•Zasavski tednik- ]e glasilo SZDL občinskih odbo dZDTš Trbovlje, Hrastnik to Zagorje — Urejuje uredniški odbor - Odgovorni Stane Šuštar — Naslovi Uredništvo ln uprava -Zasavskega tednika-, Trbovc evolucije 28 — Telefon 80-191 - Račun prt Komunalni banki Trbovlje 600-711-. List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din. polletna 240 din, četrtletna im, mesečna 40 din — Cena izvoda v kolportažl 10 dinarjev - Tiska: iskama Časopisnega pod- jetja -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo. PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA V TRBOVLJAH Miha Marinho na slavnostni seji Miro Cerar, štirikratni državni prvak v elementu TOVARIŠ STANE KAVČIČ V ZAGORJU Na zaključni dan kultumo-zabavne revije Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja, ki je bila v Zagorju ob Savi od 25. maja do 1. junija, je Zagorje obiskal predsednik republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije, tov. Stane Kaivčič, razen njega pa še organizacijski sekretar OK ZKS Ljubljane, tov. Janez Hočevar, predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana, tov. Boris Mikoš, sekretar OO SZDL Ljubljana, tov. Zemljarič in drugi. Gostje so zvečer prisostvovali zaključnemu kuHurno-zabavne-mu večeru in bili s programom zadovoljni. NOV PREDLOG 0 RAZOROŽITVI Sovjetski zunanji minister Je izročil prejšnji teden vsem diplomatskim predstavnikom ttežel, ki so sodelovale na konferenci paritetnega odbora de-®torice o razorožitvi, nov sovjetski predlog o razorožitvi, selom teh dežel so poslali še Posebej poslanico. Podobne Poslanice so prejeli tudi predsednik Indije, Indonezije in Gane. — Poročajo, da je hotel Premier Hroščev ta predlog sprožiti na konferenci naj-'Tifijihk predstavnikov v Parizu. Tuje novinarje so že pohabili na posebno konferenco h Kremlju, kjer jih je Hroščev seznanil z vsebino Predloga. AVTO CESTA, DOLGA 750 KILOMETROV Po sporazumu med sovjetsko in afganistansko vlado bodo v Afganistanu pričeli *®tos graditi avto cesto, dolgo kilometrov. Končali jo kodo leta 1964. OSEBNA POSLANICA HRUŠČEVA predsedniku TITU 0 RAZOROŽITVI Po jugoslovanskem poslaništvu v Moskvi je bila 2. junija izročena osebna poslani-ministrskega predsednika Gruščeva predsedniku republik® Josipu Brozu Titu v *vezi z novimi sovjetskimi predlogi o razorožitvi, kakor *®dl, besedilo predloga sovjetske vlade o osnovnih določbah sporazuma o splošni in popolni i azorožitvi. V FRANCUl GROZUO STAVKE Prejšnji teden so francoski •fclezničarjl z uspehom koncil 24-umo generalno stavko, javkali bodo tudi uslužbenci •o nameščenci državne upra-vo> če jim ne bodo zvišali P*ač za tri odstotke. — O zahtevah uslužbencev se bodo **ndikati do 10. junija še po-*njalj s francosko vlado, &0C1NCU BODO SODILI V IZRAELU .Predsednik izraelske vlade I*1 Gurlon je zavrnil pred-_®5> naj bi posebno medm-r0"®« sodišče vodilo preiska- ® Proti bivšemu častniku r^sovskih det AVolflu Kgch-/pHnu. Predlagajo, da naj bi J*’*1« tistih dežel, ki so bile nacistično zasedbo, dolo-in poslale na sojenje le opazovalce, ne pa da bi "G* G v sodnem tribunalu. ZOPET NAPAD „ na jugoslavuo g^^sednik I.R Kitajske Liu ^ G| je dne. 3. junija na 2E|5U» ki ga je priredil 9/edsedniku is Velikanu zborovanju v nedeljo, 29. p. m., o katerem srno pisali v naši prejšnji številki, ki je bil uvod v praznovanje občinskega praznika v Trbovljah, so sledile še raznovrstne prireditve. V počastitev občinskega praznika 1. junija, ki Je posvečen zmagi trboveljskega proletariata nad fašistično Or-junio, je bila sklicana v sredo, L t m. slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v Trbovljah. Slavnostne seje se je med drugim udeležil tudi republiški poslanec Trbovelj in predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, nadalje predsednik sosedne občine Zale«. Slavnostni govor n,a seji je Imel predsednik ObLO Trbovlje Martin Gosak, ki je orisal zgodovinski pomen 1. o unija 1924, prav tako je na kratko očrtal gospodarske uspehe občine Tr- bovlje od osvoboditve do danes. Na slavnostni seji So občinski odborniki sprejeli tri odločbe o preimenovanju domačih Sol Po vidnih predstavnikih družbenega ln političnega življenja naše domovine. Osemletna šola v Trbovljah II se preimenuje 1» teh odločbah v šolo IVANA CANKARJA, osemletna šola v Trbovljah-Vodah v šolo narodnega heroja ALOJZA HOH- KRAUTA, osemletna šola na Plevčakovem hribu v Trbovljah, Id je v izgradnji, se pa imenuj e v šolo narodnega heroja TONČ. KE ČEČEVE. V okviru praznovanja občinskega praznika so bile organizirane razne prireditve: tako je bila v torek zvečer, 31. maja slavnostna akademija trboveljskega Partizana v Delavskem diomu, na dan samega ofočin- kega praznika, 1. junija zvečer, je pa bil uspel koncert moškega pevskega zbora »Zarje« DPD Svobodie-Center iz Trbovelj pod vodstvom zborovodje Jožieta Skrinarja. — Razen teh prireditev stal postavili taborniki rodu »Črnega diamanta« na prostem pred sedežem občine Trbovlje propagandni tabor ter imeli na večer pred občinskim praznikom taborni ogenj s taborniško prireditvi)®. Na dan i. juni ja ja bil nadar Ije organiziram improviziran zračni napad na Trbovlje a sodelovanjem gasilskih enot Trbovelj in letalstva. Tudi Aeroklub Trbovlje je nastopil z miniaturnimi letal L Športniki iz Trbovelj so pa tudi imeli v počastitev občinskega praznika reč športnih prireditev, o čemer poročamo na drugem mestu. ZAKLJUČEK KULTURNO-ZABAVNE REVIJE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV LJUBLJANSKEGA OKRAJA V NOVEM DELAVSKEM DOMU V ZAGORJU Kvaliteta na reviji v Zagorju presenetila Skoraj 3.000 Trboveljčanov je spremljalo zanimive borbe za naslov državnega prvaka v orodni telovadbi in olimpijsko vrsto V sredo, 1. junija, je bila, v novem Delavskem domu v Zagorju ob Savi zaključna prireditev v okviru kultumo-zabav. ne revije, ki jo je pripravil Svet Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja. Kot zanimivost naj omenimo, da so bile vstopnice razprodane že dva dni pred prireditvijo. Zaključno kulturno - zabavna prireditev je še enkrat dokazala in potrdila Izredno kvaliteto amaterskih skupin, ki so skozi osem dni nastopale na odru novega doma. Spoznali smo kvaliteto in pisanost kulturno-za-bavniega življenja in razvedrila v društvih. Zal moramo pa dodati, da je škoda, da niso na tej reviji, ki je prva v naši republiki v merilu okraja, nastopile skupine še iz drugih indu- v DRŽAVNO PRVENSTVO V ORODNI TELOVADBI V TRBOVLJAH Četrtič prvo mesto za Cerarja V Trbovljah Je bilo v dneh 4. in 5. t. m. državno prvenstvo v vajah na orodju, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje najboljših telovadcev zveznega razreda ki bodo zastopali jugoslovanske barve na bližnjih olimpijskih igrah v Rimu. Tekmovalo je dvajset tekmovalcev, in sicer sedem iz Slovenije, pet iz Srbije in štirje iz Hrvatske ter Bosne. Najvišji naslov državnega prvaka si je zasluženo priboril mladi in nadarjeni Miro Cerar, ki je letos znova dokazal, da je zdaleč najboljši telovadec v Jugoslaviji, saj je prepričljivo zmagal v obveznih in poljubnih vajah na vseh orodjih. V državno reprezentanco, ki se bo v kratkem pomerila z Italijani, so bili določeni Cerar, Cakilec, Ga,gdč, Lekič, Mikulin, Menčik in Petrovič, rezerva pa je Jovanovič. Za olimpijsko vrsto so pa kandidati še Trojar, Šrot in Oblak. — Med dvodnevnim bivanjem v Trbovljah je reprezentante, njihove trenerje in sodnike sprejel predsednik trboveljske občine Martin Gosak in se z njimi dalj časa razgovarjal. PRVI DAN — CERAR NAJBOLJŠI V soboto so telovadci nastopili na petih orodjih in v par-terni telovadbi z obveznimi vajami. Pri teh vajah se je ni pokazal VBega svojega znanja, v nedeljo pa izgubljenih točk iz prvega dne tekmovanja ni mogel nadomestiti. Po prvem dnevu Je bil vrstni red na prvenstvu naslednji: 1. Miro Cerar 57,7, 2. Ga-gič 52,5, 3. Caklec 52,4, 4. Lekič 51,95, 5. Markulin 51,20, 6. Jovanovič 50,1, 7. Menčik 48,75, 8. Oblak 48,2, 9. Skaza 47,9 itd. DRUGI DAN: CERAR PONOVNO PRVI NA VSEH ORODJIH V nedeljo, drugi dan državnega prvenstva, so telovadci tekmovali v poljubnih vajah, zaradi česar je bilo tekmovanje bolj zanimivo, borba za mesta v reprezentanci pa do zadnje telovadne discipline nadvse ogorčena. Cerar je ponovno potrdil svojo kvaliteto in nadmočno zmagal na vseh orodjih in v parterju. Zmagal je z naskokom 7,30 točke i® tako že četrtič osvojil najvišjo lovoriko v orodni telovadbi. Tehnični izidi — skupni plasma: 1. Cerar 114,55, 2. Caklec (Zag) 107,25, 3. Lekič (Bgd) 106,50. 4. Gagič (Bgd) 106,25, 5. Markulin (Zag) 104,20, 6. Menčik (Zag) 101,50, 7. Jovanovič (Bgd) 100,85, 8. Oblak (Jes), 9. Trojar, 10. Šrot, 11. Skaza itd. Letošnji državni prvak Miro Cerar je prejel prehodni pokal Zveznega odbora za telovadbo orodno, vsi nastopajoči pa spominske plakete TVD Partizana Trbovlje, ki je vzorno izvedel organizacijo tega prvenstva. use<*niku prezidija alban- jasno pokazalo, da je Cerar za 1(1 skupščine Hadžiju I.iešiju, razred boljši od ostalih tek-v sv ^ °b*sku na Kitajskem, movalcev, ki na posameznih dej ?JCm govoru grobo napa- orodjih niso izpolnili pričako-stv„Jl,Boslav'J° ln "Jeno vod- vanj. Boj za ostala mesta, pr- Odpravnik jugoslovan- Pek: pos*ov veleposlaništva v *oJnRu Aleksander Sokorac s Var,!?*0" ki je bil uradno ~ je", je odšel po- v znamenje prote-s »prejema. &AMo za proučevanje . OZRAČJA? Iffftn .Jurije poročajo, da bo ket izstrelila serijo ra-Cow', Poskusnem oentru v gg Amagulru Rakete, ki da so , za proučevanje er°> bodo začeli Izstre- Junija. t. L vo je bilo namreč že vnaprej oddano za Cerarja, se je v odsotnosti poškodovanih Petroviča, Jurjeviča in Petka razvil med Gagičem, Caklecem in Lekičem. 2e P^i dan tekmovanja je pokazal, da olimpijski kandidati še niso dovolj pripravljeni niti za olimpiado niti za državno prvenstvo, ki je bilo po mnenju strokovnjakov še prerano. Razen tega pa še niso bila izvedena republiška prvenstva, kar je gotovo vplivalo na kvaliteto državnega prvenstva. Za*avč#j) Bkaza iai«di boleanl prvi dftn sirijskih središč okraja; saj so sodelovali na ‘kulturno-zabavm reviji posamezniki in skupina iz Vrhnike, Ljubljane-Šentvida, Lj ubljone-Šdške, Lj ubl.j-ane-Tr-novega, KUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane, Ambrusa, Vrhovega pri Radečah, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Se posebej so bila številčno močno zastopana zasavska industrijska središča Hrastnik, Tr-bovje in Zagorje. Na kuturno-zabavni reviji je sodelovalo 7 skupin in posameznikov, iz Trbovelj 8 posameznikov in skupin ter iz Zagorja 7 skupin ln posameznikov. Čeprav je mogoče reči to in ono, pa vendar kljuib temu lahko zaključimo, da je v naših zasavskih industrijskih središčih dovolj kvalitetnih skupin, in da je mogoče, č« prireditelji uberejo pravo pot, kuturno zabavati goste. Ta. ko se pa včasih še vedno dogaja — vsaj v neposredni okolici zasavskih industrijskih središč — da nastopajo skupine dvomljive vrednosti. Zato bo nujno, da zasavska delavska prosvetna društva »Svoboda« In prosvetna društva skušajo vključiti take »divje« skupine in skupinice v društva in jih vzgojiti. Do sedaj pa društva žal še niso našla poti do nijih. Samo tarnanje in razpravljanje pa razumljivo prav nič ne pomaga. Velja ponovno poudariti, da naa je kvaliteta nastopajočih na kulturno-zabavni reviji v Zagorju ob Savi ne samo razveselila, temveč tudi močno presenetila. Priznati je treba, da so nastopili na reviji v Zagorju ob Savi sami amaterji, ki vsak dan dopoldne delajo ali v rudniku, tovarni, delavnici ali kje drugje, ali so pa učenci strokovnih in podobnih šol; na reviji stooro ni bilo spodrsljajev. To pomeni, da so društva, ki so se že lotila organizirati zdravo kulturno-zabavno življenje In razvedrilo, prešla od vključevanja skupin in posa- meznikov n.a dosego kvalitete. To je pa zelo razveseljivo in priča ,da je kljub temu, da je bilo kulturno-zabavno življenje in razvedrilo nekaj let nazaj še mrtv-1. JUNIJA, JE PRISOSTVOVAL TUDI KKPUIV KI POS! "'P Sol: , kb .lik mu UJE. KT JE BILA NA DAN PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA K A TRBOVLJE, TOVARIŠ MIHA MARINKO. PIONIRJI VODENSKE .1' 1 M AJO ŠOPEK CVETLIC. V H e I* E ZA CAS OD 9.-19. JUNIJA: I*o večini bo sončno 1 nnm. stimi nevihtnimi Močnejše padavine tvijo pričakujemo in 12. junijem. Dr. to s nnm. loh med Dr. ♦. TEDNIK Štev. 24. TRBOVLJE, 8. junija 1960 Cena 10 din — Leto XIH ŠIRŠA SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS HRASTNIK o nadaljnjem izboljšanju plačnega sistema Na kratko po domovini Pred dnevi je sklical občinski komite Zveze komunistov v Hrastniku skupino s krajevnim sindikalnim svetom ter s predstavniki gospodarskih organizacij v občini razširjeno sejo. V razpravi te seje so ugotovili, da so posamezna podjetja dosegla v lanskem letu fci tudi v I. tromesečju 1960 pomembne gospodarske uspehe, nj pa opaziti posebnega napredka na področju izboljšanja nagrajevanja, to je načina delitve dohodka na člane delovnih kolektivov. V obširnem poročilu je sekretar občinskega komiteja ZK Marijan Orožen orisal položaj v občini in v posameznih podjetjih. Nujno potrebno je, da se sistem nagrajevanja po učinku v letošnjem letu v posameznih podjetjih bolj razvije in izpopolni. Zbrani pokazatelji kažejov gospodar- skih organizacijah hrastniške občine naslednje stanje: V Steklarni Hrastnik je delalo v letu 1958 po učinku 46,8 odstotkov delovnega kolektiva, po času pa 53,2%, medtem ko je lansko leto delalo v tem podjetju 43,5%- po učinku pa 56,5°/o delovnih moči po času. Ta razlika je nastala zaradi prehoda dela na avtomate in fluktuacije delovne sile. Določena dela so v tovarni sedaj avtomatizirana in niso akordi-rana. V Kemični tovarni v Hrastniku je delalo leta 1958 po učinku 18,8% delovnega kolektiva po času pa 81,2°/*, medtem ko je leta 1959 delalo po učinku v tej tovarni 18,3% ljudi,, ter po času 81,7%. V podjetju »Peta« v Radečah je 1. 