#      Izdajatelj: Dru{tvo SKAM in Med{kofijski odbor za mladino Jur~i~ev trg 2, 1000 Ljubljana Tel.: 01/426-84-77 Faks: 01/426-84-78 E-pošta: infodrustvo-skam.si Transakcijski raèun: 02140-0012516781 Za tujino: NLB d. d. 01000-0000200097-010-114284/4 Upravnik: Gregor Kunej Tehnièni urednik: Robert Rozman Likovna zasnova: Lucijan Bratuš Odgovorni urednik: Lenart Rihar E-pošta: lenart.riharkiss.si Uredništvo: Leja Drofenik Štibelj, Helena Jaklitsch, Lea Jenstrle, Matej Matija Kavèiè, Ivo Ker`e, Helena Kocjanèiè, Marko Kovaèiè, Gregor Lavrinec, Maksimilijan Matja`, Miran [peli~, Ajda Kristina Trontelj Svet revije: Matej Zevnik, Ivo Ker`e, Maksimilijan Matja`, Jernej Pisk, Andrej Marko Pozniè, Andrej Saje, Miran Špeliè, Petra Turk cena: 4,60 EUR (1.102,34 SIT) 9 771318 123002 Jezikovni pregled: Marjeta Pisk Tisk: Pov{e Na leto izide deset {tevilk. Celoletna naro~nina 23 EUR (5.511,72 SIT), za tujino 46 EUR (11.023,44 SIT) na uredni{tvu oz. 50 EUR (11.982 SIT) s ~ekom. Po{tnina je vklju~ena v naro~nino in pla~ana pri po{ti 1002 Ljubljana. Naro~nina velja od teko~e {tevilke do pisnega preklica, odpovedi pa veljajo od za~etka obra~unskega obdobja. Besedila sprejemamo v elektronski obliki. Naklada: 800 izvodov ISSN 1318-1238  Uvodnik 1 Ivo Ker`e: Velika prilo`nost Vera in razum 5 Robert Spaemann: Dokaz Boga Duhovnost 12 Jo`ef Smej: Beseda “Deus” v Vergilijevih pesnitvah Sveto pismo 17 Lea Jensterle: Eksorcizem v evangeljskih poro~ilih in Markova posebnost 26 Germain Nzinga Makitu: Sprejemanje Bo`je besede v `ivih cerkvenih skupnostih (C.E.V.) Patristika 29 Afraat: Prikaz VIII: O vstajenju mrtvih Filozofija 38 Jo`ef Leskovec: William James, pragmatizem in religiozna izku{nja Leposlovje 53 Lidija [ket: Ti si drevo 55 Damjana Pintari~: Skice `ivljenja Zasvojenost 60 Sara [koda: Nina 62 Andrej Marko Pozni~: Pogovor s Sanjo Rozman 69 Miha Kramli: Potrebujemo nov sinopsis o ~loveku 83 Nejc Jelen: Zasvojenost z drogami: nevrobiologija obna{anja, ki je {lo po zlu 91 Ksenija Ramov{: Kakovostno so`itje namesto omam in alkoholne zasvojenosti 106 Tina Rahne, Mateja Per{e: Zasvojenost kot slika dru`inskih odnosov 112 Ale{ Toma`evi}: “Uboge imate namre~ vedno med seboj” (Mt 26,11) 120 Jernej Marenk: Vpliv droge na ~loveka 133 Tone Brlan: Droge – zlo in beda dru`be Presoja 143 Ajda Trontelj: Kajetan Gantar, Utrinki ugaslih sanj SLIKA NA NASLOVNICI: Bara Remec: V ognju groze plapolam   Velika prilo`nost Levica propada. Nezadr`no in definitivno. To dejstvo so zaznali vsi seizmografi kulturno-politi~nega dogajanja, ne le v Sloveniji (kjer to jasno spri~uje propad LDS-a in nesposobnost SD-ja, da bi zagovarjala alternativno politiko vladni), pa~ pa tudi v Evropi in v svetu. Kar še ostaja od levice na svetovnem in tudi na doma- ~em politi~nem prizoriš~u, so le še membra disiecta, trzajo~e ostaline telesa brez duše. To zombijevstvo sodobnih pripadnikov leve politi~ne opcije (prav posebej simboli~no pov- zeto v brezumju ravnanja sedanjega predsednika dr`ave) je jasno zlasti v tem, da njihovega po- liti~nega po~etja ne o`ivlja ve~ noben notranji princip, nobena ideja. Vse so se jim zrušile. Kot zlasti pogubna se je izkazala njihova osrednja misel: da bo mo`no z mo~nim socialnim skrb- stvom, osnovanim na odlo~nih posegih dr`ave v gospodarstvo, vzpostaviti sre~no dru`bo. Takšna kolektivizirana in centralizirana vizija dru`be se je izkazala kot zamisel, ki dru`be ne dviguje k sre~i, pa~ pa jo vodi v pekel “revš~ine, terorja in smrti”. Paralizirajo~i u~inek dr`avnih posegov v gospodarstvo ter uspavanje podjetniških zmo`- nosti ljudi kot posledica potenciranega socialnega skrbstva sta imela lahko za posledico le splo- šno obubo`anje. Materialisti~ne in posledi~no ateisti~ne podmene te leve vizije, ki so o~itna podlaga njeni osrednji tezi, da bo materialna, gospodarska sprememba v dru`bi mehansko povzro- ~ila tudi duhovno (tj. sre~nost ~loveka), so se dalje lahko razvile le v obliki totalne ateisti~- ne (v sodobnejši izvedbi pa postmoderno-relativisti~ne) ideologije, ki je kot razredne sovra`- nike videla vse tiste ljudi, ki niso pristali na njeno degradantno materialisti~no koncepcijo ~loveka. Nadnje, kakor tudi nad vse, ki so paternalizem socialne dr`ave do`ivljali kot pra- vo je~o za svojo ustvarjalnost in podjetnost, se je zato zgrnila levi~arska (najpogosteje krva- va) dru`bena represija, bodisi v okorni obliki razli~nih KGB-jev, udb, gulagov, Teharij, Katynskih brezen, Ko~evskih Rogov bodisi v