se vsaki dau s čisto sapo navdá;
drugo je, da se kozé vdrugič stavijo otrokom, pri kterin se ne vidijo znamenja oćitno, da so se jih v per v o stavljene kozé prijele in so tedaj v nevarnosti vdrugo zbo-leti. Ker pa se človek po preteku kakih let včs prerodí in přena red í, zgine tudi s tem moč pred več leti stav-Ijenih koz, kar se po skušnjah zdravniških po [neteku 10 ali 12 let zgodi, — torej je treba, da si tudi odraščeni dajo vnovič staviti koze ali se „revakcinati." Da to more vsak lahko storiti, skerbi vlada sama, ktere naloga je skerbeti za zdravje ljudstva; le ubo^ati jo je treba.
(Konec prihodnjič.)
Segaè, prerok litijski.
Bival je pred 25 leti v Litii sloveč mož, ki so mu ,,Segaeu po domaće rekli, pa ne zato, da bi bil po ptujem blagu se«ral. Bo<r vari tega! Se^ač je bil bo^at mož in
pa vervarski mojster v Litii. Iz njegove vervarnice je šla marsiktera verv po svetu; pri njem so marsikterega oženili, pa tudi marsiktero omožili, da je bil joj! pri njem se je dokaj kupčij sklonilo, ki so se izverševale v dálnem
Sisku. Tako obrajtan je bil naš Segač. Kadar je pa on zveruil kapljico tistega soka, ki ga je hervaško tersje zgojilo, je začel prihodnje reči prerokovati, in menda od tod njegov priimek, ker on je se gal v příhodnost uam drugim prikrito.
Nekega večera sedimo okoli Segačeve mize. Tù nam on zaćne praviti: „Vi ste še mladi, vi bote doćakali, da pojde cesta od sv. Križa po Rekf, in takrat se bo Litija okožila; kadar pa pojde vélika cesta čez Moravce do Litije, takrat se bo Litija zředila".
Litijei po konci! pervi del prerokovanja vašega umer-
*) Kôze, kozé, se tu in tam po Slovenskem tudi osepnice i men oj ej o ; osepnice, pa tudi boginje jim pravijo tudi Serbi, Rusi in Poljaci pa os pa.
*•) Moravće, vas v fari sv. Križa pod Litijo.
lega Segača se nad vami že spolnuje. Po vaši Reki je že res zdelana prav pripravna cesta: vi se tersite. da se ognete vseh klaucov, vendar tako, da ne delate nepotrebnih ovinkov. Zato vaše delo že po već farah na Dolenskem slovi. Napravite še Trebance, da zdelajo od svoje plati cesto memo Jevševarja do moravškeg-a mostů, in po tem se bo tudi drugi del Segaćevega prerokovanja spolni!. Vi bote res imenitui, vaše mesto pa sloveče, ker bodo vozili memo vas blago po železnih in iesenih kolih. Samo grofa Pače-ta še naprosite, da vam v svojih velikih gojzdih dosti stavbnega lesu prihrani za vaše krasne palače, ki jih bote stavili poleg nove vélike ceste.
Na Kranjskem imamo dosti malih cest, pa malo prav speljanih. Kako to? me utegnete prašati. To je pa tako: Naše male ceste so se dosihdob med nami čisto po volji kautonskih naćeiuikov in pa grajščakov morale zdelovati. Ti pa so se ogibali: tukaj kakega srajščinskega travnika. tamkaj kake farovške njive, spet drugej je gospodiu načelnik segel prijatlu v roke, da se neće njegovema gajiču ništa kvara činiti, lu tako je naredila sama keršanska ljubezen, da so na naših malih cestah ostali ovinki in klauci čisto nepotrebui; ti pa voznika mudé, iu mu praznijo žep.
Kdo bi pa moral nove ceste osnovati, da bi ne bile skažene? To bi zamogli obertniki in posestniki tistega kraja najbolje zagotoviti, po kojih okrajinah bi se nove ceste na-rejale, ker le taki možje poznajo najbolj svét iu pa težo blaga, ki io bo mo^la nova cesta uositi. Stavim, kar kdo hoće, da bi šmartenski kerćmarji, kiobučarji, usnjarji iu kovači nikdar ne bili svetovali, će bi jih bil kdo za to po-prašal, da bi se cesta od Siriartna proti Pljuski ćez Ki-lovec, prav po domaće: Bogensperk, narejala, lemveč terdim, da bi bili ti možje pokazali čisto drug pripravniši in polož-uiši svét za tisto cesto. Naj bi si bila kilovška grajščina sama skerbela za pot od male ceste do gradu. Po klancih se mora Ie tam cesta peljati, kjer se ne dá klancov tako ogniti, da bi se po okolišu prihranila vsaj polovica stroškov za priprego. Govorimo le od o v i u k o v cest, iu ne omenimo tako imenovanih rajd, ker te so nepotrebne povsod, naj je gora visoka kakor le hoče. Rajde pričujejo, da ceste ni dosti izurjen mojster osnoval. Po serpinah*) umetno speljanih se privozi na najvisokejše gore hitro iu varno. Kje vozi železnica po rajdah? po serpinah pa na višave in v doline. Tudi gosp. Engeltaler je knezu Auerspergu po priličnih serpinah izpeljal cesto od Fužin pod Zužembregom do Lašć, vasi proti Koćevju, tako, da zdaj 25 centov par terdnih kónj tam ložej speljuje, kakor pred po rajdah 15 centov, dasiravno stoji tista vas 1222.102 sežnjev nad Kerko iu Fuzinami. Dokler so po rajdah iz Tersta na Občino vozili, so bili konjici iu voznjači dostikrat nesrećni: zdaj pa, kar okoli po mandrigah vozijo, ni ćuti kaj taceta. AI kdo je osnoval tisto cesto po mandrigah na Občino? Preblagi gospodin Kronept in njegovi tovarši, veliki tergovci in obertniki v Terstu iu na Dunaji so jo sprožili leta 1827 iu dodělali do leta 1831; pa poterdila se je. Kdo je na-svetoval novo cesto od moravskega mostu cez Storovje po Reki na Litijo? Posestnik velike grajšine turuiške, gr«»ř Pače, si je pervi to delo dornislil; on je prigovarjal kantonskima naćelnikoma v Trebneui in v Litii, da sta v to přivolila, iu ljudem leta 1861 ukazala, da poma^ajo, da se to obće koristm» delo hitro dodela. Le to je škoda, da tre-banški kanton ni še letos čisto zdělal ceste odTrebnega memo Jevševarja do moravškega mostu! Grofu so se pridružiti obertniki litijski in njih sosedje v okolici tako. da se zdaj kósajo, kdo bi več storil iu več pripravne^a sveta za uovo cesto podařil. Pa tudi ta cesta se more poterditi; saj so jo osnovali in proti železnici obernili posestuik grof Pače, obertniki domači iu prerok litijski, ujih slavni Segač.
L. St.
*) Serpine (izraz francozki) so daljni okrogi ceste serp«m podobni, ki se vijejo proti verhu visokih gorá.
do svojih hcer 1,2, 3, 4, 5, O, 7, 8, 9, pred
polnoèjo novega leta 1801.
Spisal E. Nožarjev.
Predrage hčere! Globoko za gore se je solnee utopilo, nad kterimi se je zlata zarja večerná noćili tamnoti umak-nila, ki zaspano obličje utrudene zemlje s svojim černim valom ua debelo že pokriva , ko polnoćna ura teće. Pać važna noć! v tej namreč ima nastopiti množim narodom nova časova doba — novo leto, ki je v življenju člo-veskem tolike zanimivosti, zgodovinarjem podlaga skoraj nešteviluih dogodb; še važniša pa je, preljube, za nas, ker vam je znano, da zbora noeojšnega v teh zračnih višavah namen je, m oj o enoletno vlado na pervi najnižji stopnji — samic zaporedoma vsaki izmed vas od perve do zadnje na eno leto izroćiti, najpervo pa enojko vpeljati. Prej ko pa to delo prevzamem, vas hočem bolj imenitnih lastnost dose-danjih vpeljav v kratkem opomniti, dasiravno jih pri vsaki izroćitvi čujete, in sem uverjena, da ni vaša navada, jih kvariti, ampak ponovim jih, da svoje vladarstveno dolžnosti spolnem. Vseh vas devet mojih hćer prizna predništvo svoji majki, meni ničli, ki sem bila že, preden je moj gospodar orjaške tečaje zeme'jskega kroga postavil , ravno s tem vaše bitje zagotovil in ga meni podvergel, in ki bom še po razderitvi tega orjaškega kroga. Veljava moja pa obstojí le z vami vred, ako vas na svojo levo si postavljam; na vaši desni pa zgubim vso svojo vrednost, le v decimalnih ra-ćunih popolnoma ne. Zato sama nisem imela veljave pred začetkom sveta, sama je nimam sedaj, in je ne bom imela po sodnem dnevu. Vidite tudi, da to govorim v arabsko nošo oblečena, v kteri ste tudi vé; številke v druzih ob-lekah, kot rimske, ki se tudi kmečke zovejo, ker jih priprosti kmetje za pisavo domaćih raćunov rabijo. gerške, hebrejske, armenske, malabarske, rusovske, ki jih vse Ie vede pozuajo, so silo redke, neukretne skoro v slehernem oziru javnega življenja, in nekakošno ugasujejo; mé v arabski obleki pa imamo vedno toliko Ijubljencov, da kar se sploh piše s številkami in govori o njih, se piše in misli v naši arabski obliki, ker smo ljudstvom najljubše, za pisave, raćuustva najbolj ročne in za vsako rabo najpriprav-niše ; oblika ima nekaj visocega, mogočnega, nekaj žlah-nega, kraljevoga na sebi; že za tega del se spodobi in je pravično, da v tej gosposki obleki ljudstvom čas vladamo. Tudi v uazočem zboru, drage hčerke moje, smo viditi le v moji arabski obliki, iz ktere ste vé se razvile, da v nji z mano vred narodom čas vladujete od pričetka do razpada sveta. Vlada ta pa obstojí iz raznih stopinj. V stari za-vezi so bilo štiri vladne stopnje: perva najnižja stopnja samic ali enoletij, druga desetic ali desetletij, tretja stotic ali stoletij, četerta tisučletij.
Pri stvaritvi svetá ste jele na pervi stopnji čas vladati,
in ste vladavale do četerte stopnje od 1 do 4000, to je, do