1958 delalo po učinku 72®/o delovnih moči, 28% pa po času, a lansko leto po učinku 75%, po času pa 25% kolektiva. Na Rrudniku Trbovlje - Hrastnik je delalo v letu 1958 po učinku 55% kolektiva in 45% po času, lani pa po delovnem učinku 49% ter po času 51%. Iz gornjih podatkov je sekretar občinskega komiteja ugotovil, da ni opaziti nadaljnjega uvajanja nagrajevanja po učinku. Večje usipehe so v tem pogledu dosegli delovni kolektivi v obrtnih, trgovskih in gostinskih podjetjih po sprejetju lanskoletnih tarifnih pravilnikov. Pregled kaže prav tako, da tudi delitev premij ne sloni povsod na ekonomski bazi, ampak da posamezniki dobivajo premije brez vsakršnega upravičenja nanje. Iz teh ugotovitev bi lahko napravili zaključek o vzrokih, zakaj smo lani v občini po produktivnosti dela ln po iz-vrSitvi planskih nalog zaostali za republiškim povprečjem, kajti izvršitev plana smo v republiškem merilu dosegli v letu 1959 s 111,4'/*, v hrastni-Sd občini pa le s 106,8%. Število zaposlenih se je v republiškem merilu povečalo za 3,7'/», v občini Hrastnik pa za 2,7•/*. Produktivnost v LRS se je lanj povečala za 7,4%, a v hrastniški komuni za 4,1 odstotka, medtem ko so. se osebni dohodki povečali ter so se plače dvignile za 35%. V tem odstotku so zajeti tudi draginjski dodatki in pa nova delovna sila v nekaterih podjetjih. Obširna razprava s predstavniki gospodarskih organizacij v občini je prinesla pozitiven zaključek, in sicer da je treba širiti in povečati nagrajevanje po učinku, kar bo zanesljivo prineslo boljše gospodarske rezultate. Prav posebno bo treba nuditi pomoč posameznim podjetjem pri uvajanju nagrajevanja po ekonomskih enotah oz. nagrajevanja po enoti proizvoda, naloga sindikalnih organizacij pa bo, da seznanjajo svoje člane z bistvom tega nagrajevanja. R. V. Kolesar - na cesti nisi sam! POGLED NA ZAGORJE, KJER SO PREJŠNJI TEDEN USPELO KONČALI 10-DNEVNO KULTURNOZABAVNO REVIJO Lepaki, opozorila, predavanja, poostreno nadzorstvo prometnih organov, so iz dneva v dan, vedno in povsod, skoro na vsakem koraku, opozarjali na akcijo »Kolesar — na cesti nisi sam!« Dvomesečno delo občinske komisije, ki je bila na pobudo sveta za notranje zadeve sestavljena iz članov AMD, Ljudske milice in predstavnikov podjetij, bo gotovo rodilo lepe uspehe, še posebno na naslednjih dveh akcijah za pešce in motoriste. Šestmesečna akcija za varnost prometa bo zaključena šele septembra. Takrat bomo lahko, seveda samo ob skupnem sodelovanju vseh nas, peš, na dveh ali pa štirih kolesih, ugotovili, da prizadevnost res ni bila zastonj. Kolesarska akcija je sedaj končana. In kaj ja naredila komisija v tem prvem obdobju za miren in varen promet? Seveda je težišče svojega dela usmerila med mladino. Tako so po vseh šolah razdelili knjige STOP in KOLESAR, kjer so v celoti zbrani osnovni elementi današnjega pravilnega vedenja na cesti. Razen tega so z diafilmi omogočili, da so se lahko vsi tudi na ta način nekako praktično seznanili in prepričali o problemih prometa. Priredili so predavanja in filme s komentarji in akcijo razvili tudi v podjetjih, kjer je zanjo vladalo veliko zanimanje. Na rudniku so imeli pet, v STT pa dvoje uspelih predavanj. Izdelali so tudi približno 400 parol z vsebino o varnosti in osnovnih pravilih ter jih raz- DELAVSKI SVET LESNO PREDELOVALNEGA PODJETJA V ZAGORJU JE RAZPRAVLJAL Izboljšana organizacija dela NI redek primer, da delavska •veti na svojih zasedanjih vedno bolj in bolj posegajo v družbeno upravljanje, se seznanjajo o novih načinih nagrajevanja, o organizaciji in tipizacij; proizvodnje, o mehanizaciji in rekonstrukcijah svojih Podjetij. Tak primer je bil na zasedanju delavskega sveta Lesnopredelovalnega podjetja v Zagorju, ki Je bilo 13. t m. Najprej je delavski svet na široko obravnaval doseganje plane za prvo tromesečje in april 1660. Oto 12-odstotnem večjem letošnjem proizvodnem planu kot lani sl je kolektiv tega podjetja zadal nalogo, da bo pri 73 zaposlenih dosegel letos 186 milijonov dinarjev bruto prometa. Od tega je kolektiv dosegel v prvem četrtletju 114 odstotkov začrtanega plana, v aprilu celo 120.5 odstotkov, skupno za vse štiri mesece pa 118.6 odstotkov ali dva milljo-Ba 400 tisoč dinarjev na enega zaposlenega. Na doseganje in preseganje plana vpliva prizadevnost članov kolektiva, nagrajevanje po enoti proizvoda, ki *<* najbolj odraža na žagarskih obratih, saj dobi tu sleherni delavec dnevni izračun o zaslužku prejšnjega dne. težje pa se to izračunavanje dosega zaradi raznolike proizvodnje v samem mizarskem otoraitu. Mizno tega, da j« sleherni uslužbenec premima po 12 kriterijih in plačan po učinku, so tu uvedene 3 ekonomske enote, katere je vsaka zaae posebej stimulirana Iz sklada osebnih dohodkov, upoštevajoč odstotek doseganja plana. Teko se je sedaj tu začelo pravcato tekmovanje med ekonomskimi enotami in posameznimi delovnimi fazami na deloviščih. Tako posamezniki na raznih delovnih mestih dosegajo akord v prvih 4 mesecih • 126.4 odstotki, kar se na drugi strani odraža v prekoračevanju planskih nalog. Najvažnejša točka dnevnega reda zasedanja delavskega sveta j« pa bila rekonstrukcija, ki Jo is Po načrtih podjetja »Slovenija projekt« iz Ljubljane tolmačil tehnični vodja podjetja. Ta je med drugim dejal: »Načrti so prav skrbno izdelani. Objekt bo zavzemal 3.614 kv metrov zazidalne površine, 14.456 tov. metrov prostora ra shranjevanje lesa in ostalega prostora, skupno torej 18.089 kv. metrov«. Dejavnost v bruto prometu bo po rekonstrukciji naprav podjetja za 4-krat večja od dosedanje, zaposlitev pa le 1.5-krat večja. Izboljšala se bo organizacija dela, tehnološki proces in mehanizacija, kar bo za zagorsko komuno spet velika pridobitev, saj se podjetje s tem uvršča v enak položaj z ostalimi velikimi kot Rudnik, Keramična tovarna in drugi. Rekonstruirano lesno predelovalno podjetje bo predelalo letno okrog 10 tisoč kv. metrov lesa in bo postalo tako močno zasavsko predelovalno podjetje lesa z lastnim odkupom in črpanjem gozdnih zalog od Polšnitoa, Dol pri Litiji, Podteuma, Cemšenika in Partizanskega vrha do Kala nad Hrastnikom. Delavski svet je ob tej priliki sprejel tudi pravilnik o razdeljevanju deputatniega premoga ln drv članom kolektiva. Z ustvarjenimi amortizacijskimi sredstvi bo podjetje nakupilo kritično 6trojno opremo v tujini ostalo pa v domačih tovarnah. — Precej so na tem zasedanju razpravljali tudi o razstavi kuhinjske oprave po elementih na III. mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani, ker je ta kuhinja zelo iskan, praktičen in sodoben artikel. —— Prav tako le značilno v tem podjetju, da se obratni kapital hitro obrača, saj ima samo 4 in pol milijona obratnih sredstev od banke, medtem ko znaša republiško obračanje obratnega kredita v lesni predelavi tri do štirikrat letno. Oskar Levec obesili po izložbah ln na vseh vidnih in prometnih krajih. Zlasti uspelo delo pa je bilo v kolesarskih krožkih po šolah, kjer je v Trbovljah, Dobovcu in Čečah v 50 krožkih sodelovalo nad 2.300 mladih ljudi. Vodenska in trboveljska šola sta dobili po tri milijone za prometne miličnike pionirje, tako da bodo najboljši lahko tudj praktično sodelovali pri urejanju prometa na naših cestah. Vs' pionirji pa lahko sodelujejo v tekmovanju za bronasto značko, ki jo bo dobil vsakdo, ki bo pravilno odgovarjal na vprašanja Iz knjige STOP. To bi bilo povsem na kratko o akciji, do katere pa kljub prizadevnosti komisije nekateri še vedno ostajajo malodušnl in brezbrižni. Vedeti moramo, da akcija zdaleč ni v zabavo nekaterih ljudi, temveč je namenjena predvsem varnosti nas vseh, ki smo danes tako ali drugače navezani na močan in vse hitrejši utrip naših cest. Vedeti moramo tudi. da je samo previdna vožnja — varna vožnja. IZREDNI OBČNI ZB0B PGD ZAGORJE V soboto. H. junija bo v Zagorju ob Savi izredni občni zbor tamošnjega Prostovoljnega gasilskega društva. Zadaje dni je bilo nekaj sestankov s člani zagorskega PGD, Jd Jih je sklicala občinska gasilska zveza Zagorje, na katerih je stekla beseda o nezdravih razmerah ln trenjih, ki so zadnje čase vladali v društvu. Zaradi tega je bUo sklenjeno, da se do (rednega občnega zbora poberejo ponovno pristopne izjave za članstvo. ZANIMANJE ZA GORENJSKI SEJEM Za letošnji turistični potrošniški sejem v Kranju se je doslej priglasilo nad 130 gospodarskih organizacij. Lani so na sejmu sodelovale turistične in druge organizacije iz Slovenije ln Srbije, letos bodo pa sodelovale tudi organizacije iz Hrvatske, Makedonije, Bosne in Hercegovine. Gorenjski sejem se bo pričel 29. julija, končal pa 9 avgusta. 1 Hrastniškl senčniki so zbujali nemajhno pozornost 2 OTVORITEV DRUGEGA MEDNARODNEGA OBRTNEGA SEJMA V BEOGRADU Prvega junija t. 1. so v Beogradu slovesno odprli II. mednarodni obrtni sejem. Na njem razstavlja 1047 obrtnih in industrijskih proizvajalcev, med njimi 195 inozemskih podjetij. Visoki gosti, ki so bili pri otvoritvi, kot predsednik Ljudske skupščine LR Srbije Jovan Veselinov, članica Zveznega izvršnega sveta Lidija Šentjur* čeva, zvezni državni podsekretar za industrijo Ivica Gretlč, so se pohvalno izrazili o sejmu ter dejali, da bo šemo mehanizirana obrt lahko šla v koraku I naglim razvojem našega gospodarstva in standarda. ŽALNA SLOVESNOST OB OBLETNICI SMRTI ANGELCE OCEPKOVE Prejšnji teden, v sredo, 1. junija, je bila v klubu ljudskih poslancev v Ljubljani; žalna slovesnost v spontin Angelce Ocepkove, tol je umrla pred letom dni. Spominu nekdanje predsednice Zveze ženskih društev in članice CK ZKS eo se oddolžili številni politični in drugi javni delavci. 3 4 OSEMLETNA DEKLICA POJDE NA POT OKOLI SVETA Pred dnevi Je Komunalna banka v Osijeku nagradila nekaj svojih vlagateljev. Največ sreče pri tem je imela osemletna Rajka Radoševič, saj je bila nagrajena s 150-dnevnim potovanjem okoli sveta. — Mala Rajka je hči upravnika veterinarske postaje v Belem Manastiru in je imela na hranilni knjižici več kot 190.000 dinarjev. — Ostalim za zgled! GRADNJA 15 NOVIH MOSTOV Gradbeno podjetje »Mostogradnja« v Beogradu je lani zgradilo 9 večjih in manjših mostov. Letos pa gredi podjetje 15 novih mostov, med katerimi so največjd: na Donavi pri Beogradu in Novem Sadu, na Savi pri Zagrebu in Bosanskem Brodu ter na Tisi pri Senti. 5 6 ZA HITREJŠI IN BOLJŠI PREVOZ PO ŽELEZNICI 1 Petletni načrt za ureditev železniškega prometa v naši republiki predvideva do konca leta 1965 elektrifikacijo železniških ' prog Postojna—Zagreb in Ljubljana—Jesenice. 7 MmiMm Sprejeti programi izobrazbe za leto 1960 V trboveljski občini je večina delavskih svetov, k1 razpolagajo z odstopljenim delom prispevka za kadre, sprejela ustrezne programe, na podlagi katerih lahko črpajo sredstva. V letošnjem letu so ta sredstva znatno večja kot v letu 1959. Zato so programi toliko bolj obsežni. Tako razpolaga Elektrarna Trbovlje še z delom sklada za kadre iz leta 1959, ker ga siploh ni trošila, z 1,909.638 din. V Elektro-TcbovlJ« razpolagajo s 521.000 din. V Strojni tovarni Trbovlje znašajo sredstva sklada *a kadre 8,096.718 din. Na Rudniku Trbovlje-Hrast-nlk preko 20 milijonov dinarjev. Vsekakor *o ta sredstva zelo pomembna ln se pri tem poraja osnovna misel, kako pravilno Uporabiti ta aredstva, da bo Izobraževanje delavcev za potrebe podjetij res doseglo avoj na-rasn, to j« vsestranska strokovna tn družbeno-ekonomaka izobrazba na delovnem mestu. V STT predvidevajo, da se bo na ta ali drug način Izobraževalo v podjetju in izven njega 660 oseb ali 87 odstotkov teeh zaposlenih, po planu za JMo 1960. Tudi na rudniku je program Isobraževaoja zelo obširen. Skrb organov samoupravlja ■ja mora biti prav v tem, da bodo ta aredstva smotrno uporabljena, (Ja bo izobraževalna politika usmerjena na strokovno ln družbeno-ekonomsko izpopolnjevanj« delavcev, pri čemer se morata dopolnjevati izobrazba v podjetju z izobrazbo i*v«n njega — preko delavske univerze ali drugih zavodov. V ZAGORJU JE BILA OBČINSKA KONFERENCA 0 TURIZMU V četrtek, 2. junija, Je bila v prostorih občinskega ljudskega odbora v Zagorju ob Savi občinska konferenca o turizmu, ki jo je sklical zagorski občinski ljudski odbor. Na konferenci je bil navzoč tudi predsednik ljubljanske Turistične zveze, tovariš Janez Pirnat, poročilo o razvoju turizma in pripravah na turistično sezono v zagorski občini je pa imel predsednik zagorskega turističnega društva Boris Taufer. Posvetovanje je vodil predsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi tovariš Rado Taufer. Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki, bomo o občinski konferenci o turizmu v Zagorju ob Savi več poročali v prihodnji štev'”*i našega lista. (ma) PO SVETU .jnim Po pariškem neuspehu se je imperativno pojavilo vprašanje »kaj sedaj«. Slišal) so se pesimistični glasovi, »da so vsi upi na nadaljnje popuščanje napetosti pokopani in da smo tako-rekoč z obema nogama znova v hladni vojni.