bolj rafinirani, a ni~ manj brutalni in krvavi obliki (pomislimo le na problematiko splava) tistega, kar je papeštvo povzelo z izrazi, kot so diktatura relativizma in kultura smrti. ^lovek pa si `eli sre~e in ne pekla. Zato levica ne prepri~a ve~ nikogar. Zato je biti le- vi~ar ~isto preprosto vedno bolj out. Podoba levi~arja se vedno bolj identificira s skleroti~- nim, te~nim monstrumom iz preteklosti, ki vedno le zahteva in ni~ ne daje, ki se skriva za kvazimoralisti~nimi parolami in ki se utaplja v nezanimivosti ter v sivem povpre~ju. Le kdo bi ga še prenašal? Vse to (kljub volilnim uspehom levice v Španiji 2004, na Portugalskem 2005 in v Ita- liji 2006, ki jih gre najbr` pripisati predvsem nerazrešeni “desno-socialisti~ni” preteklosti teh de`el) predstavlja obenem razloge za uspeh nove desnice, kot prepri~ljivo prikazujejo razli~ne analize sedanje situacije (npr. R. Simone, Il mondo e di destra?, v: Il Mulino, 6 (2006)). # Seveda ne gre pri vsem tem za uspeh kakega desnega socializma, ki je v oblikah takšne- ga ali druga~nega fašizma razsajal po Zahodu v prejšnjem stoletju, kakor se boji kak Igor Lukši~. Nova desnica je predvsem desnica ameriškega tipa: je republikanska, reaganovska. Njena os- novna vizija je po eni strani diametralno obratna temeljnemu programu levice: republikani- zem namre~ trdi, da je dr`avni liassez-faire glede gospodarstva in nevtikavanje vanj tisto, kar vodi v smer sre~ne dru`be. Naloga dr`ave pa je predvsem v poseganju na podro~je civilizacij- skih, ali recimo kar moralno-religioznih norm (kar je prišlo zlasti do izraza pod Bushevo ad- ministracijo). ^e levica v svojem materialisti~nem naziranju trdi, da bo dr`avno poseganje na materialno, tj. gospodarsko podro~je povzro~ilo samo od sebe spremembo na duhovnem podro~- ju, je sodobna desnica ravno obratnega in s tem bistveno spiritualisti~nega mnenja: posreduj- mo ljudem zdrave vrednote, posezimo torej na duhovno podro~je in uspešno gospodarstvo nam bo navr`eno. ^e je torej predpostavka ravnokar odmrle, marksisti~no zasnovane levice ateizem, je predpostavka nove, republikanske desnice poudarjen teizem. To je torej situacija, ki v zadnjem obdobju vstaja pred nami. Vprašanje, ki se nam tu s posebno ostrino zastavlja, pa se glasi: Kakšno politi~no poslanstvo imamo katoli~ani zno- traj tega novega svetovnozgodovinskega polo`aja? Da bi odgovorili na to vprašanje, se mora- mo najprej zamisliti glede tega, kaj je pravzaprav propadlo v omenjenem propadu levice. Lahko bi najbr` rekli, da je v propadu tega, kar tu imenujemo levica, pravzaprav pro- padel zadnji ostanek tiste vizije demokracije, ki se je na Stari celini razvila zlasti v povojnem obdobju. Gre za vizijo demokracije, ki je razpeta med dva tabora, ki sta oba totalitarna in an- tidemokrati~na: med tabora levega in desnega socializma. Gre za vizijo demokracije, ki je v celoti bistveno levo usmerjena, saj se oba tabora strinjata s planskim gospodarstvom, in za vi- zijo, ki je izrazito ateisti~no usmerjena: ne prvi ne drugi tabor namre~ ni oznanjal Boga, pa~ pa ~loveka onstran Boga, ~loveka onstran dobrega in zlega, ~loveka, ki mu je v imenu njego- ve lastne zamisli sveta dovoljeno vse, pa naj je to bilo v nietzschejansko-fašisti~ni izvedbi bio- logisti~no zamišljenega Nad~loveka ali pa v marksisti~ni izvedbi ekonomsko-revolucionarne- ga Proletarca. Ta evropska vizija demokracije, razpeta med dvema totalitarnima ideologijama, je bila seveda nezmo`na poroditi (za demokracijo tako bistven) konstruktiven bipolarizem v evrop- ski politiki in ga še sedaj v celi vrsti evropskih dr`av ote`uje. Konstruktiven bipolarizem namre~ predvideva, da se parlament razdeli na dve strani, ki pa si nista predvsem nasprotni, pa~ pa predvsem komplementarni. Med njima ne sme veljati predvsem `elja po totalni prevladi nad drugo stranjo, pa~ pa predvsem `elja, da bi politi~na napetost med njima pomagala k iskanju sredine. Sredine, ki ni kompromis, pa~ pa sinteza ali še bolje (da se ne bi komu ob ravnokar omenjenem izrazu prebudile hegeljanske reminiscence) sredina kot aristotelski mesótes med dvema skrajnostima. Vemo, da je v drugi knjigi Aristotelove Nikomahove etike taka sre- dina dojeta kot to~ka maksimalne eti~ne (in zakaj ne tudi politi~ne?) popolnosti, medtem ko je kompromis lahko dojet le kot nujno zlo. Vendar tako komplementarno (mezoti~no) razumevanje odnosa med poloma parlamen- ta seveda predpostavlja, da pola ne dojemata sama sebe kot total(itar)na, samozadostna