Movice iz doinačili Ekrafev Visoko odlikovanje našega škofa. Naš škof dr. Ivan Tomažič je bil odlikovan s kraljevim ukazom z redom sv. Save I. stopnje. K visokemu in zasluženemu priznanju z najvišjega mesta naše čestitke! Najstarejši župnik v naši škofiji že deluje 60 let na eni župniji. Dne 1. septembra je jfninulo 50 let, odkar deluje kot dušni pastir pri Sv. Juriju pri Celju g. Valentin Mikuš, tamošnji župnik in častni kanonik. Rodil se je 7. januarja 1860 v Gornjem gradu. Gimnazijo je dovršil v Celju, bogoslovje v Mariboru, jkjer je bil posvečen leta 1883. Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo v Slov. Konjicah. Dne I. septembra 1890 je prišel v Sv. Jurij in je tam na delu v vsestranski dobrobit župljanov kot najstarejši župnik v naši škofiji. Izrednemu jubilantu, o kojega plodonosnem delovanju je poročal »Slov. gospodar« ob njegovih raznih jubilejih že večkrat, čestita naš list z željo, da bi doživel v svoji tolikanj k srcu mu prirasli župniji k zlatim še biserne jubileje! Duhovniške vesti. Imenovanja: G. Camplin Ivan, I. mestni kaplan v Dolnji Lendavi, za kn.-šk. tajnika in dvornega kaplana; g. dr. Držečnik Maksimilijan, docent svetopisemskih ved S. Z. na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, za docenta krščanskega modroslovja na istem zavodu; g. dr. Schondorfer Jožef za doeenta osnovnega bogoslovja na istem zavodu; g. Kotnik Jaroslav za docenta svetopisemskih ved S. Z. na istem zavodu. Za lavantinskega kn.-šk. konzist. svetovalca je bil imenovan g. provincial p. dr. Gracijan Heric O. F. M. — Postavljeni so bili gg.: Janez Čokl, kaplan v Selnici ob Dravi, za tamošnjega provizorja; Ivan Gregor, II. kaplan v Rajhenburgu, za tamošnjega I. kaplana; Viljem Videčnik, kaplan v Artičah z delokrogom v Rajhenburgu, za II. kaplana v Rajhenburgu; Ivan Škafar, kaplan pri Sv. Ani v Slov. goricah z delokrogom v Konjicah, za I. kaplana v Konjicah; Ignacij Feguš, I. kaplan pri Sv. Juriju ob južni železnici, za kaplana pri Sv. Ani v Slov. goricah z delokrogom prefekta v dij. semenišču v Mariboru; Ivan Žličar, gimn. profesor in prefekt v dij. semenišču, za spirituala v istem zavodu. — Nastavljeni so bili za kaplane: gg. novomašniki Viktor Merc v Brežicah, Franc Lipičnik v Artičah z delokrogom v Rajhenburgu, Jožef Luskar v Loki pri Zidanem mostu, Albin Tkavc pri Sv. Martinu na Pohorju z delokrogom v Studenicah; p. Milan Zavratnik O. F. M. Cap. za II. kaplana v Studencih pri Mariboru; p. Pelagij Majhenič O. F. M. za m. kaplana pri Sv. Mariji v Mariboru. — Pre- stavljeni so bili gg. kaplani: Štefan Čakš iz Loke pri Zidanem mostu v Pišece, Anton Holzedl iz Turnišča v Dolnjo Lendavo (I.), Alojzij Kozar iz Brežie v Turnišče, Viktor Ramšak iz Rajhenburga (I.) k Sv. Juriju ob juž. železnici (I.), Jožef Mihelič iz Šmartnega pri Slov. Gradcu v Griže, Franc Podgornik iz Griž v Šmartno pri Slov. Gradcu, Matija Balažic od Sv. Ruperta v Slov. goricah v Apače (II.), z delokrogom v Murski Soboti, Ivan Rajner iz Rogatca k Sv. Rupertu v Slov. goricah. Avtomobil povozil vola. Na dravskem mostu v Mariboru je zavozil osebni avto v vole, katere je gnal viničar Feliks Borovnik z Meljskega hriba pri Mariboru. Eden vol je bil tako poškodovan, da so ga morali takoj zaklati. Avtomobilist, ki je zakrivil nesrečo, je takoj pobegnil. Nesreča s parnim kladivom. V državnih železniških delavnicah v Mariboru je zašel po naključku pod parno kladivo 47 letni kovač Matija Bežnik, kateremu je kladivo popolnoma zdrobilo dlan desnice. Obešanje otrok na vozila že zopet vzrok smrti. Obešanje otrok na vozila je povzročilo že toliko smrtnih nesreč, ker padejo deca pod kolesa, ki jih hudo