« Na srečo so prevladali treznejši glasovi, treznejši pogledi in presoje češ, sedaj po pariškem brodolomu Je treba gledati, da se nadaljuje tam, kjer je bilo v Parizu prekinjeno. Prvo v tem okviru je bilo, na nihče, ne Zahod, ne Vihod ne storita ničesar kar bi nepopravljivo pokvarilo mednarodni položaj ki se kljub pariškemu neuspehu ni bistveno poslabšal; poslabšala se je samo atmosfera, medtem ko materialnih razlogov za vsebinsko poslabšanje ni bilo. Kako daleč smo, tri tedne po Parizu? Lahko rečemo, da Je razvoj dogodkov kljub vsemu opravičil optimizem zdravega razuma. Državniki vseh štirih držav, ki so bile zastopane na začetnem vrhunskem sestanku, so namreč povedali, da so pripravljeni še naprej voditi politiko koeksistence in nadaljnjega pomlrjevanja mednarodne napetosti. Povedali so da sl bodo prizadevali odstraniti nesoglasja In vzpostavit) vzdušje medsebojnega zaupanja in sodelovanja: v izjavah vseh štirih državnikov je prav tako prevladoval poudarek na ugotovitvi, da je vojna strahotna katastrofa, v kateri ne bo zmagovalcev. Tudi več drugih, konkretnih razlogov je, da lahko sodimo ,da še naprej obstajajo objektivni pogoji za nadaljevanje procesa, ki je deloma že privedel do občutnega zmanjšanja mednarodne napetosti. Sovjetske oblasti so namreč brei kompllkaril vrnile ameriško transportno letalo, ki Je preletelo v zračni prostor DR Nemčije ln se Je moralo spustiti na vzhodnonemško letališče. Kot je povedal Hruščev na zadnji tiskovni konferenci v Moskvi, so ostali v veljavi vsi aranžmaji zn obiske med »mrliškimi in sovjetskimi kulturnimi skupinami ln drugimi predstavniki javnega življenja v eni in dragi državi. Tudi razprava o sovjetski pritožbi proti ameriškim obveščevalnim poletom se Je pred Varnostnim svetom razmeroma mirno odvijala. Vrsta državnikov iz izvenblokovskih držav pa Je dala nekaj pobud za izhod iz slepe ulice; vsebina teh pobud Je v ugotovitvi, da bo treba težišče prizadevanj za nadaljevanje procesa v popuščanju mednarodne napetosti prenesti v Združene narode, ln pa, da bodo morale imeti izvenblokovske države, ki so najbolj Iskreno zainteresirane sa mir, v tem procesu bolj aktivno vlogo. dela sveta ogrožen mednarodni mir. Za vsako fazo razorožitve pa bi uvedli ustrezno obliko mednarodne kontrole pod nadzorstvom OZN, Novi sovjetski nsčrt je plan, « katerim so sovjetski predstavniki v torek nastopili pred odborom »desetorl-ce za razorožitev«. V vseh dosedanjih komentarjih na Zahoda poudarjajo, da je vreden, da ga skrbno prouče, ker da se Je v dveh točkah bistveno približal zahodnim pogledom. Francoskemu predlogu se Je pribliisl po tem ds predvideva najprej prepoved sredstev sa prenos atomskega orožja, čeprav Po tzeh tednih Tak je približno položaj tri tedne po pariškem sestanku, ki je tako nesrečno propadel, še preden se Je začel. V središču pozornosti tega tedna pa Je novi sovjetski predlog za razorožitev In pa tiskovna konferenca premiera Hruščeva v Moskvi. Hruščev je dejal, da Je prišel že v Pariz s predlogom, ki ga je potem pred nekaj dnevi obrazložil novinarjem v Moskvi. Novi predlog predvideva tri faze v razorožitvi, ki bi trajala štiri leta ali pa obdobje, glede katerega bi se sporazumeli. V prvi fazi bi prepovedali sredstva, n katerimi se prenašajo atomska orožja (rakete, atomske bombnike), hkrati pa bi prepovedali, oziroma ukinili vsa oporišča na tujih tleh. V drugi fazi bi nehal) izdelovati atomsko orožje, oziroma bi tistega, ki hi ga Imeli nn za logi, uničili, hkrati pa lil občutno zmanjšali tudi klasične oborožene sile. V tretji fazi pa bi odpravili vso vojsko, ukinili generalštab, oficirske šole In vojno"mlnistrstvo. Države b| obdržale samo oboroženo policijo za vzdr ževanje notranjega reda, toda tudi te policijske sile h| bile podrejene Varnostnemu svetu, če bi bil v katerem koli imajo Rusi na tem področju prednost pred Zshodom. Britanskim in ameriškim koncepcijam pa se je približal po tem, da dopušča možnost mednarodne kontrole v vsaki fazi razorožitve, ter da predvideva mednarodne policijske sile za vdrševanje reda v mednarodnih odnosih, ko bi enkrat ukinili vse nacionalne vojaške sile. Seveda je v načrtu še veliko nejasnosti, toda v tem trenutku (po pariškem neuspehu) je važno predvsem to, da Sovjetska zveza ni prevzela samo propagandne pobude nad tistimi, ki so odgovorni za obveščevalni polet, ki je bil povod za pariški brodolom marveč Ima iniciativo tudi v konstruktivnih predlogih glede vprašanj, ki nnjno Intererirajo ves svet, ne samo blokovske države' to vprašanje Je razorožitev. Novi razorolttvenl predlog je podprl Hruščev z vrst« Izjav na tiskovni konferenci v Moskvi Ce Izvzamemo napade na predsednika ElsenhosverJa ln na nekatere ameriška državnike, ki dajejo v tem trenutku Izrazito propagandno prednost Sovjetski zvezi, je 'rehn omeniti predvsem tiste Izjave, v katerih je sovjetski ministrski predsednik podčrtal voljo Sovjetske sveže, da nadaljujejo prooee popuščanje mednarodne napetosti, da reši vsa sporna vprašanja s pogajanji in da ne bo v doglednem času storila ničesar, kar bi enostransko spremenilo današnji položaj v svetu. NEMČIJA; če se v 6 ali 8 mesecih ne bo sestala konferenca na vrhu, da bi razpravljala tudi o Nemčiji, potem bo Sovjetska zveza sama začela razmišljat), skupaj z zainteresiranimi državami, o podpisu mirovne pogodbe z DR Nemčijo. VOJNA IN MIR Sovjetska zveza ostane še naprej pri mnenju, da vojna kljub obstajanju »Imperialističnega tabora« ni neizbežna. To mnenje Je bilo prvič direkitno formulirano na XX. kongresu KP SZ. TURČIJA; General Cemal Gttrsel, novi ministrski predsednik Turčije je dejal, da vodijo vlado načela, kj jih je postavil Ata TUrk (ustanovitelj turške republike). Za časa Ata Tilrka je bila Turčija v prijateljskih odnosih « Sovjetsko zvezo. Te možnosti so tudi danes. ODNOSI Z ZDA; Kljub trenutnemu poslabšanju odnosov z ZDA obstaja želja in prepričanje, da se bodo odnosi popravili. Sovjetska zveza s svoje strani ne bo zavirala razvoja gospodarskih In kulturnih stikov z ZDA in z drugimi zahodnimi državami. POLOŽAJ PREDSEDNIKA EISEN-HOVVERJA: Dokler je Eisenhower predsednik ZDA je to ovira za razvijanje stikov med ZDA IN ZSSR. FRANCIJA IN BRITANIJA: Obe državi sta zaveznici ZDA In torej so* odgovorni za njeno politiko, ker nist* Imeli poguma, da bi ameriško politiko odkrito tn odločno obsodili Toda Sovjetska zveza z raketami uničila vsako Britanija te politike tudi nista povsem odobravali. IZJAVA MARŠALA MALINOV* SKEGA: Maršalovo izjavo, da bo Sovjetska zveza z raketami uničila vsako oporišče, s katerega bi se dvignili ameriški obveščevalni avijoni ki bi prileteli nad Sovjetsko zvezo je treba vzeti resno in dobesedno. NAFTE NAM NE BO TREBA VEC UVAŽATI Velika sredstva Geološkega zavoda za raziskovanje bodo letos vložili v Iskanje nafte. Dosedanja preiskave dajejo zelo dobre rezultate, kar ustvarja možnoet, da bi že leta 1961 prenehali uvažati nafto. Jugoslovanska proizvodnja nafte bo dosegla letno 1,200.000 ton, kar je dvakrat več kot sedaj Ob gradnji zasavske ceste v Renkah PRIDOBITVE RENK PO OSVOBODITVI ZNANI VISEČI MOST V RENKAH Re-nke, mala vasica med železniško postajo Zagorje in Savo pri Litiji, so se razvile in razmahnile Sele po osvoboditvi. Prvi večji uspeh je kraj dosegel 8. novembra 1948. Tedaj so v Renkah dobili toliko zaželeno železniško postajališče. Pred tem so morali Renčani in drugi prebivalci tamkajšnje okolice hod itd na železniško Postajo Zagorje ali pa Sav0 pri Litiji. No. vo postajališče je pa močno olajšalo dostop do vlaka tudi številnim domačinom, ki hodijo vsak dan na svoje delo v diruge kraje ali v šole iiz vseh vasi Polšnigkih Dolomitov. Preko reke Save jih je tedaj vsa leta prevažal reriški domačin Mati želj — Renko. Potem je pa stari mož opešal in so si domačini zgradili preko Save do železniške postaje Renke žičnico, imenovano »cicko«. Tedaj se je namreč razvnel vrli domačin Franc Šuštar, železničar v pokoju, ter je s pomočjo svojega brato Ivana ln seveda številnih drugih domačinov sprožil akcijo za izgradnjo žičnega moistu. Uspeh so dosegli 30. junija 1957, ko so predstavniki ljudske oblasti iz Zagorja (Renke so tedaj spadale v sestav zagorske občin«) odprli viseči most, ki je vsej dolini v okras, ljudem Pa v korist. Most je dolg 94 metrov, Širok je pa 2,08 metra. Hvaležni domačini so krstili žični most ŠUŠTARJEV MOST, s čimer so se oddolžili prizadevanju in trud j domačina Franceta Šuštarja. renke v Številkah Renke služijo kot dohod v romantičen predel našega Zasavje, tako na Kleviše, Pofršnik, Veliko Presko, Volčji hrib, Zamboh, Tepe, Ostrež, Tičndco, Špegio, pa seveda tudi na Konj. ščioo ter še druge vasi in hribe tega dnu grče skritega romantičnega sveta. Skozi ta predel drži tudi zasavska planinska transverzala, ki poteka od Kumrovca do Janč in do končnega cilja na Kumu. V Renkah so ugodni prostori za ribolov in za kopanje. Vsak turist se v poletnih mesecih na kraju ture osveži v renških brzicah. Na obrežju so tudi lepi prostorčki, polni čiste mivke. REALIZACIJA PLANSKIH NALOG V INDUSTRIJI LITIJSKE OBČINE V L TROMESEČJU 1960 Gospodarski načrt za razdobje 1961-1965 Nedavne seje zbora proizvajalcev ObLO Litija so se fazen odbornikov udeležili •Udi predsednik in člaini občinskega sindikalnega sveta. Razprava po dnevnem redu j® bila zelo'živahna. Odborni-** so obravnavali poročilo o Resničen ju planskih nalog v industriji litijske občine za Razdobje od 1. 1. 1960 do 30. *• 1960. Ugotovili so, da je bil Plan količinske proizvodnje v v Prvih štirih mesecih letoš-“kga leta presežen za 8,1%, Sar je vsekakor pripisati po-Jjtiki nagrajevanja po enoti proizvoda v podjetjih, ki je uvedeno v litijski predilnici v ostalih gospodarskih organizacijah pa postopoma prehajajo na plačevanje po “Cinku. v Odborniki so poročilo o reakciji plana potrdili, prav ta-so pa sprejeli tudi pred-*°8 predsednika ObSS, naj bi ®elavski sveti v večjih gospo-^fskih podjetjih razpravljali “vprašanju uvedbe brezplač-2*b malic. Zbor je nadalje “uravnaval vprašanje finan-*‘ranja stanovanjske izgradil® v občini ter dal pripojilo stanovanjskemu skladu, ~a kot investitor zida stanovanjske bloke ter jih prodaja Posameznim interesentom na bpdlagi javnega konkurza. fbdjetja, ki bodo nudila za “ukup boljše odplačilne pojete, bodo na osnovi tega lah-5° zagotovila stanovanje svojin delavcem in uslužben- “sm. V okviru finansiranja stanovanjske izgradnie je zbor Prav tako razpravljal o grad-2^ dekliškega doma v Litiji. ~elavski svet in UO Predil-ij v Litiji sta že sprejela ijp o gradnji takega doma j sta že v dogovorih s projektantom. Zbor proizvajal-x?v ,ie sklenil izdati priporočite upravi občinskega sta-,0vanjskega sklada, da v jTatkem zagotovi sredstva za gradnjo, sedanie prostore, v *®r®rih je dekliški dom, pa bo jama odstopila družbenim "rganizacijam. Predstavnik sveta za lndu-Z-rj pri ObLO Litija je nato vjl poročilo o sestavi perspektivnega plana. Poudaril L’ bo sedanji petletni plan t vršen v štirih letih, zato je sta *e seina sočna južnaška kletvica za slovo. Prostranem trgu pred kolodvoronj lakira6 .Zafuclil mogočnemu parku lično po- ki je vesel, če čuti pod seboj tla, da lahko hodi, sem jo mahnil IS ‘«bo at Zvafi haprej, po Irgu navzdol, dokler me 'tajti 51 8 8enca vrtne kavarne in bifeja — •orice^8 te hite *e deset in pomladansko Ulj 8 te že začelo kazati svojo moč. Stis-K>čil * se v kotiček pred paviljonom, na-Ptav'cate esoresso«, ki Cel ' Jhočno kavo, In k kllon, ^ Proti vsem gastronomskim pra- se je izkazal za tej kavi sem za- ok iT Prave kranjske klobase. Za go-sebe se od kraja nisem dosti v*eh u’ .kaltl bilo je tako kakor v bližini •tih. v ° odvorov v velikih evropskih me-atnški profesorji z neogibnim -Keise-•b^ jarn*1 v roki, nordijske stare device, Prepenenja po sončnem jugu in vro- čih doživetjih. Američani z mehkimi in divje kričečimi kravatami - manjkal ni niti tisti klasični Anglež s tropsko čelado, kratkimi hlačkami ln golimi suhimi bedri. Pač pa so se mi zaostrili čuti, ko sem slišal od dolge, podaljšane mize v moji so-leščini živahno debato v ruskem jeziku. Da, zraven prave kave sem deležen tudi bližine pravih sovjetskih turistov. Ze iz prvih besdd, ki sem jih nehote ujel, mi je postalo jasno, da si je sovjetska družba Rim te ogledala, in koj nato sem ugotovil, da se v prizanesljivem tonu pričkata sovjetski arheolog in njegov tovariš, inženir — urbanist. »Priznati Je treba, da je Rim čudovita zakladnica starodavnosti, njenih posebnosti ln njenih spomenikov,« je dejal arheolog. »Redkokje je zgoščeno toliko zgodovinskih dragocenosti na razmeroma majhnem prostoru«. »To je že res.« mu je odvrnil urbanist, »ampak jaz bi vse te dragocene zaklade še enkrat natančno fotografiral, shranil vse posnetke s točnimi popisi vred v muzeju, starodavne zaklade in spomenike same, ki že z.davnaj razpadajo in so bili že tisočkrat restavrirani, pa bi temeljito razredčil in jih odpihnil magari z dinamitom. To bi bilo prostora za moderne gradnje in hiter urbanističen razvoj tega pomembnega mesta!« Kako se je debata končala, ne vem,# ker Je medtem potni maršal dal znamenje za odhod, sovjetski turisti so pa plačali in odšli. Mimogrede sem natakarja vprašal, kak- šni so kaj sovjetski turisti kot gostje in plačniki v primerjavi z drugimi evropskimi ali ameriškimi tujci. »Boljših gostov si pač ne moremo želeti,« je odvrnil natakar. »Največkrat dajo toliko napitnine, kolikor znaša račun. No, verjetno imajo taka navodila zaradi propagande.« Kmalu nato sta se začela smukati okrog miz — praznih ali zasedenih — dva fantalina. Kot bi trenil, so bili vsi cigaretni ogorki pobrani s tal in podjetna nabiralca sta izginila ko dvoje prikazni. »Ali je rimska mladina v taki zadregi za cigarete, da kar divja na ogorke?« vprašam natakarja. (Mimogrede naj povem, da sem zvedel na svojih potovanjih križem Evrope največ zanimivih stvari od natakarjev, hotelskih portirjev in šoferjev. — Bolj se zanesem nanje kakor na različne vodiče, brošure in prospekte.) »Cigarete so res drage, ampak tale dva fanta imata več tobaka kakor midva. Vključena sta v široko razprostrto industrijsko organizacijo, ki predelava ogorke v tobak in ga prodala z lepim dobičkom. .Cikoberi' imajo ves Rim razdeljen na rajone in nikomur ne bi svetoval, naj gre nabirat ogorke tam, kjer je njihov rajon.