in da se posledi~no dojemata kot sopotrebna za dosego skupnega cilja, ki je sredina med njima. To pa predpostavlja konsenz obeh polov o tem, da tak metapoliti~ni, metaideološki in torej ~love-   ku transcendentni bonum commune obstaja. Konstruktiven bipolarizem je torej mo`en le, v kolikor sta oba pola parlamenta teisti~no zasnovana. Komplementarna mezoti~nost med njima je sicer nemogo~a, kakor tudi ni mogo~a mezoti~nost v Nikomahovi etiki brez uvida o obsto- ju Poslednjega cilja, ki je Bog (kakor poudari Aristotel na samem za~etku prve knjige). Iz vsega tega nam je lahko torej jasno, zakaj do sedaj evropska kontinentalna demokra- cija ni bila sposobna zrelega in konstruktivnega bipolarizma in zakaj v ameriški demokraciji tak bipolarizem ni nikoli predstavljal resnega problema. V Zdru`enih dr`avah Amerike sta namre~ oba pola parlamenta (ne le republikanski, tudi demokratski) tradicionalno in nagonsko krš~anska. V Evropi pa je krš~anska obi~ajno sredina, ki pa je vedno znova izigravana od le- vi~arjev, tj. od socialisti~nih (in torej ateisti~nih) skrajne`ev na levici in na desnici. Zdi se, da se s propadom levice, kateremu smo pri~a, obetajo novi, svetlejši ~asi za evrop- sko in tudi našo doma~o demokracijo. Zdi se, da bo propad levice povzro~il pri nas politi~no si- tuacijo, podobno ameriški, ko bosta obe strani parlamenta imeli jasno pred seboj, da sre~ne dru`be ne ustvarja kakršno koli dr`avno vodenje gospodarstva, pa~ pa mora biti le-to prepuš~eno privatni iniciativi, katere ustvarjalnost in podjetnost je treba le pospeševati. Razlika med njima bo naj- br` predvsem v tem, da bo republikanska stran pri tem poudarjala zlasti zmanjševanje davkov in dr`avnega aparata (kar bo spodbujalo mali kapital k temu, da se bo razvijal in postal veliki kapital), demokratska stran pa bo predvsem bdela nad tem, da se ne bi oblikovali “trusti”, tj. da ne bi veliki kapital ustvarjal monopolov, ki bi onemogo~ali finan~ni dvig malemu kapitalu. Se- veda se s tem brzdanjem velekapitala ohranja dolo~en “socialni” naboj demokratske strani, ven- dar ne v smislu perpetuiranja razrednega boja med proletarcem in kapitalistom, saj je le-ta ̀ e stvar arheologije. Razlika med poloma v parlamentu namre~ ne more ve~ biti razlika med zagovar- janjem interesov revnih delojemalcev in bogatih delodajalcev, saj se takšna razslojitev dru`be (ki je temeljna dogma marksizma), vedno bolj umika t. i. middle class society, dru`bi, kjer so vsi “kapitalisti”, le da so eni ve~ji, drugi manjši. Novi parlamentarni bipolarizem se bo torej osre- doto~il na to novo, a veliko bolj preto~no, bolj dinami~no razliko od prejšnje. Splošni teizem nove oblike evropske demokracije bo s samoodpravo levice iz politi~ne scene le še stvar ~asa. Bo pa potrebno pri nastajanju te nove, ameriške oblike evropske demokrati~- nosti biti pozoren še na en vidik, ki je bistven za ameriški model. Njen splošni teizem, ki je tesno povezan s sredinsko (ne-skrajnostno) naravnanostjo njenega bipolarizma, je namre~ mo~no pogojen s pomembno navado ameriškega ~loveka, na katero nas opozarja Larry Siedentop v svoji zanimivi, v slovenš~ino `e prevedeni knjigi Demokracija v Evropi. To je navada lokalne sa- mouprave: “Angleški naseljenci ¡Nove Anglije, op. I. K.¿ so bili navajeni, da so svoje za- deve urejali na lokalni ravni. Lokalna svoboda je bila takoreko~ njihova dediš~ina. Nava- di zanašanja nase in zdru`evanja sta bili klju~na poganjka lokalne svobode in sta pripomo- gli k svojstvenemu dinamizmu civilne dru`be v Ameriki. Navada samouprave je postopo- ma oblikovala dr`avljansko kulturo, na katero so se lahko naslonili snovalci ameriške us- tave” (str. 28). To navado, o kateri govori Siedentop, so angleški naseljenci prinesli še nepotvor- jeno od raznih novoveških centralizmov iz tedaj še fevdalno nepotvorjene evropske domovine. Ta navada je bistveno prispevala k oblikovanju realno, pragmati~no (v najboljšem aristotel- skem pomenu te besede) in neideološko usmerjene demokrati~ne kulture. Lahko bi rekli, da je dobra stara srednjeveška navada ukvarjanja z realnimi, lokalnimi problemi Ameri~ane ob-   # varovala od novoveških ideoloških skušnjav Stare celine. Teizem (ali `e kar krš~anstvo) pa je seveda nepogrešljiv, temeljni del tega vsakršnega srednjeveškega lokalizma. Ateist je lahko le sofist, ~lovek, ki se zgublja v brezzobi in zmedeni abstrakciji. Konkretnost te vedno znova pri- pelje na kolena, k Bogu. To je bilo zlasti razvidno v tisti