120
8. aprila umerlemu  dijaku
Primožu K rižniku
njegovi součenci v Celji.
Oj! že Te krije mati zemlja hladna. Gomila majhna grobček Tvoj nam kaže, Prestal si vdano muke vsake baze, Odbila Ti je, dragi, ura zadnja!
Ne bo spominšcina Ti ?z kamna skladnja. Ker tak spomin je malo vredne čažej Naj drug spomin se Ti, krepkeji skaže, Spominšcina Ti bodi — v pesmi sladnja.
Solzice mi po Tebi scer točimo,
Ker si slovo nam dal že tako rano,  —
Terpljenje Tvoje vendar je končano.
Zvesto ozeramo se v domovino, Kjer duša Tvoja večni mir obhaja, — Naj  večno vživa vse sladkosti raja!