Avtor zanimivosti: dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo
COBISS: 1.04
Še o vetrnih elektrarnah
Pred kakim desetletjem so se tudi naši mediji 
razpisali o gradnji vetrnih elektrarn. Sprva je 
kazalo, da bo šlo za njihov razcvet po zgledu 
nekaterih evropskih držav. Toda že na izgradnjo 
prve vetrne elektrarne je bilo treba čakati 
nesorazmerno dolgo časa. 
Ne dolgo nazaj (ali pač – oktobra 2012) so pri nas 
dokončali in v omrežje priključili prvo (veliko) 
vetrno elektrarno. Pri Dolenji vasi pri Senožečah 
je bila zgrajena vetrnica z 98 m visokim stebrom 
in lopaticami premera 71 m. Moč generatorja je 
po različnih podatkih 2,1 do 2,3 MW. e ni so bili 
presenečeni, da jo je zgradil (zasebni) investitor, 
drugi pa prav tako presenečeni, da je bila šele 
prva. Leto kasneje je bila zgrajena in oktobra 
2014 na električno omrežje priključena še 55 m 
visoka vetrna elektrarna (z močjo 910 kW) pri 
r azdrtem, tako da imamo sedaj zgrajeni dve 
večji vetrni elektrarni. Ob tem slej ko prej ostaja 
dejstvo, da večjega števila podobnih vetrnic pri 
nas verjetno ne bo tako kmalu. Problem so zlasti 
ustrezna soglasja zaradi varstvenih območij. 
Pa imamo pri nas sploh ustrezna območja za 
postavitev vetrnih elektrarn? Da, in to kar nekaj 
razpršeno po Sloveniji (slika 1). 
Na teh območjih bi bilo mogoče ob različni 
pokritosti ozemlja (5–40 %) in gostoti  
postavitve vetrnic (3 do 5 na ha) postaviti 
elektrarne s skupno kapaciteto med 242 MW 
in 768 MW, kar bi pomenilo, da bi pri realnih 
1800 obratovalnih urah (1/5 vsega časa) na leto 
proizvedli med 435 gW in 1382 gWh električne 
energije (danes skupno s hrvaškim delom je 
proizvedemo letno okrog 16.000 gWh električne 
energije). Novejša analiza (splet 2) piše o realni 
možnosti postavitve od 110 do 160 vetrnih 
elektrarn in od 330 do 480 MW instalirane  
moči (manjša: večja pokritost območij z  
vetrnimi elektrarnami). Letna proizvodnja 
električne energije bi v primeru delovanja  
Slika 1: Primernost lokacij za vetrne elektrarne (modro) in omejitveni dejavniki 
(naravovarstveni ali bližina naselij) – rdeče. 
Vir: Splet 1
63
GeoGrafija v šoli  |  3/2018
zanimivosti

1600 obratovalnih ur pri nazivni obremenitvi 
tako znašala od 528 gWh pri majhni pokritosti 
do 768 gWh pri večji pokritosti, kar je precej 
manj, kot so bili prepričani pred leti (splet 1). 
Kakor koli, načrti za vetrne elektrarne še niso 
mrtvi, a zdi se, da je do njihove realizacije še 
precej daleč.
Vira 
1. splet 1: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. 
http:/ /goo.gl/j4pZ2 (dostopno 19. 2. 2013). 
2. splet 2: http:/ /www.energetika-portal.si/
fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/
posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.
pdf (dostopno 24. 8. 2018).
Sliki 2 in 3: Vetrna elektrarna pri senožečah in polje 
vetrnih elektrarn v nemčiji. 
Foto: A. Polšak
64
GeoGrafija v šoli  |  3/2018
zanimivosti