nenavadni bo`i~ni disputaciji med klavrno figuro našega predsednika dr`ave in onimi pogumnimi Ambrušani, ki so menda med prvimi v samostojni Sloveniji lokalno samoupravno zavest vzeli z nezgrešljivim instinktom ~isto zares. Tam, na tistem ambruškem asfaltu je postalo tudi nepristranskemu opazovalcu do konca jasno, kdo izmed disputantov brani resni~no demokracijo, kdo pa le njen bledi videz. Lokalna samoiniciativna naravnanost (ki je obenem edina mo`na podlaga za gospo- darski vzpon malega ~loveka) je torej bistvena za preseganje raz(redno)bojniškega pojmovanja demokrati~nega bipolarizma pri nas. Ravno na tej to~ki (kot seveda tudi pri vprašanju teiz- ma prave demokrati~nosti) pa imamo katoli~ani povedati nekaj bistvenega. Naš dru`beni nauk se je vedno vrtel okrog tematike samoiniciativnosti vmesnih skupnosti (naroda, ob~in, dru`in, stanov). Slovenski katoliški sociologi so bili, preden jim je levi teror nasilno zama- šil usta s prstjo roških gozdov, vneti in izvirni zagovorniki takšnega samoiniciativnega “sta- novstva”, kot se je temu takrat reklo. Ali ni torej propad levice morda velika prilo`nost za ponoven vzpon katoliške stanovske politi~ne vizije? Ali ni morda ravno zavesten prevzem katoliške vizije o temeljnosti samoiniciative vmesnih skupnosti tisti, ki mu je usojeno bistveno prispevati k razvoju konstruktivnega bipolarizma v Evropi (in morda celo – vzvratno – še v Ameriki), osredoto~enega okrog tematike gospodarskega samoiniciativnega vzpona male- ga ~loveka? Ali ne bi ta bistveno aristotelsko-tomisti~na sredinska vizija šele zares uteme- ljila in sprostila naboj situacije, ki se ji nezadr`no pribli`ujemo? Ali ni doba, kateri se prib- li`ujemo, torej v tem smislu celo bistveno katoliška? ^e je to tako, se potem pred nami odpira velika prilo`nost ne le za katoliško politiko, pa~ pa za katoliško kulturo nasploh. Tudi v Sloveniji. Tudi za našo revijo. Se tega dovolj dobro zavedamo? Se tega naša katoliška politika dovolj dobro zaveda? Ali le caplja za nekimi pre- `ivelimi shemami politi~nega `ivljenja? Odvisnost kot osrednja tema pri~ujo~e številke naše revije je le na videz vnanja pri~ujo~e- mu premisleku. Ali ni social(isti~)na dr`ava, od katere se v tem sestavku poslavljamo, pravza- prav dr`ava odvisnosti, dr`ava odvisnikov? In ali ni po drugi strani katoliška dr`ava kot dr`a- va subsidiarnosti in samoiniciativnosti dr`ava neodvisnega, samostojnega, suverenega ~loveštva? Ivo Ker`e    Govorica o Bogu je povsod, kjer so ljudje, v zraku, pa èeprav v še tako popaèenih ob- likah. V grški filozofiji so jo prviè mislili poj- movno, v Izraelu prviè izgubi znaèaj govo- rice in postane obèestveno izkustvo vere, do- kler naposled v Izraelu ne nastopi Jezus iz Na- zareta in reèe: “Kdor je videl mene, je videl Oèeta.” (Jn 14, 9). A vprašanje ostane: Ali tej govorici odgovarja nekaj v stvarnosti? Kadar reèemo “Bog”, vemo, kaj mislimo. O najviš- jem bitju imamo, kakor pravi Kant, ideal brez napake, “pojem, ki sklene in krona celotno èloveško izkustvo”.1 A na kakšnem temelju lahko verjamemo, da k temu pojmu pripa- da, kakor trdi ravno Kant, objektivna real- nost? Kakšen razlog imamo, da trdimo, da je Bog veè kot le ideja, kakšen temelj ima- mo, da verjamemo, da biva? Na to vprašanje obstaja negativen odgo- vor: ateizem; obstaja razoèarana ugotovitev, da odgovora še nismo našli; obstaja agnosti- èen odgovor, da èlovek takega odgovora iz naèelnih razlogov ne more najti. Vsi ti od- govori, še tako napaèni, si zaslu`ijo spošto- vanje, ki paè gre èloveškim preprièanjem, ne zato ker so pravilni, ampak ker se ljudje z nji- mi istovetijo. Nobenega spoštovanja pa si ne zaslu`i danes razširjeno in pogosto nejasno artikulirano mnenje, èeš da odgovor na to vprašanje ni tako pomemben, da je pomem- bneje vse ostalo, kar nas giblje, in se zato svo- jega èasa ne splaèa posveèati razmišljanju o Bogu. Èe Bog obstaja in je `ivljenje po smrti, bomo to slej ko prej videli. To pa, da je nek- do dostojen èlovek, ni odvisno od vere v Boga. Konec koncev so tudi muslimanski sa- momorilci verjeli v Boga in ravno vera jih je motivirala za zloèine. Trdim, da si to mnenje ne zaslu`i spoštovanja. Saj, kot je rekel So- krat, ka`e na bednega èloveka. Kaj bi si mislili o èloveku, ki je bil rešen iz obupnega polo- `aja, vrnjen nazaj v `ivljenje in bi se nanj raz- lilo obilo dobrih del, on pa si ne bi bil na ja- snem, ali je to vse nakljuèje ali pa skriven dar ljubeèega èloveka? In ta èlovek bi rekel: “To vprašanje