« Ker me je po zaužiti klobasi začelo že-jati, sem imel priliko se prepričati, da je navadna voda slaba, mineralna pa predraga. Zato sem zahteval kozarec vina. Moj prijazni natakar mi ga je prinesel s pripombo, da je to »prvovrstna siciljanska kapljica«. Kapljica po okusu res ni bila napačna, ampak name je delovala tako ko da bi pogoltnil merico ognjenlške lave iz Vezuvovega žrela. Voda je menda res za žejo še najboljša, ampak s pitno vodo je v Rimu velik križ. To zveni na prvi pogled čudno, saj Je Rim mesto neštetih, večno žuborečih fontan, umetniško Izdelanih vodnjakov, do neba kipečih vodometov in potratnih vodnih raz-prševalnic. Vendar preseneti prebivalce marsikaterega rimskega okraja vest;»Aqua non c’č!« (Danes v našem okraju ni vode, vodna napeljava se je pokvarila.) V gostinstvu pa postaneš nezaželen gost, če zahtevaš vodo. In razen v prvovrstnih lokalih dobiš tale odgovor: »Aqua fresca non c’a!« (Sveže vode ni!) To pomeni, da je voda v vodovodu razgreta. Če bi jo pa hoteli pustiti teči toliko časa, da bi pritekla sveža, bi gostinski lokal propadel zaradi predrage vodarine. Naj bo že kakor koli, siciljanska kapljica me je izpodbodla za nadaljnji sprehod po Rimu. Sel sem kar naravnost naprej — najprej malo navzdol, nato malo navzgor, in znašel sem se na znameniti, široki aveniji »Vittorio Veneto«. Avenija Vittorio Veneto je za Rim to, kar so za Pari2 »Champs-Elysčes« — Elizejske poljane. Tam se zbira smetana rimske in mednarodne visoke družbe v zares razkošnih kavarnah, ki se vrste druga za drugo, kolikor niso posejane vmes trgovine z izbranimi modnimi, galanterijskimi, steklarskimi ln zlatarskimi izdelki. Cene so bajno vsoke, a ne povsod in zlasti ne za vse izdelke. Tako moram priznati nekaj demokratične duhovitosti oziroma duhovite demokratičnosti tisti trgovini na Vittorio Veneto, v kateri sem kupil za mal denar dve miniaturni nočni posodici z zlatim napisom »Roma« in ličen pepelnik s filozofsko globokim napisom: »Porca mise-ria«. Tega napisa ne bom prevajal, saj so Italijanske kletvice že zdavnaj prešle v naš besedni zaklad. Pri ogledovanju modnih izložb sem se prepričal, da italijanska moda uspešno tekmuje s francosko, oziroma pariško, vse dru- ge trgovine in v njih razstavljen! predmeti pa nesporno pričajo o tem, da so Italijani res narod s finim okusom in da znajo napraviti tz najbolj neznatne stvarce umetnino. Na Vittorio Veneto sem šel použit porcijo sladoleda v eno izmed tistih ultra u-dobnih kavarn, ki imajo na terasi zraven stola tudi velikanske naslanjače, tako iznajdljivo montirane na dekorativne stebričke, da se v njih lahko tudi ziblješ. In res sta zraven mene v takem naslanjaču sedela oziroma ležala dva mlada zaljubljena človeka — domačina; lahko sta se gugala ln poljubovala kljub strogim pogledom raznih tujih dam s krepostnega severa. Vendar se mi Je zdelo, da tiči v njihovih prezirljivih pogledih mnogo zavisti. Ura je bila pol dvanajstih in na širokem pločniku na Vittorio Veneto so defilirale mimo mene elegantne rimske lepotice. Mnogo sem že bral o klasični lepoti rimskih žensk, pa sem vedno mislil, da je to prazna fraza, porojena iz rodoljubnosti domačih novinarjev in iz vljudnosti tujih reporterjev Toda resnica je resnica. Tiste Rimljanke, ki so se sprehajale mimo moje gugalne opazovalnice, so bile res podobne prekrasnim, brezhibno izklesanim kipom davnih lepotic. ki so nenadoma oživele in prišle zbujat občudovanje modernega sveta. Njihove poteze so sicer za naše pojme nekoliko preostre. a preveva jih neka mirna, resna, klasična lepota, njihova drža in hoja je pa ponosna In dostojanstvena. Zraven teh boginj lepote bi Parižanke prav slabo odrezale - pa naj bodo še tako ljubke ln graciozne. kajti ljubkost in gracioznost je ena stvar, klasična lepota pa čisto druga. Porcelanaste figurice naj se pred krasnimi kipi kar hitro poskrijejo! (Dalje prihodnjii) Grafični listi v Delavskem domu Že od 1. junija je v avli Delavskega doma v Trbovljah razstava »Arte«, kluba iz Beograda, lei si je zadal nalogo posredovati dela umetniške grafike najširšemu krogu ljubiteljev te likovne zvrsti po dosegljivih cenah (do 1000 d narjev). Razstavo je omogočala sindikalna podružnica Investicijskega biroja iz Trbovelj, ki daje tudi vsa pojas-n la. Kratek sprehod po razstavi r.am približa grafične liste po barvni in vsebinski strani. Od dokaj realističnih zapisov standardne čmobele tehnike lesoreza oz. linoreza, do barvnih jedkanic, ki so nekatere prav prefinjene V izrazu ter bežijo celo V potenciran modernizem in celo abstraktnost. Prav vsak okus bo našel nekaj sebi ustreznega, primernega tudi za Okras stanovanja. K e* je razstava bolj komercialo posredovalnega značaja, v njej ni neke urejenosti, ki bi omogočala kakršno koli analizo. Pa vendar bi opozorila na nekaj izredno lepih in duhovitih listov: Glava ribiča, ki je sestavljena iz rib; Cvet. ki prikazuje lepoto vodne pe runike nad katero lebdi kačji pastir; Jereb, ki izraža še po smrti vso lepoto narave, s katero se je tako popolno ujemalo njegovo perje; Amazonke, ki se bojujejo tako v srednjem veku, kot danes, s hinavsko priliznjenostjo mačk; Tri žene — osamljenke, k; so le na videz ponosne in sigurne, sicer pa bedne in uboge; božanska Kmetica, Riba; Tunis; Artisti; Jutro itd., itd. Med znanimi svetovnimi imeni najdemo tudi imena znanih jugoslovanskih in tudi slovenskih likovnikov. Joža Zagorc SKOZI LITIJSKE ULICE IZ BRESTANICE Ustanovili smo šolsko zadrugo Itotog februarja smo ustanovili pionirsko šolsko zadrugo pod imenom »Bodočnost«. Rudnik rjavega premoga Se- PIONIRJI SOLE »IVANA CANKARJA« IZ ZGORNJIH TRBOVELJ PRI DELU NA VRTU novo nam je dlal v najem 32 arov zemljišča. V pioniinsfko šolsko zadrugo se nas je vključilo 63 pionirjev. Pri pospravljanju zemljišča smo opravili 56 ur prostovoljnega dela. Pred tednom dni smo posadili krompir. Pri saditvi krompirja smo opravili okoli 70 uir prostovoljnega dela. Zraven krompirja bomo posejali na večjem delu zemljišča lan. Pri našem delu nam pomaga KZ Brestanica z raznimi nasveti. Pionirska šolska zadruga je razdeljena na odseke: 1. sadjarski odsek je na šolskem vrtu posadil 15 enoletnih jalblan, 6 dvoletnih hrušk in 6 breskev. Samo za izkop smo opravili 106 ur prostovoljnega dela. Razen tega so pionirji očistili sadno drevje in podrli tri stare jablane, prostor pa očistili. ------ Vrtnarski odsek je na vrtu zemljo prelopatil in posejal oebulltček na površini 3 arov. Uredil je cvetlične grede tn pripravil tople grede, v katerih bodo gojili sadike paradižnika, paprike, ranega zolja in različne cvetlice. Leta 1956 je pogorelo poslopje, ki je bilo šolska last. Prostor so očistili in splanirali, nanj pa bodo posadili trajnice. 3. Vinogradniški odsek bo v jeseni opravil na državnem posestvu na Sremiču preko 1.000 ur prostovoljnega dala pri trgatvi grozdja. Vse delo, ki smo ga do sedaj opravili, je bilo storjeno po šolskem pouku razen nekaj izjem. O naši pionirski šolski zadrugi vam bom še poročala. Cirila Kukavičič, učenka VII. razreda osnov, v Brestanici šole Ob izidu »Sodobnega gospodinjstva« Izšla je dvojna (3. in 4.) številka revije »Sodobno gospodinjstvo«. Na 64 straneh prinaša bogato izbiro člankov s področja gospodinjstva in gospodinjske dejavnosti v stanovanjskih skupnostih. Na uvodu so nakazane naloge zavodov in centrov za napredek gospodinjstva, ki jih je sprejelo posvetovanje zavodov za napredek gospodinjstva. List prinaša tudi del diskusije tovarišice Vide Tomšičeve o razbremenitvi žena v gospodinjstvu. Starši bodo z zanimanjem prebrali prispevke o šolskih mlečnih kuhinjah, ki jih le tudi ob novih pogojih treba za vsako ceno obor-žati. — Članek o vaški kopalnici daje smernice kmečkim gospodinjam za ureditev take kopalnice na vasi. Beremo tudi o delovanju dveh različnih servisov - pralnice v Celju in pravnega servisa v Mariboru. NOVA MODERNA TRGOVINA Prejšnji teden je pričela poslovati v prenovljenih in preurejenih prostorih bivše špecerijske trgovine »Križišče« v sestavu trgovskega podjetja »Potrošnja« Zagorje modna trgovina. Zagorjani trgovino radi obiskujejo, čeprav promet še m najboljši. To pa zavoljo tega, ker doslej v Zagorju še ni bilo taike trgovine in se zagorski ipotroišrfki nanjo še niso navadili. Revija prinaša nadalje drobna navodila za ravnanje s sesalnikom in bobnastim pralnim strojem, na katerem pere že lepo število gospodinj v pralnicah stanovanjski skupnosti ali v hišni pralnici. S področja stanovanja prinaša revija prispevke o zavesah, o lesnih črvih in o prostoru, ki ga pripravimo gostu ob krajšem ali daljšem obisku. Potem beremo še o pravilni drži pri gospodinjskih delih, o praktičnem vozičku za na trg, o izkoriščanju delavk, ki mo- IGRALSKA SKUPINA DPD SVOBODE V KISOVCU NAD ZAGORJEM JE PRED KRATKIM USPEŠNO UPRIZORILA VESELOIGRO VLADA NOVAKA »DOBRODOŠLA, MISS AGATA«. DELO JE ZREŽIRAL RADO ZAVRASEK, V OSREDNJIH VLOGAH SO PA NASTOPILI: ANICA SKRABARJEVA (MISS AGATA), KAREL SKRABAR (TOMAŽ KOK). SLAVKA JUVANOVA (NJEGOVA ZENA) ZDENKA, NJUNA HCI (SLAVKA LAPAJNE), NJUN SIN RADO (ANTON USTAR); NAVIHANA SLUŽKINJA MARICA (VILMA KOSOVA). - DOMAČE OBČINSTVO JE BILO OB PREMIERI NAVDUŠENO. GOSTOVALI BODO SE- V NEKATERIH KRAJIH ZASAVJA IN DRUGOD. R. P. Razprava pred okrožnim sodiščem v Ljubljani Dne 30. maja t. 1. se je pričela pred okrožnim sodiščem v Ljubljani razprava oziroma kazenska obravnava proti skupini 19 obtožencev iz Trbovelj. Obtožnica jih obtožuje kaznivih dejanj, nevestnega dela v službi, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja uradnih listin in jemanja podkupnin, nadalje poneverb. Do sobote prejšnjega tedna *o se zagovarjali vsi obtoženci, kot na primer Anton Perme, poslovodja poslovalnice Žt. 3 bivšega trgovskega pod-' jetja »Potrošnja« v Trbovljah, Franc Rozina, direktor bivšega podjetja »Potrošnja«, profesor Mato Filipič, bivši direktor Industrijske rudarske šole v Trbovljah, Ivan Sovre, bivši upravnik Knjigarne v rajo sobice ali postelje odslužiti z najtežjimi gospodinjskimi deli, o moških delovnih oblekah, o haljah prodajalk živilske stroke, ki rtaj bi bile bele, pa niso. Ta številka zaključuje široko anketo med bralci o uporabnosti in kakovosti »Argo« mesne juhe. PREVISOK HONORAR Gospodinja: — Kaj, pet tisoč dinarjev zahtevate za pouče-Trbovljah, ter ostali usluž- vanje moje hčerke? benci navedenih podjetij, vsi iz Trbovelj. Kazenska obravnava bo predvideno končana v petek, 10. junija, ko bo izrečena sodba. — V teh dnelj so dobili besedo zagovorniki obtožencev. Inštruktor glasbe: — Da, pet tisoč! Gospodinja: — Za pet tisoč dinarjev dobim, le pet gosi! Inštruktor: — Ze mogoče, tovarišica, toda ne takih, kot je vaša hči! t Letni obračun pomladkarjev RK Senovo V začetku šolskega leta 1959-60 smo imeli nodmladkarji Rdečega križa sestanek, na katerem smo sprejeli naloge za tekoče leto. Izvolili smo tudi nov odbor podmladkarjev. Našemu sestanku so prisostvovali tudi politični delavci raznih organizacij. Po končanem sestanku smo vsi skupaj zapeli pesem »Lepo Je v naši domovini biti mlad«. Po tem sestanku so se vrstila mesečna predavanja. Predavanje o tuberkulozi je imel tov Edo Lavtižar. Sledila so predavanja o higieni. A negi dojenčkov, kako pomagati, če Je kdo bolan. Meseca marca smo imeli posvet s funkcionarji okrajnega in republiškega odbora RK. V aprilu smo pa imeli predavanja »Kaj moram leti o sebi«. To predavanje nam je zelo ko-posebno še dijakom 7. in 8. razreda, nogo smo govorili tudi o nesrečah, ki največkrat dolete šolarje. Vsa predavanja so nam ' nogo koristila. Preteklo je leto in zbrali smo a zaključnem sestanku ln letnem obračunu _ ^nladkarjev Rdečega križa. Ko smo se podmladkarjl zbrali, so pevci za tri pesmi. Nato Je govorila predsednica odmladkarjev RK na šoli tov. Vida Sotošek Overila Je o Rdečem križu ln njegovem usta-Itelju Jeanu Henriju Dunantu. Potem Je Andinka recitirala tov. Aste Malavašič pesem Sdečemu križu-, mladinke so pa zaplesal det. Seznanili smo se z opravljenimi nalogami ir bračunom. Pionirji so poročali o srečanju -ljudmi, ki so Jih v tednu Rdečega križ. na domovih ter iim prinesli skromni Sl Našemu letnemu in končnemu sestanku fsostvovali tudi tovariši učitelji in pred-raznih organizacij. pa naše nalog« s tam še niso lsvr- šene. Pred nami so še naloge, ki Jih bo treba izvršiti do konca šolskega leta. Vseeno smo pa veseli, da smo s pomočjo učiteljev opravili tako zahtevne naloge. Zato vsem za pomoč pod-mladkarjem Rdečega križa na šoli Iskrena zahvala. H. M. Bralci so o njej povedali dosti dobrega in opozorili tudi »a nekatere pomanjkljivosti. Gospodinje bodo z zanimanjem prebrale prispevek o živilih za 10 dinarjev in o načinu preračunsvanj a stroškov za živila. Dodani so tudi jedilniki, sestavljeni po obrazloženem načinu preračunavanja. Ravno tako »o v tej številki objavljeni rezultati strokovnega preizkušanja grahovih konserv s številnimi recepti za pripravo graha, ki so uporabni tudi za sveži grah, Razen tega prinaša revija še različna navodila in obvestila za potrošnike, vprašanja in odgovore, nadalje rezultate naprednih žrebanj »Gospodinjskega koledarja 1960« in »Sodobnega gospodinjstva«. . IV »Sodobno gospodinlstvo« izhaja mesečno pri Centralnemu zavodu za napredek gosptdlnjs va v Ljubljani. Miklošičeva 4. - Letna naročnina stane 500 din. IZ HRASTNIKA Koristen seminar. — Občinski komite ZKS Hrastnik je organiziral seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK ter za predsednike sindikalnih podružnic seminar 0 vprašanju nagrajevanja ter uvajanja ekonomskih enot v gospodarskih podjetjih. Seminar je že bil ter je imel glavna predavanja na njem tovariš Mravlje, pravni referent OSS Ljubljana. — Po seminarju so si udeleženci ogledali tovarno IMPOL ter organizacijo sistema nagrajevanja po ekonomskih enotah v tem podjetju. Tudi hrastnlški šah isti so na delu. — Vredno je poudariti delovanje šahovskih ekip v Hrastniku, in to pri Svobodi I in Svobodi II, ki razpolagata s prav dobrimi igralci, kateri ne zaostajajo dosti za znanimi šahisti izven Hrastnika. Fred dnevi sta se pomerili šahovski ekipi obeh Svobod v kraju, v katerih je nastopilo 6 prvomestnikov iz izbirnega tekmovanja. Na tekmovanju je zasluženo zmagal Cveto Milenkovič član šahovske sekcije Svobode II z 12 točkami, drugi je bil Ante Madžar z 9 točkami, medtem ko sta si 3. ln 4, mesto delila Vili Kušar in Alojz Marinko Po 8,5 točke, peto mesto je pa zasedel Jure Vatovec z 8 točkami. Odigrali so nadalje brzotur-nir za leto 1960. Na njem je sodelovalo 16 šahistov iz Hrastnika. Tudi v brzoturnir-ju je dosegel 1. mesto Cveto Milenkovič- ki ga deli skupno z Vilijem Kušarjem, 3. in 4. mesto sta sd delila Jure Vatovec in Slavko Vilič, peto mesto je pa zasedel Lazo Goj-gič. R. V. PEVSKI ZBOR OSEMLETKE NA SENOVEM "■■A-.r m (JfctaCct nam ptiej a L1TUE IN OKOLICE USPELA TURISTIČNA KONFERENCA V LITIJI Začetek gradbenih del na novi zasavski cesti Litija — Renke — Zagorje nujno zahteva, da se zasavski kraji začno pripravljati na tujski promet, ki se bo z otvoritvijo nove ceste prav gotovo dvignil. Turizem v našem Zasavju bo odslej prav gotovo pomembna gospodarska veja. Priprave za razvoj turizma so pa dolgotrajne ln včasih tudi zahtevne, saj potrebujejo tudi precej investicijskih sredstev. O razvoju turizma v litijski občini so se pogovorili v četrtek. 