UDK 681.3.06 : 91 UDC 681.3.06 : 91 NOVI RAČUNALNIŠKI PROGRAMI - PLOD DOMAČEGA ZNANJA Marko Krevs V članku so predstavljeni trije programi za obdelavo prostorskih podatkov, organiziranih v pra- vilne mreže oziroma v tako imenovani grid sistem. Omogočajo risanje tri dimenzionalnih slik reliefa, različne statistične obdelave in računanje prejete sončne energije. Tudi v delo geografov vztrajno prodirajo računalniki in nekateri drugi sodobni tehnični pripomočki, ki se večinoma vežejo na delo z računalniki. Za delo z računalnikom potrebu- jemo našim potrebam in zahtevam ustrezne programe. Do obstoječih - sicer precej dragih - programov je pri nas razmeroma lahko priti, saj je tovrstna kraja pri nas še vedno tako- rekoč legalna. Žal pa so s programi "nepokrita" še zelo obsežna področja našega dela, zlasti tista, kjer je v ospredju prostorska ali prostor- sko-časovna obravnava podatkov in njihovo prostorsko predstavljanje. Po približno petletnem sodelovanju z mla- dimi raziskovalci (geografi, biologi, fiziki) se je "nabrala" vrsta uporabnih programov. S prihodom cenenih in zelo sposobnih osebnih računalnikov v zadnjih letih pa so se zelo iz- boljšale možnosti nazornega in enostavnega komuniciranja z uporabnikom programa (ra- čunalnika), grafične in pomnilniške zmožnosti ter sama hitrost delovanja. Tako sem se odlo- čil, da obstoječe programe povežem med seboj v večje smiselne celote, ki bodo med seboj združljive oz. se bodo dopolnjevale - v "DMR paket" (DMR simbolizira "digitalni model re- liefa"). To je paket programov, usmerjenih pred- vsem (ne izključno) v obravnavo prostorskih podatkov, organiziranih v pravilne mreže (t.i. grid sistem). Sedanji programi predstavljajo nekakšno temeljno orodje za prostorsko ob- ravnavo in predstavitev tovrstnih podatkov. Prihodnji, bolj specialistično usmerjeni prog- rami (npr. za zahtevnejše prostorske statistične analize, simulacijske modele ipd.) se bodo vezali tudi na uporabo teh. Zaenkrat sta "za širšo uporabo" prirejena dva programa, tretji pa je v "lepotni obdelavi". Grafični program ("DMR grafika") omogoča risanje "3 dimenzionalnih" slik reliefa. Sliko je mogoče shraniti (na disk) in jo kasneje upora- biti ali preoblikovati v katerem izmed ureje- valnikov teksta (kot je npr. STEVE), ali pa jo iztiskati direktno z ekrana na tiskalnik. "Statistični" program ("Mrežar") je zasno- van, kot osnovno orodje za delo s statističnimi podatki in s tem pravzaprav nekakšen temelj za sorodne (zlasti prihodnje) programe. Poleg osnovnih preračunavanj iz točkovnih podat- kov v povprečne nadmorske višine, naklone in azimute celic je na voljo vrsta statističnih izra- čunov - od ekstremnih vrednosti in razlik med njimi ("reliefna energija"), povprečij, odklonov pa do ("prostorskih") korelacijskih koeficien- tov (Pearsonov k.k., Eta) - rekodiranje (pora- zdelitev vrednosti po razredih), ugotavljanje nekaterih odnosov med različnimi vrednostmi za isto območje (poleg korelacije), izračuna- vanje oddaljenosti posameznih celic od izbrane točke, izračunavanje oddaljenosti posameznih celic od najbližje izmed podanih točk, ocenje- vanje dejanskih površin obdelovanega območ- ja itd... 27 Tretji program omogoča izračunavanje osončenosti oz. sprejete sončne energije posa- mezne celice - na podlagi nadmorske višine, naklona in azimuta celice ter s preverjanjem osenčenosti zaradi morebitnih reliefnih ovir za sončni žarek do posamezne celice ob določeni (poljubno izbrani) uri in dnevu v letu. Pri izračunih upošteva tudi informacijo o prevla- dujoči vrsti oblačnosti v izbranem delu leta, pa tudi z nekaterimi drugimi merjenimi količina- mi za posamezne merilne postaje (v obliki tabel, v glavnem iz knjige Osončenje v Slove- niji), upošteva direktno in (spet "teoretično", na podlagi meritev) difuzno svetlobo in seveda zna izvesti tudi posplošitve večih "trenutnih" (t.j. urnih) izračunov na daljša časovna obdob- ja (npr. vsote za celo leto, ali pa za npr. vege- tacijsko dobo neke kulture ipd.) in še kaj... Strokovni del tega programa je v večji meri delo Mateja Gabrovca. Programe zaenkrat uporabljajo predvsem mladi geografi - raziskovalci in študentje. S širjenjem programske zbirke z novimi grafič- nimi možnostmi in specialističnimi programi pa verjamem, da bodo računalniki (ATARI ST) in spremljajoča oprema, ki jih imajo sedaj že na (skoraj) vseh slovenskih geografskih ustanovah (razen v Mariboru) in na drugih sorodnih inštitucijah (geodeti, urbanisti), zanimivejši za vse širši krog uporabnikov. PRIREDITVE RAZPIS RAZISKOVALNIH TEM ZBOROVANJA SLOVENSKIH GEOGRAFOV V KOPRSKEM PRIMORJU Pred vami je seznam geografskih tem (de- lovni naslovi), ki naj bi bile predstavljene na zborovanju slovenskih geografov, ki bo v Koprskem primorju v jeseni 1990. Vabimo k aktivnemu sodelovanju in prijavi teme, ki vas zanima. Želimo, da bi bili pris- pevki podatkovno in tudi vrednostno razvojno zasnovani. • Geografska regionalizacija Koprskega Primorja, • Geografsko poimenovanje regije in geo- grafska imena, • Morje in regionalni razvoj Slovenije, • Geografski položaj Koprskega Primorja kot razvojni dejavnik, • Geomorfološke značilnosti in posebnosti, • Klimatske razmere in njihov pomen, • Geografske poteze Severnega Jadrana z vidika onesnaževanja morja, • Vodni viri in vodna oskrba Koprskega Primorja, • Pedogeografske in fitogeografske značil- nosti, • Erozija prsti, • Naravni viri kot razvojno-varovalni dejav- nik, • Degradacija okolja in naravovarstvene dileme Koprskega Primorja, • Geografski vidiki večnamenske rabe ob- morske in morske pokrajine, • Prebivalstvena problematika Koprskega Primorja, • Koprsko Primorje kot stičišče in povezova- lec naravnih in političnih enot ter narodnih skupin, • Razvojni problemi podeželja, • Raba kulturnih teras, • Geografske poteze litoralizacije, • Materialna infrastruktura, • Oskrbne funkcije, • Specifičnosti razvoja kmetijstva, • Turizem in prostorske dileme turistične rabe, 28