me ne zanima. Kar imam, imam, èe pa se za tem skriva ljubezen nekega Da- rovalca, mi je to vseeno, saj se mu tako ali tako ne bi zahvalil.” Èlovek, ki ga spoštuje- mo, bi se `elel zahvaliti, èe naslovnik obstaja. In tak èlovek bi stavil vse, da bi to izvedel. Ta isti èlovek pa bi se tudi poto`il, èe za to obstaja naslovnik. Zagotovo obstaja vrsta motivov, ki èloveka pripravijo do tega, da si postavi vprašanje po Bogu. Najgloblji mo- tiv je gotovo ta: zahvaliti se in iz (za)hvale `iveti. Kljuèna beseda kršèanskega bogoslu`ja ni brez razloga “Hvala”, evharistija. Z zah- valo pa je povezana radost. Udobje brez Da- rovalca se lahko hitro pove`e z zadovoljstvom, medtem ko je radost takrat, ko obstaja nekdo, ki se mu lahko zahvalimo. Pri bistvenih èlo- veških vprašanjih in pri vprašanjih filozofije, ki ta vprašanja obravnavajo metodièno in si- stematièno, je — kakor v sodnem postopku — na zaèetku odloèitev: o porazdelitvi dokaz- nega bremena oziroma dol`nosti utemelje- vanja. Sprièo prevladujoèe splošnosti in tra- janja govorice o Bogu bo nosil breme to`nika tisti, ki jo je oznaèil kot zavajajoèo. Predvsem pa: kadar išèemo sledi nekega bitja, je po- membnejši tisti, ki je sled `e našel, kot pa tisti,                     # ki še ni našel nobene. Dejstvo, da nihèe ni videl belega vrana, ne pove niè v breme ti- stega, ki ga je našel. Prvi ne more reèi “Ni belih vranov” zgolj zato, ker še ni videl no- benega. Paè pa lahko tisti, ki ga je našel, trdi, da obstaja. “Nihèe ni videl Boga,” (Jn 1, 18) je zapisal evangelist Janez. Vprašanje je to- rej: Ali je re`iser v filmu, v katerem nasto- pamo, bolj ali manj na skrivaj pustil svoj pod- pis tako, da ga lahko najdemo, èe ga išèemo? Um dá èloveku zmo`nost iskati Boga. Ne instrumentalni um, ki nas, kot pravi Nietzsc- he, naredi spretne `ivali, ampak zmo`nost, v moèi katere èlovek prese`e svoje okolje in se lahko nanaša na samo dejanskost: zmo`- nost, ki nam sredi morja dá vedeti, da so na oddaljeni, na obzorju komaj zaznavni lad- ji, ki v kontekstu našega `ivljenja ne igra no- bene vloge, ljudje, ki so kot mi v središèu svo- jega zornega polja in za katere smo mi le po- jav na robu njihovega obzorja, ki v njihovih `ivljenjih prav tako ne igramo nobene vlo- ge. Verjeti, da Bog obstaja, ne pomeni verjeti, da je on naša ideja, ampak da smo mi nje- gova. Pomeni toèno to, k èemer poziva Je- zus: obrniti perspektivo, spreobrnitev. Èe Bog je, potem je to najpomembnejše. Bolj pomembno kot to, da smo. Dejstvo, da lahko to vemo, naredi èloveka dostojanstvenega in ga razlikuje od vseh drugih `ivih bitij. Za nami je dolga zgodovina èloveških po- skusov, da bi svoje preprièanje o obstoju Boga podkrepili z racionalnim iskanjem sledov. Redko je kdo prek dokaza Boga zaèel vero- vati, èeprav se tudi to zgodi. Pascal po pravici zapiše, da je Bogu rekel: “Ti me ne bi iskal, èe me ne bi `e imel.”2 In verujoèi so od nek- daj iskali pot, da z racionalnimi temelji utr- dijo in upravièijo svojo intuitivno gotovost. To, da so vsi dokazi Boga brez izjeme sporni, ne pove prav dosti. Saj èe bi bile radikalne odloèitve o usmerjenosti našega `ivljenja od- visne od dokazov znotraj matematike, bi bili tudi ti sporni. Vendarle pa so vsi dokazi Boga dokazi ad hominem, kar pomeni, da zmeraj predposta- vijo doloèenega èloveka in doloèene postavke kot priznane. Leibniz — ta je vedel, kakšen je moj dokaz — je nekoè zapisal, da so vsi do- kazi dokazi ad hominem. Dokaza, ki pri na- slovnikih ne meri na niè vnaprej priznane- ga, ni, niti v matematiki. Dejstvo, da se zdi, da so klasièni dokazi Boga vse od Aristote- la do Descartesa, Leibniza in Hegla izgubili svojo dokazilnost, je posledica tega, da do- kazi vsakiè predpostavljajo nekaj kot prizna- no, èesar pa sprva ni priznal Kant, pred vsem pa tega ni priznal Nietzsche. Vprašanje je: Kaj lahko in moramo predpostaviti kot priz- nano, da se bodo razlogi za dejanskost Boga zdeli preprièljivi? Sprva se posvetimo tradicionalnim doka- zom Boga. Delimo jih lahko v dve skupini, na t. i. ontološki dokaz Boga, ki si ga je v 12. stoletju umislil sv. Anzelm iz Canterburyja in sta ga ovrgla Toma` Akvinski in Kant, a je kljub temu preprièal velike duhove, kot so Descartes, Leibniz in Hegel. Anzelm skle- pa, ne da bi izhajal iz kakršnega ustvarjenega sveta, iz golega pojma Boga na njegovo re- sniènost, saj ta pojem pomeni tisto bitje, od katerega popolnejšega ni mogoèe misliti. Z mislijo na táko bitje pa smo preskoèili in pre- segli golo imanenco našega mišljenja, saj bi, tako argumentira Anzelm: “Dejanski Bog bil ravno zato, ker je, veèji in popolnejši od zgolj mišljenega Boga.