2. t. m. na konferenci, ki so se je udeležili številni domači tujskoprometni sodelavci, člani množičnih organizacij, ljudskega odbora in vsi tisti, ki sta jim rast ln napredek Litije in njene občine pri srcu. Konferenco, ki je bila v sejni dvorani ObLO v Zadružnem domu. je vodil predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Slavko Pungerčar. Podal Je izčrpen uvodni referat o sedanjem stanju in načinu za prihodnost. Njegovo poročilo je izzvalo nadvse živahno diskusijo, v katero je posegel tudi tov. Janez Pirnat, predsednik OTZ. Z gospodarskega stališča in v luči obstoječih predpisov je osvetlil turizem tajnik okrajne Gostinske zbornice tov. Jamnikar iz Ljubljane. Tudi od domačih se 1e oglasilo precej k besedi, med drugim tov. Tone Koprivnikar, predsednik litilskega turističnega društva, sekretar komiteja ZK tov. Tone Praorotnik. inž. Vidovič direktor občinskega posestva Ponoviče - Gr-mače, tov. Avgust Spat, načelnik za gospodarstvo pri ObLO Litija, tov. Jože Zupančič ln drugi. Konferenca je spreiela perspektivni plan o razvoju turizma v litijski komuni. O tem bomo še poročali. Prvenstveno je bilo poudarjeno, naj bi se sedanji grad Ponoviče preuredi! v turistične namene. To delo bo olajšano s tem. ker se je uprava občinskega posestva preselila s Fonovič na Grm a če. Turistično društvo. ki skrbi za napredek turizma v litijski komuni, je že lansko leto začelo z izdelavo načrtov za preureditev ponoviškega gradu za turistični objekt. Po sedanjih računih bo stala preureditev gradu okrog 12 milijonov dinariev. Ta znesek si bo občinsko gostinsko podletje »Pošta« lahko v glavnem zagotovilo s poso-Hlom. To pod-ietie naf bi tudi prevzelo gostinski obrat na Ponovičah. (jg) SULCA UBIL Z RAZSTRELIVOM dosegli člani delovnega kolektiva »Usnjar Smartna pri Litiji. Ti strelci so za zma{ tekmovanju prejeli prehodni pokal. — Mlt. strelcem iz usnjarne k uspehu čestitamo. 0« KONCERT LITIJSKE »LIPE« Pevski zbor litijske Lipe se je zadnje č**J precej osvežil in je tudi naštudiral koncert« program. Najprej so ga dali na koncertu v U" tlji, nato so pa pevci pohiteli še na prijUB Polšnlk, kjer so domačinom priredili lepo usp* , koncert. Pevci Lipe, ki delajo v sestavu DP® Svobode v Litiji, so bili deležni za svoje pe«* zasluženo priznanje. Razen polšniških domsir nov se je koncerta udeležilo tudi nekaj nedelj' | skih izletnikov, ki radi zahajajo v ta prijazni kraj. Pa tudi pevci so bili z izletom in končen tom na Polšniku izredno zadovoljni. PoirtvO- . valni pevci so pa morali oditi s Polšnika preč' časno, ker so še tisti dan popoldne zapfiH T zadnje slovo nekaj pesmi umrlemu tov. SI' predilniškemu ukopojencu, ki so ga s petji žalostink počastili na njegovi zadnji poti. PREDAVANJE REZERVNIM OFICIRJEM Klubski prostor litijske predilnice so prejiflif torek napolnili rezervni oficirji ln podoflcirf- Udeležili so se strokovnega predavanja kapetan* JLA. Prisotni so njegovim izvajanjem sledili * velikim zanimanjem. Ker je s to prireditvijo ciklus predavanj ko#" čan, bodo v mesecu juniju izvedli streljanj« * malokalibrsko puško. GRADNJA VODOVODA V POLŠNIKU Odbor za gradnjo vodovoda na Polšniku J* V reki Savi Je okrog Litile orecej sulcev. Zato slovi ta predel Save za ribiško najbolj zanimiv predel v našem Zasavlu. Medtem ko so člani litilskega ribiškega društva disciplinirani ribič! ter love ribe le s trnkom ln v določenem času. se včasih nalde kak nepridiprav. ki se loti lovske tatvine. Zdai se 1e zadrževal z Zatonu, med LltUo ln železniško postajo Savo. neki neoridlnrav. ki se Je spravi! z - razstrelivom. Tak način divjega ribolova le vse obsodbe vreden. k»r pokonča tudi obilico mladega ribjega rodu. ki živi v bližini, kamor ie nepridiprav vrgel razstrelivo. Domačini iz okolice Zatona so našli v bližnjem tolmunu 8 kg težkega sulca, ki ga je raztrgal dinamit. Ribiški tat je bil verjetno pregnan ali mu je ranjena riba ušla in je poginila šele kasneje, ko jo je savski tok zanesel v mirno zatišje tolmuna. - Domačini so izročili ubitega sulca tov. Vladku Rerdalsu s Save pri Litiji, ki je o nasilnem delaniu obvestil ribiško društvo v Litiji. Ko je veterinar ugotovil, da 1e ubiti sulec užiten, so ga oddali litijski restavraciji »Pošta«, ki ga je pripravila svojim gostom. Opozarjamo vse domačine, ki stanujejo v bližini reke Save. nal o potikanju sumljivih in-dividuiev ob reki obveste organe LM. da bi nepridiprav! prišli čimprej v roke pravice. NAJBOLJŠI STRELCI SO V ŠMARTNEM V litijski komuni je strelski šport precej razvit in deluje več strelskih družin v večjih krajih občine. V zadnjem času so imeli strelci posameznih družin tekmovanja. Prvo mesto so že leta 1948 pričel z deli. Naselje je brez zdrav*! pitne vode, zato je tudi HZ iz Ljubljane napravi), analizo vode in priporočil takojšnjo zgradite*! vodovoda. Odbor za gradnjo vodovoda je fel Izvršil del investicij tako, da potrebuje za do- ' vršitev vodovoda še 368.900 din. Z lokalnimi sred- j stvi in dotacijami, ki so jih dobili od ObLO Z** i gorje in OLO Trbovlje v višini 125.000 din, »o ; opravili dela v skupni vrednosti 431.000 din. Z* gradnjo vodovoda je pa prispevalo tudi domač* | gasilsko društvo, ki je prav tako zainteresiran# : na čimprejšnji Izvedbi tega dela. Ker se je gradbeni odbor zavzel, da bo v le tošnjem letu dogradil vodovod, je tudi ObL<5 j Litija dodelil dotacijo v višini 100.000 din, ostal*, še manjkajoča sredstva bodo pa prispevali s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnim delo® prebivalci sami. Tako bo Polšnik končno priš« | do zdrave pitne vode. KO BO ZGRAJENA ZASAVSKA CESTA . .. Prebivalci vasi Konjšice in Polšnika se z ve- likim veseljem zanimajo za dela na Zasavski cesti. Vedo: ko bo Zasavska cesta zgrajena, se b« tudi nam odprla pot v svet. Zato sta priredil* oba krajevna odbora Konjšica in Polšnik skupno sejo, na kateri so razpravljali, kako bi svoj« vasi s cesto povezali na Zasavsko cesto. Odbol* sta sklenila, da bosta med prebivalstvom ra*" vila široko akcijo za prostovoljno delo. s kat«-rim bi prebivalci sami napravili cesto iz Reitf do Konjšice in iz Renk do Polšnika. Seveda P* kljub temu. da bodo ljudje sami pripravljeni graditi, vseh del ne bodo zmogli, zlasti ne cest* iz Renk do Konjšice, ki ima skalnat teren, kjef bo potrebno razstreljevati. V zadevi sta se odbora obrnila na ObLO Litija, da bi jim pomagal, oziroma stopil v stik » vojsko, da bi za kakšen dan lahko pomagala pr* izgradnji teh lokalnih cest, ki sta jih oba odbora hkrati predlagala za cesti IV. razreda. Br* ko bi bili zgrajeni obe krajevni cesti, bi bilo to velikega pomena za prebivalce Konjšice i# Polšnika. zlasti pa Konjšice, kjer so sedaj tak# rekoč odrezani od sveta, saj nimajo od noben« strani prevozne ceste. S to gradnjo bi kmetijstv« v omenjeni vasi zelo dvignili, prav tako je P* ta vas lepa izletniška točka, saj ie izhodišče z* planinske poti na Ostrež in Kum. EML1NŠ MLADI KULTURNIKI NA DELU Mladina naših vasic je razgibana. Z igro, kmečko dramo »Maščevana usoda« Je nastopila v nedeljo 29. p. m. na Izlakah. Res ni bilo velikega obiska, a mlada dramska družinica iz Mlinš se Je predstavila kar dostojno. Lica so žarela tem mladim ljudem, ko so po predstavi zapuščali prosvetni dom. V njih samih se j« nekaj dogodilo, saj je večina izmed njih nastopila prvič ln kar dobro rešila zadan« nalogo. Z igrico nameravajo mladi kulturniki obi-. skati še sosedne odre. — Ob koncu sezone P* imajo predviden izlet v Ljubljano, da si k«) vzornega ogledajo v ljubljanskih gledališčih. Tudi pionirji, organizirani v šolski zadrugi' so pomladno razpoloženi in delavni. Razen *ol” skega dela so uredili nasade paradižnika n* šolskem vrtu in zasadili najeto njivo s h** bridno koruzo. j. G. IZ ZAGORJA POSVET O DRUŽBENI PREHRANI V torek je bilo v Zagorju posvetovanje o družbeni prehrani, ki ga je sklical svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. Na njem so razpravljali o stanju družbene prehrane v občini, hkrati pa nakazali vrsto možnosti, kako in na kakšen način izboljšati družbeno prehrano. Priporočili so, da naj v rudniku rjavega premoga čimprej dostavijo v Jamo kavo, v Zagorju samem pa naj se zgradi osrednji obrat družbene prehrane. Manjši obrat družbene prehrane pa naj bi zgradili tudi na Izlakah. Ker pa je vse to zvezano s precejšnjimi finačnimi sredstvi, so navzoči menili, da bi bilo prav, da bi o perspek- bor ln skupno z gospodarskimi organizacija®} potem tudi določili način finansiranja grade® in investicij. PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ZAGORJU Prejšnjo sredo Je bil v Zagorju plenum občinskega sindikalnega sveta Zagorje ob Sa** Na plenumu so za predsednika občinskega si*' dikalnega sveta Izvolili tovariša Rudija Povše**- vzoci menili, da bi bilo prav, da bi o perspektivnem načrtu ureditve družbene prehrane razpravljali na eni prihodnjih sej tudi ljudski od- »VIBA FILM« IZ LJUBLJANE JE SNEMAL V ZAGORJU Ob otvoritvi novega Delavskega doma se )* v Zagorju ob Savi mudila tudi ekipa »VIB* FILM« iz Ljubljane, ln to režiser Ernest Ač** mič. snemalec Viki Pogačar in asistent Jan« Verovšek. Snemali so slovesnosti ob otvorit*1 novega Delavskega doma. IZ TRBOVELJ ZANIMIVO PREDAVANJE NA TRBOVELJSKEM RUDNIKU Društvo rudarskih Inženirjev in tehnikov, podružnica Trbovlje, Je priredilo prejšnji petek na Jamskem obratu Trbovlje zanimivo strokovno predavanje. Na njem je inž. Mirko Mlakar govoril o temi »Moderne separacije na bosenskih rudnikih« in o splošnih vtisih z ekskurzije po Bosni. Razstava grafičnih del. - v veliki veži Delavskega doma so v okviru praznovanja občinskega praznika odprli razstavo grafičnih del. Razstavo je obiskalo lepo število Trboveljčanov, pripravilo Jo je pa društvo »Arta« pri Investicijskem biroju v Trbovljah. Volitve v delavske svete končane. - Sl. maja so po vseh gospodarskih organizacijah trboveljske občine končali volitve v nove delavske svete V teh dneh je večina novih delavskih svetov prvič zasedala, izvolila upravne odbore ln izvršila primopredaje. 1«. junija izpiti po novem. - Zadnjega maja in 3. Junija so dijaki trboveljske gimnazije in ekonomske srednje šole oddali svoja diplomska aela, ki so jih v maju izdelali doma. Te domače naloge bodo v teh dneh pregledale posebne ko-misije. 16. junija bodo gimnazijci pisali maturitetno slovensko šolsko nalogo, 17. Junija po ekonomi, nato bodo pa letošnji maturanti zagovarjali svoja diplomska dela pred komisijami. Tudi nedelja Je privabila v kopališče mnog# gostov. Nove vrtne mize. - Trboveljski gostinski °v ratl se v zadnjem času precej »modernizirajo^; Tako so v restavraciji na Vodah nakupili ve! novih vrtnih garnitur, ki so Jih razmestili spodnjem ln zgornjem vrtu, kjer bodo v krav kem pričeti tudi s plesom. Vrt v tej restavracij je zdaj nadvse prijetno urejen. - Lepo so ure dili vrtne prostore tudi v trboveljskem »Pa**1 zanu«. Ob dnevu krvodajalcev. - 4. Junija so slove#' ski krvodajalci praznovali svoj praznik v spol#j na 15-letnico ustanovitve prve transfuzijske pv staje, v Trbovljah Je bila v nedeljo za kr vod*' jalce posebna predstava Trinkausovega dela sem o morju In zvezdah«, ki si jo je ogled*1" precej krvodajalcev. Komisija za krvodaJalstY, pri občinskem odboru RK Trbovlje je za P” zadevno delo dobila spominsko značko. Razstava pionirskih del. - V soboto so P1” nirjl osemletke Trbovlje-Vode odprli razstav risb ln del krožkov. Razstava Je posebno zal« miva, ker prikaže obiskovalcu vso dejav#°,| šolske mladine na tej osemletki, poleg tega > pa Se prijetno urejena. 70 novih mladincev. - V zadnjem času s° obeh trboveljskih osemletkah sprejeli v orgajjj. uwuvcijomu uaciiuciRaii spicjcii v j, zacljo Ljudske mladine preko sedemdeset boljflh pionirjev. - Novi člani so bili sprriJJ; Kopališče odprto. - V sredo, l. Junija, so v Trbovljah odprli »kopalnico«, ki Jo je že v prvih dneh obiskalo lepo število navdušenih kopalcev. — 18UVŠ LIHIH IU UM* oi- v organizacijo Ljudske mladine nadvse sl o*®-.« Celjani v Trbovljah. — v četrtek bodo 8°^. 