Kristusovega rojstva ; prebrisani svet je pa to obernil ter 4000 v Adamovo pričetje in 1 v Kristusovo rojstvo postavil (pogleda na zlati časomir, ki ji ob strani z biseri in srebrom tkanega pasu na leskeči verižici visi); ali čas ne pripušća te vpeljave stare zaveze posebej priobčiti, že zlasti, ker se ujemajo s temi nove zaveze, o kteri vpeljavi vam mislim govoriti.
Najpervo nekaj občnega.
Ker razun moje in vaših oblik ni v številkah druzih oblik, ljudstvo je pa večkrat mnogo mnogo številk rabiti primorano, bi mu ne moglo nas deset skoro nikdar ustreči ; toda vsaka izmed nas ima toliko sebi od nog do glave popolnoma podobnih namestnic, kolikor jih le potřebuje, ker se včasih tako nanese, da ima ravno tista izmed nas na več stopnjah ob enem vladati in tadaj svojo namestovavko na dotično mesto postavi; pozneje boste to lagleje spreumele. Kar mene tiče, tudi vladam ćas na raznih stopnjah; na
vaši desni spervega, ko novo stopnjo nastopite, da vam novinkám marsikaj svetujem, in sicer deseti del časa vaše stopnje; celi ostali čas vlade na tej — prej moji — stopnji so vam pa vaše namestnice zaporedoma tovaršice na tej manjši stopnji, iz ktere sem se jaz jim umaknila. Zdaj pa
posamno.
Ko se je stara zaveza h koncu približe vala, je vladala pojemljajoča enojka 1 ; po rojstvu Kristovém je pojemljajoča enojka stare zaveze ugasnila, in na njeno mesto sem jaz ničla za nekaj migljejev kot časna mejnica stare in nove
zaveze stopila, da sedé na kraljévem prestolu novozavezno vladařstvo čez časne tekove vam, svojim hćeram, iznova naj nižje stopnje enoletij vsaki na eno leto izroćim, najpervo enojki 1. Ko se zagerne slednja noč enojkine vlade, pomazilim v polnočnem shodu dvojko 2 za enoletno vladarko samic, čez leto ravno tako trojko 3, in sopet nad letom ćeterto 4, potem petico 5, za to šestico 6, dalje sedmico 7, potlej osmico 8 in v posled devetico 9. Zdaj bi imele vé zopet verstama po enoletno vlado nastopiti enako dnevom v teduu; al da si tudi sleherni dan sopet enacega rodi, se dan za dnevom verti, se tudi tedni na vsacih 7 dni množijo; in kot tekućega ćasa kolesa med vertenjem krog lastne osi tudi dalje vedno od preteklosti in sedanjosti v neizmerni prostor neznane příhodnosti se vertijo, vedno daljše znane brazde za sabo puščaje: tako je vam primjeno, se v vladařstvu od samic na desetice, od tod na stolelja itd. vedno dalje pomikati in sled samic, ko ste na drugi, sled desetic in samic, ko ste na tretji vladovavni stopnji ... za seboj puščati. Ako se toraj s časom dalje ua drugo , poz-neji tretjo . . . stopnjo pomikujete, se morajo preorane brazde samic, desetic . . . vedno za vami znati, brez kterih se ne dá dokazati, da ste se kadaj le količkaj iz mesta ga-nile. Vsled tega izroćim po polnočnem shodu leta 9 enojki stopnjo desetic 10, kjer ostane deset let; mé vse se bomo med tem časom na stopnji samic zverstile, ua ktero naj-perva sama za deseti del časa njene vlade, to je, za eno leto stopim, da bom v desetletni vladi sperva še neskušeni enojki s svojim svetom pri roči. Cez leto izroćim enoletno vlado, ker ima enojka že desetletno, njeni namestnici 11, potem dvojki 12, nad letom trojki 13, vsem zaporedoma do devetice 19; enojkina desetletna vlada je pri kraji, tudi samice so se vse zverstile zraven nje; izvoljena je toraj dvojka 20 za desetletje, h kteri pervo leto jaz pristopim, potem enojka 21, po tej namestnica dvojkiua 22, ćez leto trojka 23, .... na zadnje devetica 29; dvojki sledi zdajci trojka z mano ob desni 30; samice se v vladi vsacih deset let enkrat spremenijo, in na stopnji desetletne vlade se dvignejo za določenim časom ćeterka 40, petica 50, šestica 60, sedmica 70, osmica 80 in devetica 90; sleduje leto spremlja devetico na pervi stopnji nje namestnica 99. Ko se polnoćna ura zadnjega dné tega leta približa, skličem zbor, vam razložim dosedanje vpeljave v vladařstvu, kako ste sćasoma vse stopnje desetletij vladale, da je zdaj treba nove stopnje — namreč stoletij nastopiti, ob enem pa tudi stopnje enoletij in desetletij po omenjenem redu. Obernem se k enojki in jo spremim do tretje stopnje 100, na kteri bo gospodovala sto let; sama pa ostanem na njeni desni deseti del stoletja, to je, deset let ko pomoćnica v tej ali uni sili in stiski; na enoletno stopnjo si pa postavim svojo namestnico, za ktero se vé, drage hčerke, vse v devetih letih poredoma namestujete ; ob desetem letu odstopim od stoletne enojke na desetletni stopnji, ter ji pripeljem za desetletno tovaršico njeno namestnico 110, sopet ob letu
dvojko 120, trojko 130 .... 190; samice se pri vsacem desetletju lazvertijo, potem tudi pri zadnji desetici 190, h
kteri čez osem let zadnje samice namestnica 9 pristopi — 199. Desetice in samice so svoje mesta v sto letih popolnoma dovladale, kakor enojka svoje stoletje, na ktero se
vsled zbora zadnje noči leta 199 vsede dvojka 200, desetice in samice se namestujejo kot prej; čez sto let ven-
čamo v slovesném zboru trojko za kralj
toletn
300
Aktenstiicke zur Geschichte des kroatisch-slavoni
pet cez sto let četerko 400
cez ravíio
tico 500. pa tako d
sestico 600
ed
700
osmico 800
P
d
900. V devet in d
letu
tot
9
999 se p i i bi
pet
řU
ko časa pe- schen Landtag es und der naťionalen Bewegung v om Jahre
potem 1848. Mit einem Anhange, enthaltend: die wichtigsten setem Landtagsakten vom Jahre 1861, und das Programm des
O. Ostrožinski aus dem Jahre 1848. Nebst Portrât des
noc njenega
Ijest
?
praznične
bor
ki
vas
tra — a
je
nja izmed nas vladala. Ban Jelačić. Herausgegeben
S teplu Pejaković, Land
i
d
tr
e h će
moje
vseh d
tags-Abgeordneten aus der Milita r gr enze im Jahre 1848
danjih
d opomnim, da ste namrec ze vse na tretji stopnji
»
vest
vstrijanskega cesarstva z
zbrisij
izvladale, da je pričeti, kamor pa v prejšnem tretjo, drugo
treba sedaj tisočletno vlado če ter te stopnje ćerkami je na svoje najsijajnej
liste
pisala serćnost in
sperva letu de
>jko 1 slovesno vpelj
y
« ê
s svojima
ma
' je
red
terdno možatost, kakor tudi udanost darujoćo kri in blago
/om preslav
in pervo stopnj
d
pridejo na njeno
s kte nega
» je bana
Hervaska in Slavonsk
prij
in dei
i, po
se edi
v o d s t
deržavnega pa
dosedanje mesto samic in desetic moji namestnici, sama pa
kopra
seh narodov kakor zvezde predhod
v
na tretjo stopnjo stoletij
ostanem deseti d
ojki
8v0j
boju proti pohte
rh
• 0
in d
vlade
to je
sto let tej za svetovavko; na stopnji deset
letij in enoletij se p
ve verstite kot, do
daj
Po take
nosti pogubnim narodi derzuil p
m p
gospod
kup
ktero si je uarod nad
razdelku dobi
1000. nad letom 1001. čez devet
let
S temi pohvalnimi besed
je prepoko
razložba
1010
deset let 1020 ..... 1090, čez de
let 1099
m i n i s t r o v Nj
V
ko to leto mine
»
»
J
m oj
stoletne vlade kraj; izročim j
30. uiarca 1850 podan
popisová
zasluge hervaško-slavonsk
namestni enojki 1100, ćez sto let dvojki 1200, za sto let pra
trojki 1300 ....
hval
naroda , in da je
taka
k
na vsaki svoji strani kujiga, ktere
1800
do
nd
nimam višjih stoletij, ime smo gori postavili, knji
imenitna za vsacega . kdor s
zarad tega ostanemo zdaj pri stoletni vladi desetic in samic se ravnate po zgorej raz
ke ; stopnji pazlj
ocesom spremlja v letu 1848 začeto pa dosihdob
ima
ske
1801
1810
1820
i
1850. Zad
enem red ijo polnoi
ter
se ne doveršeno prerojevanje stare Avstrij
zlasti
me
lan
nitna pa za Slovence, najbližnejse
»
leta 1859 sem v našem zb
šesterko 6 na stopnj
junaškega
da
k
v njem
ijo m
ede in prave brat čislajo najkrepkej
deset letno povzdigniia
in ji iz početka sama na desn
pri
šega podpornika vlastnega
d
stopila
ker j
bila še nezvedená in tudi ljudstva še niso mora sercu s pogledom na gnj
i razvitka. In v resnici sedanjo preinoč materi-
bil
na-njo vajene; zato ji
w
J
m
k
roka petico na
m
J
k
h no težnj
tirajoćega, kakor tudi strastno
mesti
terke nehotć pisala, in več
h zmotnjav se je zavidanje iu kri
« V
bnašanj
ed
rod
zgodilo (
P
leda na casomer,
n j ka le 'še 4 mi
ujocemu dobro deti ta kerščauska Ijub
pi
ta čista ćlovc
za
nute do polnoči), pa ne utegnem jih vam priobčevati
koljubnost, pravično
bien
in bi
kel. devišk
od
(Ko
prihodnjič.)
kritosercnost in priprostost, govoreća iz premnogih sklepov
predlogov in razglasov, s kt
je hervašk
rod svoje
V milo znamenje vzájemnosti slovanské
pozdravlja „Naše
gore list" pervo ^besedo,, čitavnice naše s sledečo pesmico:
Pozdrav citaonici ljubljanskoj.
Tebe čedo slavskog duha krasno, Tebi detešce slavensko krasno,
Ljubćek borcov zrodnih, bratskih Vroća ljubav bratov Vam hervat-
skih
S struno zdaj Ijubezni poje glasno !
o važnejših dogodkih
misli
ki jih nam je
i v red
leta 1848 io 1849 razodel in
d o I j u b n
tr tom
P e j a k
v ti knj
bral
in lep
spra
Ja
nam spricujej
i
ki v ti k
ur
da
i razversteni.
ga takrat
mimo Hervatov ni bilo resničnejšega iu bolj
Ljubimice slovenskih boraca' Žarka ljubav hrvatskoga braca Htrunom Ijub'vc sad pozdravlja
glasno !
orecega arodom
ka Avstrij
ogočne kakor
vsem
ko
ed