“ Boga tako rekoè moramo per definitionem misliti kot resnièno bivajo- èega. Toma` ugovarja, da je tudi misel Boga, ki biva onstran naših misli, še vedno zgolj mi- sel. Podobno argumentira Kant, ki zapiše, da realno bivanje ni lastnost, oznaka, ki sodi med druge oznake. Kljub temu so tudi v 20. stoletju bistroumni filozofi, ki se jim zdi An- zelmov dokaz preprièljiv in ga kljub vsemu zagovarjajo. Argumentov svetega Toma`a, znameni- tih pet poti, tukaj ne morem posamièno    predstaviti. Vsi izhajajo iz dejstva obstoja sveta in v njem odkrivajo sledi Stvarnika. Tukaj bom omenil le dva od teh argumen- tov. Eden izmed teh, t. i. dokaz iz prigod- nosti, izhaja iz dejstva, da stvari in dogodki v svetu — in to vkljuèuje tudi naravne zakone — v sebi nimajo nobene nujnosti. Vse, kar je, bi lahko bilo tudi drugaèe. Obstoj pri- godnega je mo`en le, èe obstaja nek nujni temelj. Ta temelj mora dajati razlog, da so stvari tako, kot so, èe naj mišljenje ne ka- pitulira. Bit, ki zaradi svoje notranje nuj- nosti je, pa imenujemo Bog. Drugi dokaz je ves èas veljal za najbolj “ljudskega”. Izhaja iz nedvomnega obstoja smotrnih procesov, kakor so rast rastlin in `ivali – torej procesov, ki so razumljivi samo iz svojega cilja. Zimske selitve ptic v Afriko lahko razumemo le, èe vemo, da tam la`je najdejo hrano. Ampak, tako trdi Toma`, pti- èi tega sami ne vedo, še manj pa rastlina poz- na program, ki uravnava njeno rast. Cilj torej ni v sami pušèici, ampak v duhu tistega, ki jo je izstrelil. Da lahko te smotrne procese razumemo, mora obstajati strelec, Stvarnik, ki je v stvari polo`il smer za njihovo dobro, saj lahko cilj tako rekoè deluje vzvratno ter po`ene in koordinira vzroène procese le, èe je zavesten, zavest o cilju je namreè pred sa- mimi procesom. Dokazom Boga je prvi udarec zadal Kant s tezo, da je naš teoretièni um z njegovimi konstitutivnimi instrumenti, kategorijami, primeren zgolj za urejanje naših èutnih iz- kustev. V tem okviru ima ideja Boga nalo- go sistematizacije. A za sam teoretièni um ve- ljajo Humove besede: “Nikoli ne naredimo koraka onstran sebe.”3 Teoretièni um nas ne pooblašèa za izre- kanje o sami resniènosti in posledièno tudi ne o Bogu, kolikor je veè kot le ideja. Le prak- tièni um, zgolj izkustvo vesti, nas pooblaš- èa, celo zavezuje k temu, da domnevamo ob- stoj bitja, ki zdru`i obe brezpogojnosti, bit(i) in dobro, in s tem zagotovi, da tek sveta ne pripelje dobre volje ad absurdum.4 “Moral sem torej odpraviti znanost, da bi dobil pro- stor za verovanje,”5 zapiše Kant. Hegel je ka- sneje Kantu oèital, da ima Kant preozek po- jem uma, namreè omejenega na um novo- veških naravoslovnih znanosti, za katere pa, kakor sem `e poskušal pokazati, Bog ni eden od mo`nih predmetov. Odloèujoè udarec pa je zadal Nietzsche, ko je naèelno postavil pod vprašaj predpo- stavko, ki so jo za svoj temelj priznavali vsi tradicionalni dokazi za Boga: predpostavka intelegibilnosti sveta. Michael Foucault je v najkrajši obliki izrazil, kar je Nietzsche mislil: “Ne smemo misliti, da se svet k nam obra- èa z berljivim obrazom.”6 To, kar je Nietzsc- he naèelno postavil pod vprašaj, je zmo`nost uma, da spozna resnico in s tem sámo mi- sel na resnico. Ta misel ima zanj predpostav- ko, teološko predpostavko, da Bog obstaja. Samo èe Bog obstaja, obstaja kaj veè kot zgolj subjektivna podoba sveta, nekaj takšnega kot “stvari na sebi”, o katerih je pisal Kant. To so stvari, kakor jih vidi Bog. Èe tega bo`jega pogleda ni, ni nikakršne resnice onstran naših subjektivnih perspektiv. Nietzsche tukaj go- vori o veri Platona, ki je tudi vera kristjanov, namreè da je Bog resnica, da je resnica bo- `anska. Vsi dokazi Boga bolehajo za tem, kar logiki imenujejo “petitio principii”.7 Ti do- kazi namreè predpostavljajo ravno to, kar po- skušajo dokazati: Boga. Ali to dr`i? Da in ne. Teoretièno ne dr`i. Toma` Akvinski v svojih petih poteh nik- jer ne postavi teze o logièni strukturi sve- ta ali o zmo`nosti uma, da spozna resnico. Jo pa predpostavi molèe. Da imajo te pred- postavke svoj temelj v Bogu, je njemu on- tološko bilo razumljivo. Toda v spoznavno- teoretskem razmisleku to ne zdr`i. Kadar pride do vprašanja veljavnosti prvih naèel našega mišljenja, ki je v slu`bi resnice, pre- prosto argumentira kakor Aristotel z reductio    # ad absurdum8 nasprotne