poškodujejo ali pa smrtno zdrobijo. V bližini Slivnice pri Mariboru je smrtno povozil pod večer šofer Jurij Vrečko, ki je uslužben pri podjetniku Francu Peteku v Kranju, s tovornim avtomobilom 6 letnega Jožeka Razboršek. Fantek se je obesil na neki voz, nato pa odskočil in priletel z glavo v svetilko aptomobila. Šoferja ne zadene nobena krivda, ker je vočigled nesreči zavozil popolnoma na desno stran ceste, da je celo podrl jablano. Huda nesreča trgovskega pomočnika. V Slov. Bistrici je padel z motornega kolesa 25 letni trgovski pomočnik Jurij Trbojevič in je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. V zelo resnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Avtomobilist povozil otroka. Pred dnevi je neki avtomobilist divje vozil skozi Križevce v Prekmurju in pri tem po neprevidnosti povozil 7 letnega Vinka Koren, ki je zaradi tega dobil po vsem telesu hude poškodbe in mu je vozilo strlo tudi desno nogo. Po nesreči je voznik brezobzirno zdrvel naprej in otroka pustil na cesti. Zopet žrtev pri mlatvi. V ponedeljek, dne 26. avgusta, so mlatili pri Gaborovih v Mostju v Prekmurju. Kakor je ob takih prilikah običajno, je tudi tu razposajena mladina zbijala vsakovrstne šale, kar pa je tokrat bilo usodno za komaj 17 let starega Gabor Antona, ki je uščipnil neko dekle. Da ga dekle ne bi udarilo, je odskočil od nje in se pri tem zaletel v vile drugega dekleta. Vile so se mu zabodle v levo oko ter se zapičile v možgane, kar je povzročilo, da je fant še isti dan umrl. Pri padcu z drevesa si razbiia lobanjo. Alojzija Kolarič, 11 letna hčerka malega posestnika od Sv. Miklavža pri Ormožu, se je podala v gozd, da bi nabrala suhljadi. Splezala je na visoko drevo, pa se je odlomila suha veja. Padla je na tla in si razbila lobanjo. Onesveščeno so našli po več urah in so jo prepeljali v ptujsko bolnico. Mlatilnica zdrobila delavki roko. Ročna mlatilnica je zagrabila 30 letno Marijo Ernec, delavko iz Gruškovja pri Podlehniku v Halozah, in ji zdrobila levo roko. Dva usodepolna padca. 46 letni dimnikarski mojster in posestnik Jožef Kovačič iz Vojnika, je padel pri delu v Šmartnem v Rožni dolini, 13 m globoko s podstrešja. Zlomil si je več reber in dobil hude notranje poškodbe. — Martin Vrečko, 44 letni posestnik in gostilničar iz Arclina pri Škof ji vasi, je padel 7 m globoko. Polomil si je rebra in dobil poškodbe po glavi. Omenjena sta se zatekla po zdravniško pomoč v celjsko bolnico. Badi napadalcev se po nesreči težko poškodoval. V Podsredi je spal v baraki 27 letni delovodja Anton Janša. Ponoči je napadlo barako več napadalcev, ki so oddali 6 strelov. Da bi se obranil nočnega napada, je zagrabil Janša dinamitno patrono in zažgal vžigalno vrvico. Patrona se je prenaglo razletela in je Janši razmesarila desno dlan ter ga poškodovala po glavi. Janša je bil oddan v celjsko bolnico. Hmeljski obirač smrtno povožen. V Drešinji vasi pri Petrovčah je obiral hmelj 12 letni Pavle Gluhak z Vrha pri Deseniču na Hrvatskem. Ko se je vračal zvečer domov, se je obesil na voz, na katerem je peljal neki hmeljar hmelj. Nasproti je privozil tovorni avtomobil. Fant se je bal, da bi ga voznik ne opazil v svetlobi avtomobilove luči, je odskočil z voza in priletel pod kolesa avtomobila, ki so mu zdrobila lobanjo in nogo. Mladi neprevidnež je bil na mestu mrtev. V kleti smrtno podsut. 