v d
P
z
cr
h pa
vlado v vseh poglavnih rečeh
rodnim iu deželskim posebnostim pri -
Tvoj nam ustroj pokazuje jasno, Tvoja nam naprava kaže jasno,
_.	i.	vv	«	V t «	V	• i
merjeno, in kakor so se z vso močjo in serditostj
perli
Da u skutu vatrenih srdacah !\lile naše braće Slovenacah Domoljubja plam nije ugasno
f
Budi samo ko nas svaki žudi:
Da pod vrocih sere še zagrinjali Milih bratov domoljubje kali Zivo tle; nikdar plamen ne ugasnil!
Hodi gamo, kak želi nas vsaki:
dualizmu hvalj
m e d M
nr
ja
»
po kterem bi dežel
ogerske in nemškoslovauske bile samo in edino po vladar
jevi osebi zedinjene (osebno edinst
personalna unija)
terdeč nasproti, da se je med vsemi deželami avstrijanskega
vSlavska jeka domorodnih grudi', Slavski odmev rodoljubja jaki, blatna staza, koja vodi k slozi! Zlata steza, pot ki k slozi zlaga.
cesarstva od nekdaj že razvilo ne osebn
pak s t
edinstvo (
), ravno
k
so povzdigmli resuoboo
svoj
tr
las zoper
Dudi duha slavskoga uliste, Budi rodu koća^HH^IHI
Bod' duha slavenskega ulišće,
med deželami
• • *
i ognjište!
Bodi rodu hiša in ognjisče U to naj ime ti Bog pomaga
r
r
U to ime da ti Bog pomozi
Naše gore list.
ški Frankfurtski zbor ke zaveze ( bunda )
k
tud
in dežela
ni hotel
i zunaj
»U
stoj
pu
druzega kak
s a m o
ebno edinstvo
a
n
Svobodno poslovenil
J. M
ter so živo dok
da Avstrija mora na
jih
El O
m t
cr
h stati i n s a m o v
b
n e
i n
Nove knjige.
ij
Pač so poka
J
kat
s i
tem Hervatje velik
i
Nanos. Slovenski zabavnik za leto 1862. Izdal J.
skusenost in modro previdnost, opazivši za avstrijanske Slovane
nevarnost, da ne rečem, gotovo pogubo v tisteoi
zmu, v tisti razdvojbi vlade, po kteri bi rta
najveco nesrećnem d
P. Vijansku V Ljubljani natisnil Joz. Bud. Milic.
V mićni in prav ročni uuauji podobi je slovenskému svetu dobro znani gosp. Janko Víjanski ravnokar izdal bukvice, ki so kakor nemški aluianahi namenjene zlasti za da-
em p
edini pa je
Ne
ua
drug
pa
Magjar kakor rojen in
gospod smel gnesti in zatirati druge narode. Da se
osnj
hervašk
zbo
iz vzrok
ki iih tu ne gré
klad
nekoliko zastranil od une previdne poti. po kteri
rila ob novem letu. Prideržaje se o tej knjižici drugo mu jo preduik leta 1848 koi
za dobro spoznal, vendar
pot več govoriti, omenimo danes Ie to,
da obsega na 294
t
ni imelo škodljivih nasledk
za
rod
k
ga
straneh mnogoverstne tvarine za poduk in kratek ćas v dimo v posesti take
. .	_	_	.	■	• « V	.
d
ueodvisnosti in narodne
edaj vi-uprave
prozi in pesmih, ki jo je. kakor rodoljubni gosp. izdatelj v od naj
v » ft
do stopnje naj
« V
1
predgovoru pravi, nanesla večidel mladež slovenska in se nci, da bi jo bil kdaj popred
kakor povestnica očitno ne I; in tudi to, da se je
me
oh
dobiva, kakor današnji „Oglasnik*' oklicuje, po vseh slo venskih mestih; ob enem pa ćastitiin bravcom podajmo za vičnejse pokušnjo v današnjem listu
rdeljska dvorna . moža, kaže. da se
humoristični „govor gospé uičle.
dua
pra
Pravo keršansko ljub
80
pa skazali še
kancelija in izroćila vodstva pra-
aj še ravno ni bati tistega zen, čisto nesebičnost iu idlovanski bratje v letu
jag
1848, potegovaje se v enomer za svete pravice Serbov.	stitema caru, ki na* je nahrauil z belim kruhorn in na-
Rumunov, Slovakov in avstrijanskih Slovanov sploh in proseč	pojil z rudećim vinom." Božec pa, ki ni imel nobene noge,
svetlega kralja iu cesarja za dovoljeuje, da bi zlasti Serbi	se hitro na to oglasi: ,,Nesnaga šlepa, kako ti ves, da je
in Slovenci smeli (morali) stopiti v kako tesnejšo zvezo	kruh bel in vino rudeče, ker nič ne vidiš? Ti bom dal
z njtmi
* O*
kmalo z nogo eno v z
u
Na to sirornak zaupije:
>5
Le
gosp
Oštro žinskeg
kak
bi se Avstrij
udri s:a na mojo besedo, jaz bom vse plaçai, če bo treba."
Imela urediti na podlagi ustavne
bode in narodne enako- Zdaj reče Bekri-Mujo cesarju: „Vidiš, častiti care
pra dal
povzema v jedru tište misi
k
, kaj
so leta 1848 via- vince stori. Slepec nima oči, hromi nima nog, siromak
in ki še vladajo zastran tega po jugoslovanskih po- nima denarja: tako sem bil tudi jez včeraj, ko sem bil
kraiinah. in
rajo iz
hlega čutstva
pravice in žive želj
za pravi napredek človeštva, bi
se
ajbolj temu
kar j
w
vinjen, tako bogat, da sem htel Stambol od tebe kupiti." Ko je cesar vse to vidil in slišal, Muju prizanese ter mu
slavni Rumun «vetovavstvu v ti
Močony v lánském pomuoženem deržavnem vse odpustí.
d
govoril.
* Turški verozakon sicer prepové Turkom vino piti,
Obsega ta bogata zbirka spisov za jugoslavensko najno- ko pa sultan vidi, koliko moč vino v sebi ima, in kako oni vejšo zgodovino važnih 23 natisnih pol in se prodaja po po njem hrepené, sklene, ga enkrat tudi sam pokušati.
Î
cr
old. 60 kr. Priporočamo
jo živo
tudi Slovencom.
Tako zapovć en večer najboljšega vina si prinesti in vina se on prav dobro naleze.
tega
Al drugo jutro je