trditve. Kdor za- nika zmo`nost uma, da spozna resnico, ali veljavnost naèela o protislovju, ta ne more niè veè reèi. @e sama teza, da resnice ni, vsaj za to tezo predpostavlja resnico. Tukaj pa Nietzsche ugovarja: Kdo pa lahko trdi, da ne `ivimo v absurdu? S tem se sicer zaple- tamo v protislovja, a tako paè je. Obup uma nad samim seboj se ne more ponovno ar- tikulirati v logièno dosledni obliki. Nauèiti se moramo `iveti brez resnice. Ko bo raz- svetljenstvo dokonèalo svoje delo, se bo samo ukinilo, saj, tako piše Nietzsche, “tudi mi razsvetljenci, svobodni duhovi 19. sto- letja, še `ivimo od vere kršèanstva, ki je bila tudi vera Platona, da je Bog resnica, da je resnica bo`anska.”9 Ko se bo razsvetljenstvo ukinilo, bo rezultat nihilizem. Ta pa, kakor pravi Nietzsche, us- tvari potreben prostor za nov mit. A naèeloma tudi tega ne moremo reèi, namreè da sploh ne moremo resniènega reèi. Vprašanje je zgolj: s katero la`jo lahko bolje `ivim. Znan napis na steni10 se glasi: “Bog je mrtev. Nietzsche”.11 Pod njim pa je nekdo napisal: “Nietzsche je mrtev. Bog.” A ne- kaj od Nietzscheja le ostane: boj proti ba- nalnemu nihilizmu dru`be zabave, natanèno in obupano zavedanje, kaj pomeni, èe Boga ni. Teoretièno pa ostane uvid v notranjo in neloèljivo soodvisnost med vero v obstoj Boga z mislijo o resnici in èloveško zmo`- nost-za-resnico. Ti dve preprièanji se pogo- jujeta. Èe se je misel, da `ivimo v absurdu, enkrat pojavila, potem sam spoznavnoteo- retièni reductio ad absurdum ni veè ugovor. Dokazov za obstoj Boga ne moremo veè iz- peljati iz trdnega temelja èloveške zmo`no- sti-za-resnico, saj je ta temelj varen le pod predpostavko obstoja Boga. Imamo lahko le oboje skupaj. Ne vemo, kdo smo, prej vemo, kdo je Bog, vendar zanj ne moremo vedeti, èe noèemo zaznati njegovih sledov, ki smo mi sami, mi kot osebe, kot konèna, a svobodna in resnice-zmo`na bitja. Sled Boga v svetu, iz katerega moramo danes iz- hajati, je èlovek, smo mi sami. A ta sled ima posebnost, namreè da je s svojim odkriteljem identièna, torej ne obstaja loèeno od njega. Èe kot `rtve scientizma sebi veè ne verjamemo, kdo in kaj smo, èe se pu- stimo pregovoriti, da smo zgolj stroji za šir- jenje naših genov in èe imamo um za proi- zvod evolucijske prilagoditve, ki nima niè z resnico in èe nas notranje protislovje te tr- ditve ne prestraši, potem ne moremo prièa- kovati, da bi nas karkoli lahko preprièalo o obstoju Boga. Saj, kakor reèeno, sled Boga, ki smo mi sami, ne obstaja, ne da bi mi to hoteli, èeravno – Bogu hvala – je obstoj Boga popolnoma neodvisen od tega, ali ga prepoz- namo, zanj vemo in se mu zahvaljujemo. Samo mi smo tisti, ki se lahko preèrtamo. Pojem èloveške bogopodobnosti, ki je pogosto rabljen kot nabo`na metafora, da- nes pridobiva neprièakovano natanèen po- men. Bogopodobnost pomeni zmo`nost-za- resnico. Pri èemer ljubezen ni niè drugega kot storjena resnica. Ljubezen lahko preve- demo kot “drugi postaja zame resnièen”. Noben pojem nima veèjega pomen za no- vozavezno sporoèilo, kot ga ima pojem re- snice. “Jaz sem zato rojen in sem zato pri- šel na svet, da prièujem za resnico,” (Jn 18, 37) odgovori Kristus na Pilatovo vprašanje, ali je on kralj. Ta odgovor še danes stoji ob Pilatovem vprašanju “Kaj je resnica?” (Jn 18, 38). Osebnost èloveka stoji in pade z nje- govo zmo`nostjo-za-resnico. Danes jo pod vprašaj postavljajo biologi, teoretiki evolu- cije in nevrološke znanosti. V to naèeto di- skusijo ne morem vstopiti. Le to bi rad rekel: vsakršno duhovno gledanje na èloveka je da- nes nadomešèeno z naturalizmom. Za naturalizem pa spoznanje ni to, za kar se ima. Spoznanje nas ne pouèi o tem, kaj je, ampak je v slu`bi `ivljenjske prilagodi- tve na okolje. A kako lahko to vemo, èe ni-       Bara Jemec: Belina # èesar ne moremo vedeti? Da je èlovek po- polnoma narava, naravno bitje in da izvira iz ni`jih `ivljenjskih oblik, za èlovekovo sa- morazumevanje le tedaj ni pogubno, èe je narava ustvarjena od Boga in stvarjenje èlo- veka odgovarja bo`jemu namenu. Za to evo- lucijskega procesa, ki ga sam raje oznaèujem z Darwinom kot s procesom “descendence”, ni potrebno razumeti kot teleološki proces, ki trdi, da generator novega ni nakljuèje. To, kar je z vidika naravoslovja nakljuèje, je prav lahko tudi bo`ji namen, ki ga mi prepozna- vamo kot k cilju usmerjen proces. Bog de- luje prav tako po nakljuèjih kakor po narav- nih zakonih. Biologi govorijo o “fulguraci- ji”12 in o “emergenci”13 , da bi z besedami