32 letni posestnik in gostilničar Rudolf Pustoslemšek si je postavil pred nekaj leti na 900 m visokem prelazu Črnivcu pri Kamniku leseno hišo, v kateri je otvoril gostilno. Radi deževja je plazovita zemlja pritisnila na klet in je sprožila sode. Pustoslemšek se je podal v klet, a kakor hitro je premaknil sod, se je nagnila stena in je potegnila za seboj tudi betonski strop. Gospodarja je podsulo v kleti. Žena ga je skušala odkopati, a ni mpgla. šele iz Nove štifte na pomoč prihiteli sosedje so rešili še živega Pustoslemšeka. Revežu je zlomila teža obe nogi, hrbtenico in na glavi je imel veliko rano. Ko je bil osvobojen, je še govoril, a je kmalu izdihnil zaradi prehudih peškodb. Smrtno ponesrečil v kamnolomu. V Zapodju pri Litiji je kamnolom, v katerem je bil zaposlen 30 letni delavec Mirko Gorjup. Imenovanemu je priletela na glavo skala, da se je takoj zgrudil, ves oblit s krvjo. Kljub temu, da je imel prebito lobanjo in pretres možga- nov, se je zavedel in so ga spravili v ljubljansko bolnico, kjer je pa izdihnil. Oče treh nepreskrbljenih otrok se ubil pri delu. V Ljubljani v Kolodvorski ulici je bil zaposlen pri prepleskavanju velike dvorane železniškega ravnateljstva pleskar Anton Makovec. Padel je zaradi izgube ravnotežja z lestve 4 m globoko in se ubil. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Cesta Bresternica—Sv. Križ na Kozjaku. Okrajni cestni odbor je oddal dela za nadaljevanje ceste čez Kozjak mariborski gradbeni tvrdki ing. Ivan Ferluga, ki se je specializirala za gradnje cest in mostov. Kakor smo izvedeli, ima okrajni cestni odbor na razpolago v svojem proraeunu letos okoli 400.000 din za gradnjo te prepotrebne ceste. Banska uprava je sporočila, da prispeva h gradnji iz cestnega fonda vsoto 200.000 din, tako da bi bilo mogoče letos zgraditi cesto približno za 2 km. Dela so pa silno draga, ker bresterniškj hudournik v velikih vijugah seka cestno traso na mnogih krajih. Objekti, posebno pa mostovi ob hudourniku pa so silno dragi, ker morajo biti zgrajeni z močnim železobetonom. Gospod ban dr. Marko Natlačen si je sam osebno ogledal traso v nedeljo, dne 4. avgusta 1940, ko se je vračal z otvoritvene slavnosti pohorske ceste. Na našem severnem kozjaškem ozemlju je dolina hudournika Bresternica v smeri proti Sv. Križu edina primerna za zgradbo ceste, katero prebivalci Kozjaka tako nujno potrebujejo. Pri okrajnem cestnem odboru smo zvedeli, da so odstopili posestniki, po katerih zemljišču teče trasa nove ceste, zemljo brezplačno. Istotako odstopijo tudi kamenje, katerega je ob trasi dovolj za tlakovanje ceste. Edina težava je z gramozom, katerega je težko dobiti, ker ni za to primernega kamenja v bližini. Moralo se ga bo dovažati ali iz Dravske doline ali pa ga dobiti iz dobrega Korenovega kamnoloma pri Sv. Križu. Potrebno bo napraviti odcep ceste do kamnoloma, kateri bo dajal izboren materijal za gramoz. Za severno-zapadni del mariborskega okraja bi bil tak kamnolom, iz katerega bi se dobavljal gramoz, nujna potreba. Kamnolom pri Sv. Križu ima ogromno plast dobrega kamna, ki je tako trd, da ga niti mraz ne zdrobi. Nadzorstvo nad gradbenimi deli na cesti Bresternica—Sv. Križ vodi tehnični vodja okrajnega cestnega odbora ing. Adolf Šoberl. Sedaj je zaposlenih pri delu nad 50 delavcev. Dosedanje slabo vreme _e delo silno zaviralo. Zveza Maistrovih borcev poziva vse člane, da se v čim večjem število udeleže velike pa- triotične proslave, ki se bo vršila ob priliki odkritja spomenika našemu velikemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju dne 6. septembra 1940 v Ljubljani. Za vožnjo v Ljubljano in nazaj je odobrena četrtinska tarifa. Zveza Maistrovih borcev je prejela od Štaba IV. armijske oblasti naredženje Kom. br. 4896, s katerim je bil rok za vlaganje prošenj od Ministrstva vojske in mornarice skrajšan do 20. septembra 1940. Vsi Maistrovi borci sa pozivajo, da .ivoje prošnje nemudoma uredijo, ker se s tem terminom zaključuje končni rok za vlaganje prošenj