Kratkočasnicc,
Na božični večer vsedla sta se dva prijatla k ve-cerji, pa oni, ki je pervi zajel vroče juhe, se je tako opekel, da so ga solze polile. Drugi, ko to vidi, ga vpraša, zakaj se joka in on mu odgovori, da se je spomnil rajncega brata,
• •
bil revež
bolan; bolela ga je glava, da je ni mogel pokonci deržati. Komaj se to po dvoru razglasi, se zberejo vsi lekarji ter se pomenjajo, kako bi sultana ozdravili; al car se ni dal njim zdravili, ampak Bekri-Muja pokliče k sebi, rekši, da je on v tej bolezni bolj zveden, ko vsi drugi dohtarji.
Ko Bekri-Mujo pride, mu sultan dopovć, kako in zakaj da
ki je lani na božični večer še ž njim večerjal. Med tem je bolan m
ga vpraša za
svčt, kaj da mu je zdaj storiti?
tudi drugi scrkne, in ko se opari, da tudi njemu solze na oči vdarijo, reče: Ti se jokaš, ker ti je brat umerl, jaz pa se jokam, da nisi tudi ti ž njim umerl.
Kadar koli Serbi kaj storiti mislijo, vselej besede
.»v '<f
Mujo mu na to svetuje, naj sopet pije ko sinoč, pa bo
irlava mahoma dobra. Car ga potem vpraša: „Pa kaj mi je
glava
- „Pa
storiti, ako me potem, ko se streznem, spet zacne boleti?" In Mujo mu reče: „Potlej pij na novo."
pristavijo: „Ako Bog
dá!" Nek Turčin vpraša zvečer svo
kako
dolgo
bo to terpelo?" praša sultan.
„Dokler ne
jega
soseda Serba, ako misli iti jutri na sejm
Serbin mu	vsega zapil, da ti ne bo ostalo nič drugega ko ena sama
odgovori
po svoji navadi
reče Turčin: „Bogrne,
„Hočem,
ako Bog dá." Na to plahta kakor meni"
mu odgovori Mujo.
jaz čem iti, Bog dal ali ne dal. Drugo jutro se Serbin napravi in pridši k Turčinu ga za
u
Iz serbskega koledara spisal
A. , |.
ki ice: ..Hajd sosede, da greva na sejm44; ali ta mu
v
odgo
vori :
n
Ne morem
5
brate
?
volki mi so to noć konja
Zastavica