'j****» v — v tcuitm uuuv o Ag* vali v Trbovljah razen Celjskega ljudskega *{« dallšča f« učlteljiščnlki s prijetno komete »Srečni dnevi«. Gostovali bodo v Svobodi »• IZ SEN0VŠKEGA BAZENA TELOVADNI NASTOP DIJAKOV V nedeljo, 29. p. m. so priredili dijaki osemletke na Senovem javni telovadni nastop, ki je obsegal 15 točk. Popoldne, pred začetkom nastopa, smo se uvrstili v sprevod, ki ga Je spremljala rudarska godba na pihala s Senovega. Ko smo dospeli na telovadišče, Je tov. Vid Budna odprl javni telovadni nastop. Temu so med drugim prisostvovali predstavniki oblasti, političnih in gospodarskih organizacij, med njimi tudi predsednik ObLO Senovo tov. Karel 9terban, ki le na kratko opisal življenje tovariša Tita. _ <#- katerimi bomo Sp, ln enotnosti« * „r Po tem govoru se Je pričel telovadni spored. Najprej so nastopili cicibani, ki so tekmovali s kolesi ln zraven prevažali mali zavitek. Nato smo Izvedli mladinci ln mladinke okrobat-sko točko. Gledalci so Jo s ploskanjem pozdravili. Največ aplavza je bilo, ko Je nastopil naj-mlajšj mladince Peter Starc. Bil Je zelo spreten in uren. Nato so pionirji, mladinke ln mladinci Izvedli atletsko točko. Po ntej se ie zvrstila štafeta 4 >: 60 m. Zmagala Je Zinko Šerbec. Ta bo nastopila kot okrajna prvakinja v teku. V Novem mestu je namreč pretekla 60 m v času 8,2 V tem svojstvu bo tekmovala nadalje v Karlovcu. Druga Je bila Nada Sajovic, ki bo tudi nastopila v Karlovcu. V Novem mestu Je skodli« IH era v višino. Nato so sledile vaje, i stovali na zletu »Bratstva in eriomu*»w- »p vem mestu. - V presledku med vajami j»® stopili mladinci v teku na 800 m. Nastop*1* tudi članice s točko na gredi. tel« Gledalci so bili navdušeni nad izvedbo vodnega sporeda. Po tem nastopu so odigrali nogometno ^ mo, in sicer igralci jamskega in zuna™nj obrata senovškega rudnika. Zmagal Je zU" obrat. K Ob koncu Je spet spregovoril tov. BU®# »f se zahvalil mladini za sodelovanje ter *• ležbo članov različnih organizacij. ASFALTIRANJE CESTE SENOVO-BREST*\? I< Na cesti, ki povezuje Senovo z Brest*1” c<«k nekal časa asfaltiralo cestišče Nalprel *0l(rjll} oren redili, sedat to bodo na zalili 1” _______ ___________ ______....... i Cesta mora btt! skončann do 4. Julija- -T, C** lo bodo do gostilne Senica. Ves promet Tudi do n prevažanje P« 1u ni j a prep°v ^ti 1 c* ob Cacu zanrV * sepnraelie bo od fl. OBTSK BOLNTfiNt^F -FRANJA*' V mesecu hode unokolend , tl bolnišnico -Frani«* Ta Met 1« °rJ,To'rl oodriiJnlca Društva rev 7n irlot *«nlma1o št«'i1n1 slkdo le bil že tamkaj 1n bo obiskal. obl#' ^$S&7 Nedelja - brez točk to kolo ra nogometaše, ro-P"«etaše in košarkarje ni minilo r™ Presenečenj. 2al so prihajajo našo dolino dokaj žalostne poraz rokometašev, poraz metašev, a tudi polfinalna nogometna tekma mladincev ni izpolnila pričakovanj, saj je bila njihova zmaga nad Škofjo Loko dokaj pičla. Rudarje ln nazadnje še nogo- REPUBL1ŠKA ROKOMETNA LIGA SLOVAN : RUDAR 24:17 (13:10) --»ju. poraz gre predvsem J* račun slabše igre ln to zaradi Im« *a^Uke, saj so domači s so-ror.o v večji meri preprečili OŠ I v večji n 3 jgDMalcem Rudarja, da bi le-tl kaj več. Nasprotno so pa 5 £*■* nekajkrat presenetili z ] ^®nmi kontranapadl, kar jim je in- i i~ragal° do prednosti in tudi do l ! Sodnik Kren je sodil pov- I £bT’ samo s to razliko, da je rfpade gostov zaustavljal že na ! ■ medtem ko je bil domačim ijSanesijivejši. Iz penala pač 1* | *naze dosežeš gol. Sicer pa ne mislimo krivde za poraz naprtiti samo sodniku, pač bi pa bilo menda bolje, če bi na današnjo oceno Rudarja - slabo — malo bolj resno pomislili. Morda je vzrok temu zlasti to, da fantje niso dovolj resni na treningih, pa tudi to, da največkrat obiščejo trening menda samo 4 igralci ligaškega moštva. Naj bo že tako ali drugače, Rudar bo moral v nedeljo zaigrati bolj iniciativno, kajti njihov zadnji nasprotnik Krim bo tudi na domačih tleh nevaren. Jazbec ml. z 111,5 točke. Zmagovalec je izgubil partijo z Ruglom v prvem kolu ter remiziral v zadnjem kolu z Vodiškom, medtem ko je vse ostale partije dobil. Drugo mesto je zasedel Mirko Sribar, tretji pa je bil Vili Rug»l Dobro je to pot zaigral Gosak, medltem ko Je Drago Pajk razočaral. Brzotumir s0 odigrali na ure (7 minut za partijo). ObLO ie je zmagovalcu podaril Janka Orožna knjigo »Zgodovina Trbovelj. Hrastnika ln Dola«. Končni vrstni red: 1. Hinko ja. zbec ml. lil.5, 2. Mirko Sribar 11. 3. Vili Rugel 10. 4—5. Hinko Jazbec st. in Robert Frece do 8, 6. — 8. Franc Gosak. Ludovlk Opresnlk in Andrej Taušič po 7, 9. Miha Vodišek 6.5 točk. M. Dušan Gala 6 točk, katerim slede ostali. (n) Ob robu š S ®°KOr,IETNA EKIPA RUDARJA TRBOVLJE, KI JE TRENUTNO NA DRUGEM MESTU V SLOVENSKI ROKOMETNI LIGI PRVENSTVO SLOVENIJE V KOŠARKI MEDVODE : RUDAR 73:61 (33:27) še v neki meri opravičljivo, toda izkušenemu sodniku z mednarodno prakso kaj takega res ne bi prisodili. Osebne napake sO kar deževale in sodnik jih je naivno opravičeval vse do - zmage domačih. Najboljši pri Rudarju je bil Tavzelj, a Je moral zaradi 5 osebnih takoj po odmoru med gledalce. Njihovo usodo sb delili še Otopal, Sčurk in Piki. Zenske: Slovan : Rudar 62:42 Najboljši sta bili Lavrinijeva 13 in Majdičeva 12. Favoriti v tej tekmi so bili go-■ v° Rudarjeve!, toda obrnilo se [J “tugače. Rudar Je sicer res za-jTj1 slabše kot v zadnjih sreča-toda kljub temu bi po igri moštev sodeč, zaslužil zma-£• Zato pa Je poraz res presene-n v« ' Se zlasti pa Je presenetlji-le "boter- zmagi domačih »jphani mednarodni sodnik Klojč-žm’ ^1 se je tokrat pokazal v iz-tSffo pristranski luči. Ce bi se ff^e -duhovitosti-*l«šnemu začetniku. pripetile bi to bilo fcu'idar. J«. SLOVENSKA CONSKA LIGA MAR1R0R : RUDAR 3:2 (1:1) v .zadnji tekmi v enakovredni igri V. postavi Krajše«, Lenič, Lamovšek, Sorei, bv, Perc, Breznikar, Knavs, Španskega prvenstva nastopil 2*Wboru in ' ‘ " JVvJ7'gUbil' «fežar (Kastelic), Opresnlk je Ruji; v Prvem polčasu Imel več nd Ijv? ln bi z malo več sreče tjrfo hll rezultat drugačen, pa jJJl v drugem delu niso igrali “Zejene vloge. Domači se za obe točki lahko zahvalijo samo sreči, oziroma smoli vratarja, ln pa dejstvu, da je bil poškodovan Lamovšek, ki 15 minut sploh ni bil na igrišču, pozneje pa samo stažiral. S tem Je Rudar dokončno obstal na 4. mestu za Branikom, Kladi-varjem, Mariborom. S 24 točkami Je pa zaradi boljšega količnika pred Soboto in Triglavom, ki sta nabrala enako število točk. RUDAR : ŠKOFJA LOKA 4:2 bodo hoteli premagati borben? r.a-»»:-* zaigrali precej mlačno ln sprotnlke. bSJ^čslJivo. V povratni tekmi bo Gole so dosegli Irt, Zibret in ®Pa Vložiti malo več truda, če j^Drvi polfinalni tekmi so mla- vložiti malo več truda, če Plšek. „ LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA SU)VAN IZ LJUBLJANE ZANESLJIVO PRVI — PRO LETAREC DRUGI? ?J0LETAREC (Zagorje) : BRATSTVO (Hrastnik) 2:1 (1:1) om Zagorju j« Proletarec odigral It^lno tekmo z Bratstvom, v bl hrastniško društvo še upalo na dosego prvega me Oii|_v tem tekmovanju. - Igra moštev Je bila ostra ter so Jj J' imeli več od igre, le doma-dv«50 8® bolje znašli ln dosegli Šr,. *adetka, gostje pa le snega. Je P° končani tekmi v;o-Dret.?7.otest' v katerem navaja več b. At’ 4 clro M «% Uo - V- * r*kov, tako da bo končno te-lzreči tekmovalna & morala ^IJa. Urp.PjMlekmi so pionirji d* A » igrali s Svobodo iz neodločeno 1:1. Prole-Klso /- otvoritev KOŠARKARSKEGA IGRIŠČA v V KISOVCU klla °kviru praznika mladosti Je .^.rudarskem Kisovcu nad Za-**P«b^1i Prejšnjo nedeljo otvoritev Mi košarkarskega igrišča. Otvo-v*8bn e Pzedsednlk odbora'za lz-•kem Plaznika mladosti pri občln-ProB."n Lipovšek. Nato so se v tOrjl-kePdni tekmi košarkarice za-Jirni Proletarca srečale s svo- Trhf. “ovratnicami SD Rudarja iz 8fUm Rezultat je bil 18:18. V fait" r> T™1 ,ta pomerila prav kr>nčn,ddar : Proletarec (moški) s Pri rezultatom 40:36. “0r» Predsedniku Iniciativnega od-**ri4č« * gradnjo košarkarskega Pozaniiv, , • J°*etu Marsu smo se ?«ll o poteku gradnje, zve- %1,2;0' *keJf!,1 25' aprlla Svoboda (Kisovec) : Paplmičar (Vevče) 0:3 p. f. — Svoboda iz Kisovca sploh ni nastopila v Vevčah in je tekmo izgubila s p. f. 0:3. RUDAR HRASTNIK PREMAGAL DUPLICO RUDAR (Hrastnik) : DUPLICA 3:1 Rudarju iz Hrastnika se pozna vešča roka trenerja, saj so njegovi nogometaši jd tekme do tekme boljši. S to zmago so se igralci krepko zasidrali na 5. mestu, vendar ima moštvo še dve neodigra-nl tekmi ter s tem možnost, da cb koncu tekmovanja, ki bo v nedeljo, in Se dvema neodigr.inima tekmama doseže četrto mesto. Vse kaže, da se bo klsovška Svoboda preselila v nižji razred. Litija : Javornik 8:2 ŠAH V TRBOVLJAH V počastitev občinskega praznike v Trbovelj Je bil v domu 9D Rudarja v četrtek, 2. junija, šahovski brzoturnlr, ki se ga Je udeležilo 14 šalhistov. Po dve ln pol ure trajajočem tekmovanju je zmagal prvokategornik Hinko OD SREDE DO SREDE ROJSTVA Sevnica: V tem mesecu so bili rojeni: 1. deček in 4 deklice. Trbovlje: Olga Ferk iz Hrastnika, dečka; Zdenka Strniša, Hrastnik, dečka. Danijela Sajovic iz Trbovelj, deklico; Ivana Reberšek iz Zagorja, deklico; Frančiška Sver iz Zagorja, dečka; Kristina Lokar iz Trbovctj, dečka; Ljudmila Kram žar iz Zagorja, dečka, Marija Kranjc iz Trbovelj, dečka; Fani Brinovec, Zagorje, dečka; Matilda Kastelic iz Zagorja, deklico: Helena Vodenik iz Zagorja, dečka. KINO P0RfWP Trbovlje: Kamilo Stritar, rudar iz Trbovelj in Štefanija Rostohar, delavka iz Trbovelj; Marijan Uranič iz Trbovelj, strugar in Mira Sintler, frizerka iz Trbovelj; Janez Skubic, upokojenec iz Trbovelj ln Olga Črešnar, ločena Soba, gospodinja iz Trbovelj. SMRTI Brežice: Smrti ni bilo. Sevnica: Jožefa Hribšek, upok. iz Jevnice, stara 71 let: Ivana Gregorčič, gospod, pomočnica iz Sevnice, stara 71 let. Trbovlje: Ivana Sovin, roj. Jerman, stara 78 let iz Trbovelj. Kino Delavski dom v Trbovljah: 8. junija: ital. barvni film »Zemeljski raj«; 10. do 13. junija: amer. cinem. film »Obtožujem«; 14. do 16. junija; ju-goslov. film »Kampo Mamula«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 8 junija; jug. film »Noči in jutra«; 10. do 13. junija: slovenski film »Dobri stari pianino«; 14. in 15. junija: ital. fiim »Okno na Luna park«. Predstave ob delavnikih o‘b 18. in 20., ob nedeljah ob 16., 18. In 20. uri. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 11. cJo 13. junija: indijski film »Avara«; 18. do 20. junija: angil. barvni film »Sa-rabanda za umrle ljubimce«! 25 In 26. junija: amer. film »Na divjem Zapadu«. Predstave v sobotah in nedeljah ob 17. in 19.15, v ponedeljek samo ob 17. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri. Razpis V nedeljo je bila v Zagorju ob Savi prvenstvena nogometna tekma ljubljanske nogometne podzveze med Bratstvom iz Hrastnika in domačim Proletarcem. Razumljivo je, da vlada za tekme med Bratstvom in Proletarcem precejšnje zanimanje med pristaši nogometa tako v Hrastniku ln tudi v Za-gprju. Nedeljska tekma je doživela skoro bi rekli, rekordno udeležbo. Z morebitno zmago nad Proletarcem bi Bratstvo še morda ogrožalo Slovana pri dosegi prvega mesta. Zato Je bila tekma razburljiva. Sicer o sami tekmi ne bi govorili v našem sestavku. Že med samo tekmo so se gledalci psovali med seboj (precej gledalcev je bilo na tekmi v Zagorju tudi lz Hrastnika), proti koncu pa je bilo še huje, ker so Igralci Bratstva uvideli, da bodo Izgubili tekmo in so namerno šli na igralce Proletarca, kar je povzročilo precejšnje ogorčenje. Razumljivo je, da vse to ne more biti v čast nikomur in da bo treba take in podobne izpade na nogometnih igriščih kar najostreje zatreti in kaznovati. MALI OGLASI UPOKOJENCU nudim veo oskrbo z& pomoč na mali kmetiji. — Naslov v upravi Zasavskega tednika. PREKLICUJEM žaljivke, katere sem Izgovoril proti tov. Evi Slapšak v Javnem lokalu. — Gnstl Drnovšek, Trbovlje. KLAVIRSKO OTROŠKO HARMONIKO, dobro ohranjeno, prodam za 20.000 din. — Naslov v upravi lista. Ekonomska srednja šola Trbovlje bo v šolskem letu 1969-81 sprejela v L letnik 80 dijakov. Pogoj ca sprejem je dovršena osemletka. Kandidati naj vložijo prošnjo na obrazcu DZ Slovenije 1.20 do vključno 29. junija 1980 v tajništvu šole. Prošnji sa vpis je treba priložiti; 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. rojstni list, S. mnenje osemletk«, 4. za otroke padlih borcev priporočilo ZB. Naknadni razpis bo izveden samo v primeru, če v Junijskem roku ne bo dovolj pirigla-šencev. Ravnateljstvo ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame IVANE SOVRIN se iskreno zahvaljujemo zdravnici dr. Drnovškovi xa pomoč ob bolecnl, g. župniku Zagradlšni-ku sa poslovilne besede, delavski godbi, hišnim sosedom in vsem, ki so Ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji p«tl. Žalujoči družini Rozman in Gačnik Trbovlje, I. junija 1900. že ta mesec pride v kino Svobode II Trbovlje! Kino »Svoboda« II Hrastnik: 8 ln 9. junija; libanonski film »K« Neznanih«; 11. do 13. junija: amer. cinem. film »Človek s tisoč obrazi«; 14. junija: ameriški barv. cinem. film »De-ifcvje prihaja«; 15. in 16. junija: ital. film »Slepa deklica iz So-renta«. Razpis Osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik je sklenil na svojem zasedanju dne 31. maja 1960 na podlagi ustreznih predpisov o štipendijah razpisati štipendije za naslednje stroke: 1. 2 štipendiji za študij na univerz; — fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo — rudarski oddelek; 2. 1 štipendijo za študij na univerzi — fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo — oddelek za kemijo; 3. 1 štipendijo za študij na univerzi — fakulteti za strojništvo in elektroteh- DELAVSKI DOM TRBOVLJE Vse cenjeno občinstvo obveščamo, da bo v sredo, 15. Junij« 1960 gostovalo v Trbovljah Slovensko narodno gledališče — Opera lz Ljubljane, in sicer z delom G. Donizzetlja LUCIA LAMMERMOORSKA. Začetek predeta ve bo ob 19.30. Predprodaja vstopnic Je pri blagajni Delavskega doma. Prednost pri nakupu vstopnic Imajo abonenti rednih gledaliških predstav s predložitvijo abonentske izkaznice do petka 10. junija. Od tega dne dalje pa do 15. junija bodo vstopnice v prosti prodaji pri blagajni Delavskega doma. Rezervacij uprava Delavskega doma n« bo mogla upoštevati. Vabimo vas, da sl Izredno prikupno opero z najboljšimi solisti zanesljivo ogledate. Uprava Delavskega doma Trbovlje Vse abonente ln ostalo občinstvo obveščamo, da bo Slovensko ljudsko gledališče Iz Celja gostovalo v četrtek, 9. Junija, v gledaltšld dvorani Delavskega doma, in sicer zadnjikrat v tej sezoni. Gostovali bodo a Pairiekovo komedijo »ČAJNICA NA OKINAWI«. Predstava ob 16. url bo za mladinski abonma, ob 20. url j?a za večerni abonma. Preostale vstopnice so v predprodaji piri blagajni Delavskega doma. Vse abonente, ki so s plačilom abonmajskega zneska v zaostanku, vljudno prosimo, da še pred pričetkom predstave poravnajo svoje plačilne obveznosti. Vljudno vabimo, da sl zanimivo komedijo zanesljivo ogledate 1 Uprava Delavskega doma Trbovlje PREDSEDNIK ODBORA ZA PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI MARJAN LIPOVŠEK. ČESTITA ZMAGOVALNI EKIPI RUDARJA ODKUPUJEMO STARO SREBRO (KOVANCE) PO CENI OD 8—10 DIN ZA GRAM - CENA JE ODVISNA OD ČISTOČE SREBRA. ZLATARSTVO TRBOVLJE niko — strojni oddelek; 4. 