in se prošnje, predložene po tem terminu, ne bodo vzele več v poštev. V zadnjem času so strokovnjaki zelo izboljšali, pa tudi na novo obdelali predavanja za učenja pri Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, ki se nahaja sedaj v svojih novih prostorih na Kongresnem trgu 16/11 (poleg uršulinske cerkve). Tako so odpravili vse morebitne nedostatke dopisnega pouka. Zato se odslej lahko zanesljivo naučiš pri tej šoli potom dopisovanja doma hitro in poceni tuje jezike .nemščino, italijanščino, francoš.ino itd.), pa tudi gospodarske in trgovske predmete (trgovinstvo, korespondenco, knjigovodstvo, pravo, stenografijo itd.). Pri tej šoli ni nikake omejitve glede spola, starosti in predizobrazbe ter ja zato dostopna in priporočljiva vsem. Pri vodstvu šole se laliko dobe ustno ali pismeno vsa potrebna pojasnila brezplačno. 1278 Naše cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«! Požari Prejšnji ponedeljek, dne 19. avgusta, v zgodnjih popoldanskih urah je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jožefa BreskoC iz Domanjševec v Prekmurju. Ker je bilo poelopje s elamo krito, ga je vsega takoj objel plamen. Le veliki požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da ee ogenj ni razširil tudi na sosednja poslopja. Ker je s poslopjem zgorelo tudi vse seno in slama, znaša škoda preko 25.000 dln. Poslopje ni bllo zavarovano. Oilpuščeni delavec pokradel Iz skladišča blaga za 2500 dln. Anton Pintar, skladiščnik tovarne na Teznu pri Mariboru, je javil orožnikom, da prihaja nekdo s ponarejenlmi ključi v skiadišče in odnaša razne predmete. Orožniki so ugotovili, da prihaja nočni tat v skladišče skozi majhno okno, iz katerega je izbil šipo. Sum je padel na odpuščenega delavca Jožefa Nekrepa iz Spodnje Dobrave prl Hočah, pri katerem so našli nekaj ukradenega. Vse skupaj je pokradel Nekrep blaga za 2500 din. Lov za vlomilcem. Orožnikom v Selnici ob Dravi je uspelo zadnje dni, da so prijeli že dolgo iekanega ter zasledovanega tatu in vlomilca 21 letnega Slavka Gutmacherja. Ko je imenovani začutil, da so mu žandarji za petami, je zbežal na Janževo goro in se je vrgel v prepad, da bi se skril pred roko pravice. Pri skoku si je zlomil nogo in se je vdal. Orožniki so morali poškodovanega Gutmacherja naložiti na gare in so ga odpeljali. Nasilen hlapec poškodoval gospodarja. V Sv. Lovrencu na Dravskem polju je služil za hlapca 19 letni Franc Slana pri posestniku Jakobu Raku. Ker je pa gospodar Slani rxlpovedal službo, je slednji pograbil kol in je Raka tako obdelal po glavi, da je obležal nezavesten in so ga prepeljali s hudimi poškodbami v mariborsko bolnico. Dva vloma, Nočni vlomilci so obiskali na Vranskem cerkvemo hišo pri podružni cei-kvi Matere božje za Čreto. Prekopali so zid in skozi luknjo se je potegnil eden od družbe v kuhinjo, iz katere je odnesel razno kuhinjsko posodo, jedilno orodje in druge predmete v skupni vrednosti 2000 din. — Nekaj dnl za tem vlomom je vlomil nekdo pri belem dnevu predpoldne v hišo posestnika Bistana v Zahomcih. Iz omare je ukradel uro in 3000 din denarja. Med vlomom so obirali domači hmelj. Zadnjega vloma sta osumljena dva krošnjarja, od katerih je eden že aretiran, drugi pa je neznano kam izginil. 10.000 cUn nagrade za izsleditev vlomilcev. V noči na 30. avgust je bil izvršen na Bledu vlom v trgovino z zlatnino in urami tvrdke A. Božič. Vlomilec je izrezal na notranjih vratih kos stekla in zlezel v trgovino. Iz izložbe in predalov je pokradel najbolj dragocene prstane, zapestnice ter ure. Tvrdka A. Božič je razpisala 10.000 din nagrade tistemu, ki izsledi in prijavi vlomilce. I".ovi betonski m ¦ Ii. Magoslovljen in i