pojedli.
a
ki jo bo le tisti u
irft
»
ii
sii!

kdor rajtati zna
A
M
Pripoveduje se , da je v
Carigradu nekdaj bil nek
Turk, Bekri-Mujo po imenu, kteremu je po očetu neiz-merno premoženjo ostalo, pa on se je pijančevanju udal in vse zapil in zapravil, da mu ni ostalo nič razun ene plahte,
po d le ed
grejo
V neki veliki fabriki imajo veliko del
in d
ftedaj s paroma) iz fabrike d
Ako grejo ti . ostane
notri; pa taka je tud
da
d
notri ostane, ce
po trii
ali če jih
gre
P
š t i r i, pet ali
v ktero zavit je po ulicah hodil, in nekake stare kape, skupaj iz fabrike. Le takrat
k
jih gre po
d
8 t in
skoz ktero so mu lasje ven šterčali. Enkrat sreča ga turški car na ulicah pijanega, in začne ga karati, da je toliko
d
skupaj včn, ne ostane
bed
v fabriki
Koliko d
m
J
premozenja zapil in v tako sramoto se pogreznil. Ali Bekri-Mujo se jezno oberne k sultanu in mu reče: „Kaj tebe briga, ako jaz pijem? Ako če misliš, da nimam jaz
pijem, pijem za svoje; Ti pa nič več denarja, povej,
za koliko

Dopisi
#
m	,	■
Iz Stajarske. 0
Pritožii se je unidan v
«-v iinciin , uu li i tuci iu jatj inu »cv uciiaiju , uuvcj , (> u i\uiit\u	ia ctiujui nnvt \l/--* ■ »*«««»	j v «inu«» »
mi daš Štambol (Carigrad).'4 Čeravno je cesar vedil, da vicah" nekdo iz Ljubljane zavoljo bohoričice v šematizmu
No
ar »
nima on okroglega , vendar, ker je bil ravno dobre volje, ljubljanske knezoškofije. Nam Lavantincom še druga poje; ko
v bohoričici tiskan bil, bi še veseli
mu rece: „Ne dam ti, Mujo, celega Stambola za nič ne, bi naš šematizem
ampak polovico ti ga hočem dati za toliko in toliko , pa bova za silo oba skup carovala". Mujo ma na to odgovori: ,.Zs dobro, jutri ti bom denár prinesel44. Tako sta se razšla. Ko pa drugi dan o odločenem času Muja z novci bilo ni,
bili, tako pa, naj se nihče ne vstraši : .lazbec
Jug
schouni0*"" sche
Jugg :
Kočevar
Kotschever; Pečovnik
Jasbetz;
Pet-
9
Oučko
cr tr »
Zupančič
"v
Tschutschko: Crepinšek
7 v » '
Suppantschitsch ; Zuža
Tschrepin-Schuscha
car po njega posije; al trezni Mujo je přiznal, da nima ne	td. itd. Naš milostljivi knez in škof, ki so pri duhovnih
pare (vinarja), ne pa toliko, da bi kupil Carigrad ali po-	vajah ua Slatini pa tudi pri drugih priložnostih slovenščino
lovico od njega. Na to cesar zapovd, na kose ga razseči,	tako vroče priporočevali, bi ji pač lahko veliko koristili tudi
ker se je prederznil tako lagati in s svojim carom šale	v tem, da prepovejo slovenskim imenom čisto nespodobno
zbijati. Mujo najpred začne prositi za odpuščenje: ko pa	pisavo. Ne davajmo sovražnikom sami meča v roke!
vitli, da nič ne opravi, reče cesarju: „Ker si sklenil
y
mi
IL $tiio!mka pri Marburgu 1. dec. D. G.
Po
lahko življenje vzameš; al prosim te, skaži mi še eno toženo naj vam bo, drage „Novice" kako nas naši domaći
milost, preden me pogubiš. Poišči v svojem cesarstvu tri ljudje černijo po svetu: přinesla nam je namreč naša gadja
a
i
ki čisto
nič
človeke; enega slepe ubožčeka, ki ima samo truplo brez nog,
ne vidi,
enega
«
iu enega stro
sovrazmca Stajar zahteva nemške šole
Tagespošta" 30. p. m. novico, da celi spodnji
in nemške uradnije. To je toliko maka, ki celó nič na svetu nima. Te tri daj sem pripeljati resnice, kakor da norec terdi, da samo on je čeden, drugi in lepo jih nahrani iri napoji; mi dva pa hočeva gledati, vsi pa so nori. Kako le more betvica Sloveno-graćanov tako
prederzna biti in kaj takega pisati, ki je ravno toliko proti
da
kaj bodo oni počeli. Cesar v to privoli in hitro zapové , se taki tri je najdejo, k bogati mizi posade in dá se jim naši deželi kakor čern nohet proti celi roki! Kaj se pešica jesti in piti, kolikor hočejo. Ko so se ti možje dobro najeli mestjanov in trohica njih častivcov podstopi celo deželo
iu napili, spregovorí najpervi slepec:
?
,Hvala Bogu
in ča- vladati? Resnica je sicer, da se nam grozno uaprotuje iu
da protivnîki hrepené nam našo erečo podreti, pa mi upamo ravskem, v kterem ee ji na vprašanje, ali bi se smeli
(T'I
m v pravico cesarjevo, in se
slaveuske
vloge
resevati po slavenski, in s slavenskimi nadjamo boljsih casov ; zato rečemo s kraljem Davidom: strankarni napravljati slavenski zapisniki, jasno odgovarja,
v pomoc Vsegamogočne
« *
55
sram naj jih bo, kteri nam hudo želijo
u