1 štipendijo za študij na univerzi — fakulteti za strojništvo in elektrotehniki — elektro oddelek; 5. 2 Mipendiji za študij na univerzi — pravno - ekonomska fakulteta — pravni oddelek; 6. 1 štipendijo za študij na univerzi — pravno - ekonomski fakultefci — ekonomski oddelek; 7. 2 štipendiji za študij na Gradbeni srednji šoli; 8. 2 štipendiji za študij na Tehniški srednji šoli — oddelek za rudarstvo; 9. 3 štipendije za študij na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah; 10. 2 štipendiji za študij v Soli za socialne delavce; 11. 2 štipendiji za študij na Zobotehniški srednji šoli; 12. 2 štipendiji za študij na dvoletnem oddelku za den-tiste na univerzi — fakulteti za splošno medicino in stomatologijo; 13. 4 štipendije za študij na Mojstrski šoli — rudarski oddelek; 14. 1 štipendija za študij na Mojstrski šoli — opekarska stroka. Uprava rudnika bo sprejemala prošnje za dodelitev razpisanih štipendij do 30. junija 1960. Uprava Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 21. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 21. številki Zasavskega tednika, se glasi: 1. TANK, 2. AVAR, 3. NADA, 4. KRAP. Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev naše nganke Radiju ŽIŽEK, učencu osnov, šole, pošta Videm-Krško, Cesta krških žrtev 44. Knjižno darilo m" bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE 1 1 1 1 1 1 BESEDE (vodoravno In navpično): 1. reka v zahodni Srbiji (tndl vrsta naših cigaret); 2. oprava neveste; S. moško ime; 4. rudnik v Istri. ČRKE; AAAAAA, BB, E, I, LL. RR, SS. Za rešitev te uganke imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili rešitelju magičnega kvadrata no odločitvi žreba. Rešitev nam pošljite čimprej na naše uredništvo. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem prisrčne pozd-ave! UREDNIŠTVO RAZPIS Za vpis v I. razred rudarskega in elektro odseka Industrijske rudarske šole v Trbovljah v šolskem letu 1960-19S1. POGOJI: I. Rudarski odsek: Sprejetih bo 65 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti najmanj 6 razredov osemletke. V koledarskem letu 1960 mora dopolniti 15. leto starosti in sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. II. Elektro odsek: Sprejetih bo 22 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 8 razredov osemletke. Biti mora telesno in duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdtavnik. Ce se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plan vpisa, bodo sprejeti tisti, ki bodo uspešno opravili sprejemni izpit Iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo. Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po usnešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke - kopače, absolventi elektro odseka pa za obratnt električarje. Mladinci, kt se žele vpisati, morajo ravnateljstvu predložiti s 30 din državne takse In 20 din občinske takse kolkovano prošnjo tn ji priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. Izpisek lz matične knjige rojenih (rojstni Ust); 3. listino, ki prikazuje potek ln uspeh šolanja v osnovni šoli oz. gimnaziji Uzda šola, kjer se Je kandidat šolal); 4. mnenje šole o sposobnosti tn nagnjenjih kandidata (Izpolni šola. kjer se kandidat šola); 5. potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1960; 6. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj); 7. potrdilo o višini otroškega dodatka. Nekolkovanlh prošenj in prošenj brez zgoraj naštetih dokumentov ne moremo upoštevati. Učenci prejemajo v času šolanja redne mesečne nagrade od 2.700 do 4.700 din. Razen teh rednih nagrad se učenci lahko nagrade še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina Je odvisna od učnega uspeha. Vsakoletno dobe učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovne spodnje perilo kakor vse ostale zaščitne predmete za izvajanje praktičnega pouka ln šolske potrebščine. Pri šoli Je Internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to Je prenočišče, prehrano, pranje osebnega perila ln delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. Prošnje Je vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 20. avgusta 1960. leta. RAVNATELJSTVO SOLE IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNEVE DRUŽBE dne 3. junija 1960 ob 16. uri 1. nagrada: televizijski sprejemnik srečka št 28.166 2. nagrada: Moped » » 1.787 3. nagrada: Moped » » 56.182 4 nagrada: Moped » » 75.064 5. nagrada: Pralni stroj » » 2.273 6. nagrada: Električni hladilnik za 60 litrov » » 69.566 7. nagrada: Moško kolo » » 38.673 8. nagrada: Moško kolo » » 41.221 9. nagrada: Zensko kolo " » » 43.843 10. nagrada: Električni sesalec za prah » » 22.540 11. nagrada: Električni štedilnik e pečnjakom » » 43.503 12. nagrada: Električni štedilnik s pečnjakom » » 41.045 13. nagrada: Porcelanski servis za 6 oseb * » 49.465 14. nagrada: Radijski sprejemnik » » 40.640 15. nagrada: Zapestna ura » » 2.932 16. nagrada: Električni brivski aparat » » 81.835 17. nagrada: Električni pekač na dva grelca » » 43.658 18. nagrada: Električni likalnik z regulatorjem » » 41.608 19. nagrada: Lonec »Ekonom« » » 49.389 20. nagrada: Sokovnik » » 43.312 1.000 tolažilnih knjižnih nagrad: srečke, ki se končujejo na št. 67 Imetniki izžrebanih srečk naj prevzamejo darila v upravi najkasneje do 10. avgusta letos, ko bo srečkam potekla veljavnost. pred časom se-to gradnjo, ki t. 1. v smu- “v 0oU' “»mu v Kisov Ffcait ort”«110 P°m«niU H.« članov je dobil S l “Ko da ‘č« Po i. £dJeii '»Srablle gradnji: posebno bi delo potekalo maju so začeli. Ve- »Jštf^^arejših in pridne roke bili za delo. Po-nogometaši, t ------terena in tudi IRS Zagorje je dal svoje u’61. In ni bilo zaman. 1« u ni ono zaman. Pč*riv,i bu, koncu razgovora t ,Hbje , 1 Marsa, kakšno je za-L*»H rt a košarko v Kisovcu, Je ff*6l -Bojimo se, če bo to 1,7®® dovolj velika .. - < i H dovolj. Ko je prižel domov In se spravljal v “ posteljo, In ko je pri luči lojenke pre-£ gledoval premočeno obleko, je v njem v kar gorelo od jeze. V srcu globoko uia-C ljen, je zaspaL 42. — Drugo jutro je bil Tom slabe volje. Vsakokrat Je bilo tako, kadar je bil ponedeljek in se Je začel nov teden, poln nadlog In iole. Ležal Je v postelji ln premišljeval. Nenadoma se mu je posvetilo; »Kaj, če M bil danes bolan?« oi je mislil. »Potem ml ne bo treba Iti v želo!« To Jo bila selo mikavna domislica. Preiskoval Je svoje telo. Nič ga ni bolelo. Razmišljal je dalje... Kot bi mignil, j« nekaj našeL 43. — Toda ie ko je hotel zastokati, se je domislil, da mu bo tetka PolIy izdrla zob, če ji bo potožil, da ga boli. -Iz te moke ne bo ’.ruha.« si je mislil. Potem pa mu je nekaj šinilo v glavo. Izpod odeje Je potegnil svoj ranjeni prst na nogi, da bi sl ga ogledal. Zdelo se mu je, da je dovolj pripraven za njegov namen .., Precej glasno je zastokal. Toda stok ni imel nobenega učinka na Sida, ki je smrčal zraven. 44. — Toma je razjezilo. Zaklical Je: »Sid! Sid!« in ga stresel. Brat se Je prebudil. Tom je znova zastokal. »Kaj je, Tom?« ga je zaskrbljeno vprašal Sid. Tom se jc potuhnil. Ni dal glasu od sebe. »Cuj vendar, Tom, kaj tl je?« Sid Je stresal brata in mu preplašeno gledal v lice. »Nikar, Sid, nikar me ne tresi!« Sida je začelo skrbeti. Ko je dejal Tomu. da bn uokliral le‘KO Polly, mu Je Tom brž odgovoril: »Ni treba, Sid, saj bo kmalu prešlo.« Zgodovinski možje kot sladokusci ZBadoviaainji pripovedujejo, ih so bdili med slavnimi možmi tVH sladokusci. Tako lahko be-Mmo o obilju v shrambah Aleksandra Velikega in njegovih bogato obloženih mizah, saj se je B8 svojih zmagoslavnih pohodih seznanil z raznimi posebnostmi Od en ta. Cezar je poznal jajca, peftena na »volovsko oko« in s0 posebej za njegovo kuhinjo pošiljali Iz Etiopije nojeva jajca. Eden tfcmed njegovih ljubljencev j« bil Rimljan Apiclus, ki nam je Zapustil pisano kuharsko knjigo. In po tej kuharski knjigi atetavlja iznajdljivi rimski kuhar še danes pojedine, tako Imenovane »Cezarjeve bankete«, 0« katerih postrežejo s petnajst Jedmi: kuhanimi papigami, pe- čenimi polhi (priljubljena Cezarjeva jed), zelo pikantno mer-jaščevo pečenko, flamingi, pečenimi na olju, ln sploh vsem, kar si lahko zaželi srce sladokusca antične dobe. Rimski bogataš- Lukul ni zapusti] zgodovini svojega imena zaradi slave na bojnih poljih, ampak zaradi svojih »lukulič-nih« (bogatih) pojedin. Bil je mojster _užitkov. Zaradi intrig na dvoru je moral ta mož pred dva tisoč leti zapustiti svoj položaj. Bil je hudo užaljen ter se je umaknil na svoje posestvo v Oampamgnl. Tu se je tolažil 9 pravljičnimi pojedinami, ki so slovele po najbolj rafiniranih jedeh. Med genialne oboževalce dobrega je sodil tudi Leonardo da Vinci. Njegova najljubša jed so bili nekakšni ražnjiči. Napravil sl je posebno pripravo *a pečenje mesa na ražnjih. Podobno pečejo še danes piščance na »Ofctoberfestu« v Munchenu. Sončni kralj Ludovik XIV. je tako kot nekoč cesar Avgust je. del z rokami in tudi Napoleon, ki se mu ie vedno mudilo, je pogostokrat to opravil kar s prsti. Zgodovinarji vedo povedati o njem, da ni nikdar utegnil In je tudi pri mizi vedno hitel, tako da je bil on že sit, ko so se drugi gostje šele ukvarjali s predjedjo. Friderik Veliki se je zmrdoval nad kmečko hrano, ki je bila njegovemu očetu še zelo všeč. Mastil »e je s francoskimi raguji, paštetami te gosjih Jeter OD TU IN TAM BENCIN V KOCKAH Sovjetskemu strokovnjaku prof. Losevu iz Inštituta za pogonska goriva v Moskvi se Je posrečilo bencin spremenili v trdno stanje tudi pri normalni temperaturi. V tem moskovskem inštitutu so že dalj časa delali poskuse v tem smislu in že pred letom jim J« to uspelo, tako da vozi po Sovjetski zvezi že več poskus- nih avtomobilov ki jih poganja bencin v kockah. O tem pa poročajo šele sedaj, ko se je tako prepariran bencin v praksi obnesel. Proces prepariranja bencina je naslednji: bencinu dodajo določeno količino umetne smole in nato še določeno množino formalina. Ta gosta gmota se nato reže v kocke in suši v primernih sušilnicah. — Bencin v kockah je zelo prak- Utrinki Upanje je predujem na srečo (Rivarol). V nevarnosti gredo ljudje za tistim, ki ukazuje (Theo-ior Storm). Politika ni znanost, kot si domišljajo profesorji, ampak Umetnost (Bismarck). Znanje in pamet govorita, neznanje in nespamet pa tulita (P. Fleming). Ubogi so tisti, ki mislijo, da so ubogi (Emerson). S krvjo se svoboda pridobi, z znojem pa obdrži (Eamon če Valero). Kdor se ne trudi, da bi postal pametnejši, bo še bolj neumen (Rudgard Kipling). Z zabavami je kakor z jedmi: najenostavnejše so najboljše (Samial — Dubay). Samo modre in neumne glave se nikoli ne spremene (L. P. Smith). V - ,% > tičen za prevoz, ker je neobčutljiv za vlago, ker ne izhla-peva in ker se ne vname tako naglo kot tekoči bencin. Povrh tega se pii tem izgubi komaj 2 odstotka bencina, kar pomeni da je tako prepariranje bencina zelo ekonomično, posebno če računamo z velikimi stroški in nevarnostmi, ki jih predstavlja prevažanje nafte oziroma bencina v petrolejskih ladjah in cisternah. NOVI VRTALNI STOLPI Češkoslovaški tehniki so Izdelali nov tip vrtalnega stolpa, kakršne uporabljajo za globinska vrtanja. Stolp tvorita dve jekleni cevi, postavljeni v obliki zelo vitke črk« A, ki počivata na posebnem podstavku. Stolp meri ▼ višino celih 60 metrov in omogoča uporabo dvakrat in celo trikrat daljših vrtalnih cevi, kot so jih pri teh delih uporabljali doslej. To pa pomeni mnogio hitrejše vrtanje. ITEC KOT VZNEMIRLJIVA STATISTIKA Atomski bombi, ki sta ob koncu zadnje vojne porušili japonski mesti Hiiiošimo in Nagasaki, sta v hipu spremenili cvetočo pokrajino v kup kadečih se ruševin. Mrtvi in ranjeni so pa kot grozeč opomin naznanjali začetek nove — atomske dobe. Na radioaktivno sevanje in nje. gove škodljive posledice opozarjajo znanstveniki od prvih atomskih eksplozij naprej. Zato tudi zahtevalo prepoved preizkušanja atomskih bomb. Kam lahko pripelje svet takšno Igranje z ognjem, nam prepričljivo nazorno kažejo naslednje številke, ki Jih je zbralo združenje Japonskih zdravnikov. V Nagasakiju so v devetih letih po tem, ko Je mesto porušila atomska bomba, zabeležili 30.1SO rojstev. Od tega Jih Je bilo 42*2 ali približno IS odstotkov — nenormalnih. Podrobnosti so naslednje: Mrtvorojenih Je bilo 471 otrok, 181 se Jih je rodilo prezgodaj, pri 1048 so ugotovili anomalije kosti, mišičevja, kože ln žlvč. sistema, pri 429 defekte sluha ln vonja, pri Z43 deformacije notranjih organov, 47 otrok se je rodilo z nenormalno razvitimi možgani B5 brez možgan, g pa brez čelnice. In zel® pikantnimi specialitetami. Njegovih poznejših, bolezen, sikih težav so zato gotovo krive prav preobložene mize. Beethoven je bil sicer varčen In si je redkokdai privoščil meso Zelo rad pa je sanjaril o teletini raa materini mizi. Ib je vede] tudi njegov prijatelj Jules Janin, ki ga ie pogosto vabil na telečjo pečenko, in takrat so Beethovna zanesli mladostni spomini. Znano je, da je bil tudi Goethe velik sladokusec ln da Je zelio cenil dobre jedi. Njegova mati mu je dolgo pošiljala