mi pa hoćemo
da
55
se to po izdanih temeljnih deržavnih postavah
hvaliti Gospoda, ki jo nam terdno voljo dal, ostati zvesti samo po sebi razunreva." Dokler tedaj že vsi
drugi av
sinovi materi svoji
f
strijanski narodi veselo vživajo pravice, ki so jih Nj. Veli čanstvo najmilostljiveje vsem enako podělili, samo nam tistega časa, kar je naš skerbni hišnik gospod E. vsejal Slovencom še ui privošćeno , da bi vsaj v uajimenitnejših
Iz Dvora na Koroškem 3. decembra.
Od
dobro slovensko seme na našo rodovitno slovensko zemljo, svojih zadevah, kjer nam gré za naše poštenje, za premo
med tem, ko se je zdelo, da nekteri njegovih sodelavnikov ženje, za telesno svobodo in celó za življenje, namreč v spijo, ali se z drugimi poselstvi pečajo, ostane sovražen kazenskih zadevah vedili in slišali v svojem jeziku, kaj se človek, da bi se kakor sam pravi „gefahrlichen Wuhlerinen" piše in kaj delà. Pa še tudi na Slovenskem ni povsod
Saj slišimo že vendar in beremo od drugih strani,
neprestrašeno v bran postavil, in přiseje ljulke med slovensko
tako.
od tistega časa
je navstal pri nas prav ostuden iz Ljubljaue, Planine, Senožeč, Verhnike i. t. d., da se
pšenico,
prepir zastran sloveuščine, ki je že veliko zventih prijatlov dajejo brez vse obotave na slovenske
vloge
slovenski od
razdvojil. Kaj je nam s to Ijulko storiti? med svojo pšenico,
Pustimo jo govori; slišimo
celó ,
da je novomeška okrožna sodnija
čistimo samo svojo pšenico
i
ki jo
predloženo preiskavo s slovenskimi zapisniki konćno resila
imamo za seme namenjeno, najbolj kakor moremo, in naša brez najmanje spodtike nad sloveušćiuo; s kako pravico se žetva bo dobra; dobra bo tudi naša pogača! Ne prepirajmo je potem gosp. sodni predsednik v to reč vrnešal? Ako se
to je le bob v sténo, le bob, ki se sedaj zapreke deiajo pravicam našega jezika v kance-
se z našimi protivniki, ne veljá za pogačo našo
T
Pa čujte ljubi naši kranjski lijah ondi, kjer uradniki ne znajo našega jezika kakor bi
ar
a
braije! veste li: koliko jih je pri nas in pri vas, ki se za imeli znati v svoji službi v slovenskih krajih, saj vendar
slovenšćino potegujejo? Mislil sem, da jih je več, al pred ta zapreka nikakor ne more veljati tam, ker so urad-nekimi dnevi sem še le od nekega nemškutarja zvedil, da niki možje, ki v slovenski pisavi svoje opravila ravno tako
so na Koroškem 3, na Krajnskem pa je en sam.
Tako uči
dobro opravljajo kakor
v
nemški, in to je spričala
v
statistika nemškutarska. Pa to ni ljulka, to so le prazne omenjeni zadevi sama okrožna sodnija s tem, da jo je re
pleve, ki ne morejo zadusiti nase na dobro njivo vsejane sila brez vsake opazke, tedaj nasla vse cisto v redu. slovenske pšenice. Naša slovenska zemlja je rodovitna, seme tudi verlo kaljivo, sejavcev, posebno na duhovnem polju, tudi dosti, ki se neprestano trudijo za dobro žetev.
S
tem je spet in sicer službeno dokazano, da je naš toliko obrekovani jezik dostojno izobražen iu sposoben za kance-
lije
in v oziru takih dokazov se pač mora duti na gosp
Delajmo tedaj, sejmo nevtrudljivo najpopred na svojem polji, Černetovo interpelacijo odgovor, kakor ga terja ravno
ravno tako, pa tudi na svojem brez vsega pre- pravu ost narodov in sposobnost našega sloven
vsak drug
pira; terjajmo svoje pravice, zahtevajmo skoz in skoz slo- skega jezika. Skor da je prav bilo, da gosp. minister venske uradnike in ravno take župaue, in pokazalo se bo ni odgovoril pred, in da *e je primeril la vrnesni prigodek.
samo po sebi, da ni ne na Koroškem ne
drugod
vse nemško ;
gotovo
dan.
»argu
lz Sen-Peterske fare v Ljubljani na sv. Miklavža
Prosimo vas, ljube „Novice*4 ! da nam dovolife malo prostorčka, naj postavimo svojemu gosp. duhovnemu pomoćniku Mat iju Torkarju pri njihovem odhodu iz Ljubljane
ce pa tudi to naših nasprotnikov ne preveri , pa zacnimo pridigovati povsod tudi po sloveuski. To bo mentum ad hominem".
Iz dolcnske strani 5. dec. — g— V zadnjem listu mal spominek v znamenje naše serčne hvaležnosti, Ijubezni
ste nam prinesle ljube „Novice" preveselo novico, da so se in spoštovanja, ktere so si v malo časa, kar so bili pri nas, jeli pri mokronoški sodnii zapisniki v domaćem, sloven- s svojo gorečnostjo v cerkvi iu v šoli, iu s svojo zgovor-
skem jeziku pisati. Radovali smo se tega, da vam po pravici nostjo v pregladki, mili domaći besedi na prižnici pridobili
povem
»
iz celega serca
i
ker smo si mislili: hvala Bogu,
da
kakor málokdo. Zato klićemo za
• •
im i
Dasiravno ste nam
prisija enkrat sonce tudi pred naše slovenske vrata. Al žali

zgodaj vzeti bo vendar nepozabljivo pri uas Vaše ime. Cast
f
kratko le bilo je naše veselje, ker zvedili smo za go-	in hvala Vam, preljubljeni Gospod! Sto srec povsod Vam
tovo, da je po gosp. predstojnikih novomeške okrožne sod-	želimo, ter blagrujerno ovčice, ki bodo poslušale Vaših besed
nije in mokronožkega okraja gospodu, ki je gori omenjene	priserćnost iu milobo! Da ste srečni po vseh Vaših potih
zapisnike, kakor slišimo, samo v kazenskih preiskavah	za slavo Božjo in blagor domovine!
napravljal ,
raba
slovenskega jezika ne
le
v kazenskih
V imenu farmanov.
íečéh, temuč pri vseh urednih opravilih sploh prepovedana.
Iz Ljubljane. V pondeljek opoldne so se pripeljali
Kar se tiče vzroka te prepovedi, pravita uek gosp. pred-	Njih Velić. cesar iz Benetk v Ljubljano in po kosilu na
stojnika, da je pri nas bila od nekadaj navada, v sodnih	železnici se podali naprej na Duriaj. Gospod nadvojvoda
opravilih le nemški jezik rabiti, da so to navado više sod-	Ernst in gospod c. kr. deželni poglavar sta jih sprejela na
nije poterdile in da jo je priznalo tudi visoko ministerstvo	kolodvoru, pravíce z odpisorn od 29. oktobra. Zatoraj, dokler ne pride
Iz Ljubljane. Govorica v našem rnestu «e sedaj že
od
zgorej
drugačna naredba, ima se
»
pravita, pisati vse već dni mota okoli tistega roparskega umora
i
kterega smo
Žalostno je pač tako ravnanje, omenili zadnjo pot, pa še okoli nekega druzega, po kterem
samo v nemškem jeziku.
žalostno, da ne more žalostneje biti. Če pojde tako, kadaj je smert storii
pridni
sadjorejec
Gre^a

Sedušak iz
bomo dosegli svoje pravice! V lice diploma od 20. oktobra Tuj nic domá, kteremu je kmetijska družba pred nekoliko 1860 in patenta od 26. februarja 1861 sklicovati se na leti sreberuo svetinjo podělila. Přišel je 77 let stari mož

na Ijubljanskem
staro navado in ministerski odpis od leta 1850! Temeljne po opravkih v Ljubljano; v torek so ustavne postave našega cesarstva so tedaj nič? Nič slovesne mahu v tako imenovanom „farském besede, ki so jih Njih Veličanstvo pred zastopniki avstri- v vodi; preiskava je pokazala, da je bil vbit in sicer z
grab nu" našli
mertvega
janskih narodov s prestola govorili? Nič obstoječi kazenski
nekim okrog
lim,
tr
ladkim, težkirn koloru. Sinova njegova sta
red od leta 1854, ki v
123 in 184 jasno zapoveduje, nek rekla, da je oče vzel kakih 12
gold, sabo,
ko je iz
da se imajo zapisniki pisati v tistem jeziku, ki ga govori doma šel; pri mertvem so pa našli le nekoliko papirnatih
priča ali obdolženi. Pa če se že imenovana
or
19
predstojnika, in srebernih desetic.
Kdo
ga je vbil,
še ni dosihmal no
v ustavni Avstrii, terje deržita ministerskega odpisa, kakor
bene
ga sledu.
Že zlo pa leti sum na unt'ga, ki je umoril
cesarske postave, zakaj ne gledata na odpis sedanjega neznanega člověka, kterega so na bizoviski cesti našli brez
ministerstva od 22. julija 1861, poslani viši soduii na Mo
glave ;
al vjeli ga še niso, tudi
glave še niso
našli
5
za perte*
imajo nektere, po kterih se bo menda kmali kaj več zve- bode vlada že v prihodnjem shoda deržavnega zbora novo
V pondeljek se je začelo po-
dilo, ker je neki hlapec že marsikaj povedal, čeravno je v postavo o tem predložila.
drugem zaslisanji nek spet zlo tajil. Kerčmarica na do- svetovanje o prevažni postavi za tisk (časnikov in knji
Nekteri časniki pripovedujejo, da bode vlada prihodnji
ćlovekom pil, na kterega sum umora letí, pripoveduje, da teden zboru predložila deržavni stroškov nik in doje umorjeni bil velik in močeu, pa že postaren človek, — hodkovnik (budget) za leto 1862, ker se more na 140
len*ki cesti pod llakovnikom, kjer je zaduji večer s tištim
da je přisel iz Karlovca iu da je znal slovanski, nemški iu	poslancov zanašati, ki bojo za njeni predlog glasovali;
laški jezik. Kdo prav je bil, se še ne vé. — Tretja pa	ob enem bo vlada nek tudi predložila začasno postavo za
nekako drugačna prigodba iz življenja roparske in tatinske	odgovornost ministrov. — 18. dan t. m. se bo čez
derhali ne je přiměřila přetekli teden tudi blizo Ljubljane.	božične praznike do sv. treh kraljev zbor spet razšel.
Nekdo je vkradil kravo v okolici sv. Katariue in jo za	Zbornica gosposka je v pondeljek tri od zbornice po-
majhen dnar prodal v fari Poljski; kupee pa je naznanil to	slancov ji izročene postave: namreč postavo za pisemsko
pretreso -
kantonski gosposki v Ljubljani, ki ga je kmali vjela; skrivnost, za hišno pravico in osebno svobodo
svoji
dva služabnika sta
irrt
z zvezanima rokama v Ljubljano vati začela; dotični odbori so nek
le
nekaj malega
pre
gnala. Med potjo pri Udmatu, ker so po stezi blizo vode	naredili.
sli, se zakadi tat v kožuhu, kakor je bil, v Ljubljanico ter	— Ministerstvo dnarstva oklicuje, da se ne bo več
misli preplavati na uno stran; al velika iu dereča voda ga	novih papirnatih desetic izdalo, ker je število za izdavanje
zgrabi in nese proti Selu, dokler se ne potopi; služabnika	namenjenih (menda za 12 milij. gold.) že polno; le razter-
letita za njim in kličeta ljudi na pomoč; ai
zginil je