frankfurtsko specialiteto, »nadevan« želodec in pečenice. Karel Veliki je dajal prednost sočivju ln ga je celo sam gojil. Oboževal je tudi pečenke z ražnjev. Poznal pa ni kislega zelja, o katerem je sicer slišal, da ie doseglo Nemčijo Sele pol sto. Ieitja kasneje iz Danske. Filozof Kant je rad jedel lečo, prav tako kot je Schiller koprnel po boljših jedeh, med njimi po pla-Vo kuhanih postrvih. Scbopen-hauer je bi znan po tem, da se je hranil samo po najboljših gostiščih. Skrartka — slavni možje so torej uživali ob dobrih jedeh in se svoje sladkosnednošti niso prav nič sramovali. Itedens&a ktonika V znamenju praznika občinskega smo teden preživeli. Različne prireditve smo iz dneva, v dan imeli. Najprej gasilci so nam v veliki vaji pokazali, da bi, če bi bila potreba, pomoč uspešno dali. Taborniki sred doline so šotore si razpeli, tam ob tabornem so ognju dva dni preživeli. Še atleti mladi so na plan stopili, v lepi borbi so za točke . z Ljubljano se borili. Za grižljaj bolj masten je dobil ljubitelj strasten košarkarsko tekmovanje, kjer pomerili so naši z državnim šampionom svoje mlado znanje. Za vrhunec tedna je omembe vredna telovadna prireditev prve vrste, kjer smo videli vse najbolj čvrste fante telovadce zbrane, ki na čelu s Cerarjem so, iz Ljubljane. za prvenstvo v državi se borili. Razen tega so najboljši kar brez »Oskarjeve« pomoči si napotnico za Rim dobili. Žogobrc, rokometaš in košarkaš so v ring na tujih tleh stopili in na žalost vsi od kraja točke drugim prepustili. : A c:i ; S GROZOTNO MUČENJE MLADE AL21RKE V ZAPORIH FRANCOSKIH PADALCEV Nove akcije osvobodilne vojske v Alžiriji in v Franciji Alžirska policija j« prejšnji teden zaplenila izvode lista »■L« Monde«. Domnevajo, da so list zaplenili zaradi članka, ki poroča, da so francoski padalci mučili mlado Alžirko DŽa-milo Bupaso, proti kateri se bo 17. junija začela razprava, ker je obtožena, da je sodelovala pri atentatu v neki alžirski kavarni. Džamija Bupaso ima 22 let. -Le Monde« poroča nasled- ED1N0 SREDSTVO Atlee, nekdanji laburistični predsednik Velike Britanije. je v nekem intervjuju dejal: — Imamo samo eno zanesljivo sredstvo, ki nas lahko varuje pred vojno z atomskim orožjem. To je mir!« PRED VOŽNJO Z AVTOM »■Jože, spodnje hlače in nogavice pa le preobleči, da ti ne bo nerodno, če te bodo pripeljali v bolnišnico.« nje: V noči od 10. na 11. februar je okoli 50 francoskih vojakov in policijskih agentov vdrlo v stanovanj© Džamile. Tu so jo hudo pretepli in prav tako tudi njenega očeta in njenega svaka ter so vše tri odpeljali v El-Biar. Tu so vojaki še dalje pretepali Dža-milo in ji zlomili eno rebro. Pet dni pozneje so jo premestili v Husein-Dey, kjer so jo še dalje mučili. Postavili so ji elektrode na bradavico prsi in jih pritrdili z gumijastim papirjem. Zatem so te elektrode pritrdili na noge, na zadnjico, na spolovilo in na obraz. Dodatno k temu so jo pretepali in žgali s cigaretami. Nato so jo obesili na palice nad kopalno kadjo in jo večkrat potopili v vodo. »-Ne bomo te posilili; to bi ti bilo lahko prijetno«, so ji čez nekaj dni rekli vojaki, ki so jo zasliševali. Džamila je takole povedala o nadaljnjem mučenju: »Mučili so me s steklenico; to je najhujše trpljenje. Postavili so me v posebno pozo in mi porinili v trebuh žre- lo steklenice. Zakričala sem in se* se onesvestila; mislim, da sem bila dva dni v nezavesti.« ^ »Le Monde« daje tudi pregled akcij pripadnikov alžirske osvobodilne fronte v Franciji od l«ta 1956 do danes. Ubitih je Mo 285 policistov in vojakov ter 563 civilistov. Akcija pristašev alžirske osvobodilne fronte se je te dni zaostrila. V zadnjih 48 urah je bilo na področju Pariza izvršenih 7 atentatov, pri katerih so bili 3 mrtvi in 4 ranjeni. Hkrati se je povečala dejavnost alžirske osvobodilne vojske v Alžiriji. Sami Francozi priznavajo, da je bilo v enem tednu izvršenih na francosko vojsko nad sto napadov. Hkrati je alžirska vojska izvršila v obljudenih središčih Alžirije več akcij z bombami ali z drugim orožjem proti francoskim vojakom. Francoski vojaki, ki so prišli na dopust v Francijo, soglasno Izjavljajo, da se Je zelo povečala moč in udarnost alžirske osvobodilne vojske. PREBERITE TUDI T01 ; J' m f i m r-\k GENE KELLY, SLOVITI FILMS# PLESALEC Navidezna smrt kmeta Ruste PET HČERA BI RAD IMEL TALENT w P0LJ PRIPADNIKI JLA PRI POUKU NA PROSTEM Neki kmet na Notranjskem je pozimi leta 1944 (na osvobojenem ozemlju) tožil sosedu o svojih križih in težavah. Med drugim je dejal: »Hudo mi je, da nimam nobene hčere. Kako bi bil vesel, ko bi imel vsaj pet hčera, pet lepih deklet!*' »Zakaj?« ga začudeno vpraša sosed. »Če bi imel pet hčera, pet lepih deklet, bi se mnogo partizanov sukalo okrog njih. In skoraj vsak, ki bi se ustavil v naši hiši, bi mi dal kakšen čik. Tako sem pa kar naprej slabe volje in kar naprej premišljam, kako bi bilo lepo, če bi imel pet hčera, pet lepih deklet.« »Naš fant je tako talentiran za tuje jezike, samo slovenščina mu ne gre.« »Katerih tujih jezikov se pa uči?« ^ »Ne vem, ali se bo začel francoščino ali nemščino.« NISO DRAGI Učiteljica: »Koliko vas je v družini?« Učenka: »Imam še osem bratov in sester.« Učiteljica: »Potem pa stane mnogo denarja za tako veliko družino.« Učenka: »O ne, saj ne kupujemo, ampak samo vzgajamo.« Primer kmeta Ruste Demi-roviča, ki je umrl v bolnišnici v Baru in nato na poti domov znova oživel (o tem je pred dnevi poročal »Večer«) je vzbudil precej zanimanja. Upravnica Inštituta za sodno medicino v Beogradu, dr. Julijana Bogičevič je ob tej priložnosti navedla nekaj primerov navidezne smrti ln možnosti, da bi človeku zopet vrnili življenje. Navidezna smrt lahko nastopi zaradi zadušitve, udara strele in električnega toka, številnih možganskih bolezni, zlasti poškodb centralnega živčnega sistema, ob posameznih zastrupitvah itd. To je posebno stanje organizma, pri katerem opravljajo organi svoje funkcije v manjši meri, tako da njihovega dela na videz ni opaziti. Zato je zelo težko reči, ali gre za pravo smrt ali ne. Srce v takšnih okoliščinah dela naprej, človek tudi diha, vendar zelo počasi. Gre za stanje izredno slabotnega življenja, ki ga je moč ugotoviti edino s posebnimi postopki. Kot zanesljiv znak smrti navajajo zelene pege na trebuhu, ki označujejo začetek razpadanja tkiva. Zanimivo je, da so mrliška otopelost, ohla-jenost te' sa, mrliške pege, ugasle oči in bledica le verjetna ne pa zanesljiva znamenja smrti. Sodobna medicina jih ne šteje kot dokaz, da je življenje prenehalo, in po mnenju zdravnikov dajejo ta znamenja samo veliko ve*' jetnost, da je nastopila sivi* Za zanesljivo ugotavljanj® smrti predlagajo uporabo ne' katerih tehničnih sredstev s<>' dobne znanosti. Tako lahk® na primer ugotovimo smrt * vbrizganjem fluorescina * veno. Ce človek ni v resni®1 mrtev, se bo ta tekočina določen čas pokazala v oče*1' Zdravnik takrat ve, da za navidezno smrt in bo lab' ko pomagal z umetnim dihanjem, masiranjem srca Zdravniki bi morali v “ urah po smrti od časa do t'a' sa pregledati organizem veka, za katerega sodijo, je nehal živeti, a se pri nj^ še niso pokazala zanesi j znamenja smrti. Samo tak bi lahko z gotovostjo potrdi11, da je človek mrtev. Skrivnost dveh bratov »Puško sem našel v reki. Tistemu lopovu se je najbrž zelo mudilo, ker jo je odvrgel, kajti njena cev je še molela iz vode. Z nožem in puško so se hoteli zavarovati pred nevarnostjo. Rad bi vedel, kaj nameravajo storiti sedaj.« »Ste že govorili z mojim bratom?« »Da. Pri čaju mi je razlagal pomen besede .chesil’, ki jo je bral v starem dnevniku. Svoje mnenje o tem sem pa pridržal zase!« »Mi ga lahko zaupate?« »Vam ga rad povem,« je odgovoril Puttler. »Lord Chelford misli, de pomeni beseda ,chesil’ orodje. Kaže, da ne ve, da je ta beseda v lasih kraljice Elizabete pomenila prod, pesek.« Dick se je presenečen ustavil. »In je to resnica?« »Seveda. Poznan vam je kraj Chelsea,« je nadaljeval Puttler. »Ali Oftj vam povem, kaj pravi to ime? Chesil Ey, torej Chesil Island, se pravi Prodasti otok. Chesil, o katerem pripoveduje dnevnik, ni nič drugega kot vos proda ali peska iz Brigteltona, sedanjega Brightona. In čemu ga Je potreboval lord? Vse kaže, da za napravo malte.« »Ne pričenjajte sedaj še vi govoriti o zakladu. Saj bom znorel!« je ■astokal Dick. »Hvala bogu, da vsaj vi ne verjamete v to stvar!« »Jaz?« se je začudil detektiv. »Zame je prav tako jasno, da leži ; tekje ta zaklad, kakor stojiva midva zdajle drug zraven drugega! Vaš itat ima knjigo, v kateri so popisani vsi veliki postranski dohodki kra-Jice Elizabete. Omenja milijon, ki ga je ukradla na španskih ladjah, K> »o se na poti v Holandijo ustavile v angleški luki. Navaja tudi zlato, i so ji ga morali oddati Drake in drugi kraljevski pirati — toda nikjer M omenja niti z besedico paličastega zlata lorda Chelforda.« »Toda kje leži sedaj ta zaklad?« je jezno vprašal Dick. »O tem me vprašajte, preden bom odpotoval.« ■Mlin 38. Ducat pisem Je že napisala in jih ga je sestavila takšnega, da ga Gilder Esq. 35, Regency Mansiont, London kaminu svoje sobe sežgala, >dposlala na r Olaillo sa }•: Spoštovani Mr. Gilder! Vaše pogoje sprejemam. Denar ali njegovo protivrednost je treba deponirati v filiali Horsham, Southern & Midland Bank na ime Leslie Gilder, tako da bom, takoj ko se bom poročila, lahko z njim razpolagala. Mislim, da se boste strinjali, če se poročiva civilno, kar se s posebnim dovoljenjem lahko opravi že v bližnjih dneh, Prosim, da storite vse potrebne korake, prav tako vas prosim, da mi sporočite, kje in kdaj se lahko snideva. Četudi ta zakon ne bo tisto, kar sem si želela, se lahko zanesete, da Vam bom zvesta žena. Vaša Leslie Gine. Ob sedmih zvečer je poštni sel izpraznjeval bližnji pisemski nabiralnik. Toda neki nejasni občutek jo je zadrževal, da je odložila oddajo pisma do zadnjega trenutka, do obhoda motoriziramega pismonoše ob desetih zvečer. Z Arthurjem sta se srečala pri večerji, toda razen običajnih besed nista govorila o ničemer drugem. Arthur se je takoj, ko je popil kavo, umaknil v svojo delovno sobo, Leslie je pa ostala sama — popolnoma sama, da razmišlja o neznani usodi, ki jo čaka. Kaj bo Dick rekel...? Zamižala je. ,Ne bodi slab, Danton!’ Bil je najljubši izrek v njenih otroških letih, kadar so ji grozile solze, da jo bodo premagale. Pred njo je ležalo pismo, naslovljeno in nalepljeno s pisemsko znamko. Treba ga je le še bilo spustiti v pisemski nabiralnik in njena usoda — najhujša usoda ljubeče žene — bo začela iti svojo pot... Kazalci na uri so se pomikali naprej, neizprosno. Deveta ura... četrt čez devet... dvajset minut pred deseto uro. Stisnila je zobe, šla po klobuk in plašč ter odhitela iz hiše. Cez nekaj minut je stala pred pisemskim nabiralnikom. Debela deževna kaplja ji je padla na roko. Slišala je šumenje vetra, ki je ziba) veje dreves sem in tja. V to šumenje se Je mešalo brnenje motornega kolesa poštarja... Tam daleč nekje je zamežikala majhna lučka ... Pismo je zdrknilo v nabiralnik... Kam sedaj...? Dick! Z njim mora govoriti! Vsa obupana se je borila s to nesmiselno željo. Ko pa je luč motorja, na katerem se je vozil poštni sel, močneje zažarela, se je Leslie pognala po pobočju proti opatiji, kjer se je vsa zadihana ustavila, da pride do sape. Počakala Je še, da se Je poštni kurir odpeljal, potem Je pa po bližnjici, ki Je držala skozi dolino, odhitela v Fossaway. Ko je bila na pol poti, je plašno pogledala okoli sebe... Nekdo je šel za njo! Daši ni čula nobenega šuma, Jo je svaril instinkt, tako da Ji je začelo ra2ibljatl srce. Mir, mir! Tamkaj so sa v noli odražale konture brestov. Stopila je rigna hitreje, tekla... Spet se je obrnila nazaj in zdelo se ji je, da je vid« premikajočo se senco. Mir, mir! Vsa srečna je bila, ko je zaslišala škripanje peska P® nogami in že se je začela sramovati svojega strahu. Takrat je razlo# slišala neke korake. »Kdo je?« je zaklicala. Nihče se ni oglasil. Toda šum korakov je utihnil Leslie je hite dalje v smeri proti gradu Chelford. Naenkrat je začula neko sikanj neko šepetanje v noči — še enkrat se je ozrla nazaj ter opazila kako • •pri ribniku odraža neka postava. Videla je obrise neke meniške kute > zmečkane kapuce. Divje je zavpila In stekla naprej. Oh - Dickova pisarna... o!cI1 so bila odprta! In trenutek pozneje je ležala v njegovem naročju.•• , Poslušal je, kako mu je brez sape, ihtavo pripovedovala, kaj ■ videla. Ko jo je Dick posadil na stol, je odšel venkaj v noč in se vri* z majajočo glavo. »Ničesar ni videti, Leslie! Cmi opat, ste rekli?« »Ne vem. Nekdo je bil tamkaj v dolgi kuti s kapuco. To v<* zanesljivo.« »Je tudi Arthur prišel z vami?« »Ne.« In potem mu je začela pripovedovati, kaj jo ie or1 semkaj. »Dick, zvedela sem vse!« »In sicer?« »Glede zapuščine lady Chelford.« »Vam je povedal to Arthur?« »Ne, Gilder! Popoldne mi je ponudil potreben denar.* Stisnil je zobe. »Za določeno ceno, seveda! In ... ste privolili v to ponudbo: Odgovor se ji je zataknil v grlu. »Ste privolili?« je ponovil. Leslie je prikimala »Ravnokar sem odposlala pismo,« Je zašepetala. Alford se je ugriznil v spodnjo ustnico. u Ce bi vpil nad njo, če bi jo preklinjal, bi to vzdržala Toda w ni storil. Samo gledal Jo Je brez moči. »Oh, Dick... Dick!« Zaihtela je in se naslonila na njegove P1**1, »Tega ne smete napraviti, Leslie! Vse drugo je boljše kot to!* NI mogla spregovoriti besedice. Le zmajala je z glavo. t »Rečem vam še enkrat, da je vse drugo boljše kot to! Raje Poječe za Arthurja, kot da vse življenje živite v peklu!- Nlegov Čla nostal trd, ukazujoč. »Gilder! Poznam ljudi te vrste! Ne spotikaj nad njegovo starostjo. Gre le za njegov značaj, za njegovo ničv1^ miselnost. Tudi če bi bil star dvajset let. hi rekel: nemogoče!« Rahlo se Je Izvila iz njegovega naročja ln si obrisala oči. (Dalje prlhodnJ**