ni bilo ue sledu ne tirú po njem
da
V ćetertek (menda
gane »tare se bojo zamenjale za nove.
Šuselka bo ob novem letu začel izdajati političen
zjutraj ob 7. uri) bojo o besi i tukaj t ista dva Laha, ki sta	tedensk časopis; tudi se sliši	od novega vladnega lista če-
letos mesca januarjj v tukajšni posilni delavnišnici s krivcom	skega, poljskega, serbskega	in magjarskega, ki se bo po
zaklala svojega tovarsa, tudi Laha; eden Janez Ë., mesar	novem letu lii izdajal.
iz Verone, je 41 let star, drugi delavec iz Mautove, pa še	I
Hervaško. Telegram iz Zagreba v „Pest. Hirnok"
I

28 let. Leta 1860 so vtaknili obá zavolj nemarnega živ- saznanja, da je ban generalmajoru Civić-u ukaza!, nemu-
Ij.j-^ija z mnogimi drugimi laskimi lenuhi v tukajšno posilno doma se podati v labor Osmana paša delavnišnici». V7 ćetertek bo krivava sodba storila konec ne vé.
v Bihać: zakaj? se
h udobni ma mori veo ma.
Ljublj
Tretji
b
pra v o z n a u s k
družtva
b
v petek 13. dné t. m. zvečer
b
5
un
v
svojem stanovališću v Sa!
h s*. 195 v 2
ad
stropji. iz ozira
Z
govori b
b
cr
ali
iriskega odarske
ar f»
>sp
U
viteza Fr
inje zemljiš in iz ozira
d
II. Costa) in o izjemi
bljeuih stvari od gosp. dr. Ui
Ci
naši sta darovala: gosp. Ja
K
100 Ver
cr
Id
gosp
M
li
domoljubom
se b
d
iz Kerskega 20 podobno zahvalilo
gold
Novičar iz domačih ia ptujih dežei.
Ogersko 5. dec.
gonu,
Grof F o r g a c h , korar v Ostro-je za namestnega nadžupaua izvoljen in kardinal-primas Scitov»ky vsled prošnje svoje nadžupanstva odvezan.
Vredba županij po začasni postavi bode kmali gotova ; že so za 40 županij izvoljeni predstojniki, 18 nadžupanov-uamestnikov, 22 pa kralj, komisarjev.
Cesko. Govori se
i
da
cr
rof Edmund Ha r ti z < **edaj
i
;jVîauec v deržavnem zboru, pride za c. k. deželnega gla-varja le-sem. — Napovedati je nov ćesk časnik pod imenom Hlas", program njegov je po vsem enak programu ..Nar.
yy
>9
Listov" ; le do zlahne gospode ne kaže dosti zaupanja. Tudi temu časniku stojí na čelu: „Avstrija" z ravnoprav-nostjo v vsem, moćna in nezavisna le v federacijni, ne pa
Iz Dunaja slišimo važno novico,
se v dogovor spustili z
v centralistični osnovi, da so nemški poslanci iz
Ceskega
Iz Dunaja. (Iz defi&avnega zbora). Predlog doktorja slovanskimi, da bi se poravnale navskriž-misli med njimi.
Iz fienetk 1. dec. Danes so začeli c. k. urednikom
tlerbsta : naj se pri okrajnih (^kantonskih) gosposkah I o-čijo sodnije od političnih uradnij tako, da je vsaka teh vse ptačila spet v srebru izplačevati
kaucelij samostojua za se
y
je po večdnevnih pomenkih
Lasko
I
T
6
dec
Nenadoma je přišel
v zbornici poslancov 6. dan t. m. bil zaveržen. Većina, ki Garibaldi pred včeraj
ar
lim le-sem. Razprave v deržavnem
lasovala za Brolihov nasvèt, naj se deržavni zbor sedaj, zboru so žive. Ratazzi podpira ministerstvo in terdi, da bo
RH	^■■IH ■■	■ ■
ko ni mogoče one loćitve popolnoma dognati, ne spuša v Kim kmalo glavno mesto Italij
Buoncampagni
pa pravi
y
ta sklep
ali
y
kakor se po parlamentarni besedi pravi, da Rima Italija ne bo pred Benetkami dobila; za Benetke
v
„prestopi na dnevni red", je bila sicer majhna (Ie 89 zoper potrebujemo 300.000 vojakov; sedaj jih 78), vendar je zmagala. Desna stranka se je pri tem gla- Garibaldita še ni bilo v
-sova nj i loćila na dvoje;
y
zboru ; vse vgibuj
145.000
zakaj je přišel
Cehi
so
glasovali
za prehod na v T
dnevni red, ker jim je bil celó po volji Ha vel kov skor
Husovsko. G
gré po Parizu, da se rusovsk
euogUsuo sprejeti přístavek: „naj se od vlade zahteva, da armada pomikuje pr berž ko berž osnuje postavo za popolno locitev sodnij od Poljakom dovoliti
P
# V *
Shsi se
y
d
car hoče
političnih gospósk"; Poljaki pa so se potegovali za to, naj se berz stori kar se more, če tudi ne popolnoma, za l o-
»
leta 1815
Cierško. Iz A
tonomijo (samostojnost) na podlagi
pogodb od
30. nov. Hudodelnik D
k
ćite v Mtiduij od politićnega opravstva. Dr. Tomau doka- je na kraljico střelil, je enoglasno kriv spoznan in k smerti zavši, kako se mora včasih po 2, 3 in še već let čakati obsojen.
na to in uno, je z Poljaci vred glasoval za Herbstov
Tursko. Iz Carigrada 30. nov. Sultan je preklica!
predio
ir
da bolje je saj uekaj kakor nić, in pri tem omeuil, starodavno postavo, po kteri so se
mogli
otroci možkega Ker so ustajniki her-
da dosti bolje iu hitreje so se opravljale sodniške zadeve spola iz sultanove rodbine moriti, pri nas na Kranjske»» pred letom 1848, ko smo naše stare cegovinski v Suto r í ni na dveh mestih proti meji avstri
komisariate imeli. Pa tudi leva stranka je bila razcepljena janski kanone nastavili in poveljnik njih Luka Vukalovic ni na dvoje; „unionci" so večidel glasovali za Herbstov predlog, ubogal ukaza avstrijanske vlade, naj do 30. nov. od pravi
veliki Avstrijanci" pa po Brolichovem predlogu
r>
, kterega baterije, ki so poti med okolico Dubrovniško in okrožjem in Lasser, zoper Kotarskim nevarne, je 3. dan t. m. avstrijanska armada
odločil z dvema batarijama marširala v Sutorino in pod poveljstvom
generalmajora Rodica na avstrijanski meji in vojaški poti
v •
sta zagovarjala tudi
ministra Schmerling
njega
Najbolj pa je
govor deržavnega ministra
zmago za odl o g te zadeve, ker je za gotovo obljubil
y
da
pri Svinjah in Lukiću nastavljene baterije poderle in 2 kanoni vzela brez vsega boja, ker se Vukalović ni nie zoper- 10. decembra 1861.
Kursi na Dunaji
stavljal.
Čeravno ni dvombe
1
da
?
v novem denarji.
kar je avstrijanska Deržavni zajemi ali posojila.|Druge obligacije z lotrijami.
Kreditni lozi po g. 100 . g. 121.70
vlada storila, je storila čisto na podlagi deržavnega prava, 5% obligacije od leta 1859
ga pozneje ne imeno
intervenicijo" in kakega sovraznega izgovora iz terte
in francozka in rusovska vlada sedaj niste protestirale zoper to početje, se je vendar bati, da bi
vale ,
ne izvile; časi so nevarni.
Iz Bei ruta 17. nov. Ker se Maroniti v okolici Kesrouanski ustavljajo davek plaćati, je bil njih glavar Jožef Karam le-sem poklican in ne sme mesta zapustiti, dokler se ne uredi ta zadeva.
v novem dnar. po 100 g.g. 62.80 4 '/,% Teržaški lozi po 100 „ 122.70
5
o
nar. posojilo odi. 1854
5% metalike
± 7* °/0
4°/
o
3% 2 '/» % 1%
n
r> »
» »
rt
V)
n n r> r>
V)
81.50|5%
Donavsko-parabrod
95.25
66.501 ski po g. 100 . . . „ 58.751 Knez Esterhazy. po g. 40 „ 100.50
53. 39.
35.
Knez Salmovi po g. 40 Knez Palfyovi po g. 40 Knez Claryovi po g. 40
13.751 Knez St. Genoisovi po g. 40
r> rt
r>
n rt
Listnica vredništva. Gosp. dopisnikom iz Luz., Vip., Frauh: 5% ogerske......
Obligacije zcmlišn. odkupa. |
"M "M T 11	f	•	n
(po 100 gold.) 5% dolnjo - avstrijanske g. 89.
68.
Grof Waldsteinovi po g. 20 Grof Keglevićevi po g. 10 Budimski
po g. 40
rt rt
Poslanih listo v danes nikakor nismo mogli vzeti ; drugo pot go
5° 0 horvaskein slavonske „
66.75
Denarji.
tovo.
V
5°/o krajnske, štajarske, koroške, istrijanske .

87.
Cesarske krone Cesarski cekini
g
Žitna cena
v Ljubljani 9. decembra 1861. Vagan (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 55.
Deržavni zajemi z lotrijami. I
Zajem od leta 1860
banaške 5 fl. 73.
turšice 4 fl. 50.
soršice 5 fl. 6.
rež 3 fl. 80
63
jećmena 3 fl. 55.
prosa 4 fl. 3.
ajde 3 fl
5°
rt
11 n
o
rt
rt
rt
n
r> r»
narodni
1860petink.
1839. . . 1839 petink. od leta 1854
oves 4 fl. 50
Dohodkine oblig, iz Komo
rt rt rt
n
rt il
I Souvraindori Ruski imperiali . , y>l Pruski Fridrikdori 117 5o] Angleški souvraindori
gg 25jLouisedori (nemški)
17.801 Srebro (ažijo) . .
rt v rt
n »
r>
n »
38 50 37.
34. 37.50 20.75 22. 15.
35.
19.45
6.68 11.34
19.55
11.55
11.90
14.25
40.50
Vabilo
na
naročbo
33
Novic
tt
priÍM&j©

e
Nadjaje se še zmiraj, da bo kodar koli spočel se političen list slovensk
krat na teden so bile dosihmal.
5
5
bomo „Novice44 izdajali tudi
5
bode izhajal
vec
Dragim
njegovo v velik političen list
1843 lotili vredništva „Novic",
svojim prijatlom
5
damo je bil

vpriliodnje enkrat v tednu, in ostale bojo v vsem kakor
želijo večkratno izhajanje našega lista in prestvarjenje
5
ko smo se leta
z milim narodom našim stopiti v duševno zvezo, njemu
to pomisliti, da naš poglavni cilj in konec
biti pomoc in podpora na poti čedalje višje omike in olike na vsako stran. Čeravno nas sladka zavest navdaja, da smo s pomočjo rodoljubov naših že mnogo opravili v tem poslu svojem, nam ostaja vendar
še delà obilo. „Mnoge ledine je še, mnogo je krizama rok." In rav ustavno življenje, potřebuje narod naš zvestega vodnika. Podražíte
se
mnogo
križama
r
ok.
In ravno sedaj, ko prestopamo v
mu
sedaj
pripomočke

iz
kterih zajema izbistrenje in narodno zavednost, pa mu prevežete žilo življenja. Narod si ne more ne
dragih časnikov ne dragih knjig
v
se
Novice" veljale krepča.
gold.
20 kr.
kupovati, m
5
će
bi, kakor se

Velik časnik slovensk
bi zgubile bravcov veliko,
Je
prerajtalo, dvakrat v tednu izhajajoče
da
in narodna reč bi pesala namesto
v v
slovenski.
prepuscamo drugim 5
55
Novice" ostanejo kar so bile: list za narod
Kakor v materialnem obziru bojo tudi ostale „Novice" zveste svojemu svetemu vodílu v vseh
zadevah. N 0 b e n e m u drugemu narodu
s o v r a z n e
kar tudi slovenskemu narodu
5
bojo
t e r j a 1 e
kakor dosihmal le
p 0
pravici ^ 1* e ; od tega vodila pa ne 0 d s 10 p i I e
■ ? za
dlako, „če tudi pisano gleda protivnik." Bog je z nami in Cesarjeva beseda. Ker slovenski
narod vse nosi bremena deržavne, mu grejo tudi vse pravice kakor drugim. Obrekovanja, natolcevanja preganjanja smo že dosti vajeni;
5
v
m
Trikrat je svet krivičen
5
Trojni poverne potem dolge
dobro
je slep
vemo
5
da

se zdrami četerto
z obresti nakrat."
5
Obsežka „Novic" ne bomo ponavljali, ker je dosti znan, kakor tudi program naš 0 poli
tičnih zadevah. Cena jim je za celo leto po pošti 4 gold. 20 kr.
za četert leta 1 gold. 15 kr.
5
za
pol
leta
gold.
1

gold. 80 kr., za četert leta 90 kr.
v ti s kam i ci prejemane za celo leto 3 gold. 60 kr.

20 kr.
pol
za
leta
za pol leta 18 kr. ; ako je treba napis skozi leto prenarejati 15 kr. nov. dn.
5
za pošiljanje na dom se plača za celo leto 36 kr.
5
Naročnina naj
se
pošilja
v
frankiranih pismih sami tiskam i ci
5
ker vredništvo se ne
peča ne z naročili ne z pošiljanjem „Novic". Pridjano je v ta namen navadno naročilno pismo.
2 preserčno zahvalo za blago podporo, ki so nam jo domoljubni dopisovavci po vsem Slo venskem nakljanjali preteklo leto, združujemo živo prošnjo, naj in ž njim tudi še drugi bodo vpri hodnje pospeševavci omike slovenskega naroda in zavesti slavjanske.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in zaiožnik: Jožef Blaznik.