pri- klicali nepojasnljivo. Verjeti v Boga pomeni imeti ime za ta nastop novega, ime, ki no- vega v bistvu ne skrèi zgolj na staro: to ime je “stvarjenje”. Zmo`nost-za-resnico lahko razumemo le kot stvarjenje. To, kar menim, da namreè resnica pred- postavlja Boga, bi rad ponazoril na zadnjem primeru, na dokazu Boga, ki je takorekoè odporen na Nietzscheja: dokaz Boga iz gra- matike, natanèneje iz t. i. futurum exac- tum.14 Futurum exactum ali drugi futur je miselno nujno povezan s sedanjostjo. Reèi za nekaj, da je zdaj, pomeni isto, kakor èe v prihodnosti reèemo, da je bilo. V tem smislu je sleherna resnica veèna. To, da so se številni ljudje 6. decembra 2004 zveèer udele`ili na Visoki šoli za filozofijo v Münchnu predavanja o racionalizmu in veri v Boga, ki ni bilo le tisti veèer, to je zme- raj res. Èe smo danes tukaj, potem bomo jutri tukaj bivši. Sedanjost ostane kot pre- teklost prihodnje sedanjosti zmeraj resniè- na. A kakšne vrste je ta resniènost? Lahko bi rekli, da je v sledeh, ki jih po vzroènost- nem uèinkovanju zapusti. A te sledi posta- jajo vedno šibkejše. In sledovi so le tako dolgo, dokler se tega, ki jih zapusti, spo- minjamo kot njega samega. Dokler ostaja spomin na preteklo, ni te`- ko odgovoriti na vprašanje po njegovem na- èinu biti. Svojo resniènost ima ravno v tem, da ostaja v spominu. A spomin se enkrat kon- èa in enkrat ne bo veè ljudi na zemlji. Konèno bo tudi sama zemlja izginila. Ker preteklo- sti vedno pripada neka sedanjost, glede na katero je prva preteklost, moramo reèi: z za- vedno sedanjostjo – in sedanjost je lahko le zavedna – izgine tudi preteklost in futurum exactum izgubi svoj smisel. A ravno tega ne moremo misliti. Stavek: “In v daljni prihod- nosti ne bo veè res, da smo nocoj bili sku- paj,” je nesmisel. Prav tega ni mogoèe mi- sliti. Èe nekoè ne bo veè res, da smo bili tu- kaj, potem dejansko tudi zdaj nismo zares tu- kaj, kakor to dosledno trdi budizem. Èe ne- koè sedanje resniènosti ne bo veè, potem sploh ni resnièna. Kdor odstrani futurum exactum, odstrani sedanjost. Torej še enkrat: kakšne vrste je ta resniè- nost preteklega, resnica vsake resnice? Edi- ni odgovor je lahko: misliti moramo zavest, v kateri je spravljeno vse, kar se zgodi, ab- solutno zavest. Nobena beseda ne bo nekoè neizreèena, nobena boleèina nepretrpljena, nobeno veselje neiz`iveto. Tisto, kar se je zgo- dilo, se lahko oprosti, ne more pa se ne-zgo- diti. Èe resniènost obstaja, potem je futurum exactum neogiben in z njim postulat o re- sniènosti Boga. “Bojim se,” piše Nietzsche, “da se ne bomo otresli boga, ker še verjame- mo v slovnico ...”15 A tudi Nietzsche je lahko pisal le to, kar je (za)pisal, saj je to, kar je ho- tel povedati, zaupal slovnici.  !"# * Spaemann, Robert: Warum wir, wenn es Gott nicht gibt, überhaupt nichts denken können, v: Welt, 26. marca 2005. 1. Gl. I. Kant, Kritik der reinen Vernunft, A 641|B 669.    2. ¡Slovenski prevod: J. Zupet, v: B. Pascal, Misli, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1999, 195, op. prev.¿ 3. Gl. D. Hume, A Treatise of Human Nature, New York-London, Penguin Books, 1985, 61. 4. Gl. I. Kant, Kritika praktiènega uma, 2. izd., Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2003. 5. ¡Slovenski prevod: Z. Kobe, v: I. Kant, Kritika èistega uma: 1/4, v: Problemi 39 (2001), 28; ter v: I. Kant, Predgovor k drugi izdaji Kritike èistega uma, Filozofija na maturi 6 (1999), 64, op. prev.¿ 6. ¡Nemški prevod: W. Seitter, v: M. Foucault, Die Ordnung des Diskurses, München-Wien, Carl Hanser Verlag, 1974, 11, op. prev.¿ 7. Petitio principii ali zmote kro`nega sklepanja so logiène napake, kjer `e v naprej predpostavimo resniènost tistega, kar bi naj šele dokazali. 8. Reductio ad absurdum je dokaz v logiki, ki nam narekuje, da hipotezo, ki nas po preverjanju pelje v protislovje, zavr`emo in privzamemo njeno negacijo. 9. ¡Slovenski prevod: J. Moder, v: F. Nietzsche, Vesela znanost, Ljubljana, Slovenska matica, 2005, 244; ter   v: F. Nietzsche, H genealogiji morale, Ljubljana, Slovenska matica, 1988, 335-226, op. prev.¿ 10. Znamenita šala, pogosto zapisana kot grafit. Pojavlja se predvsem v neposredni bli`ini fakultet in ima nemalokrat še kak dodatek npr. “Nekateri so rojeni posthumno” (F. Nietzsche, Ecce homo). 11. ¡Slovenski prevod: J. Moder, v: F. Nietzsche, Vesela znanost, 125; 137; ter v: F. Nietzsche, Tako je govoril Zaratustra, Ljubljana, Slovenska matica, 1999, 101, op. prev.¿ 12. Fulguracija je unièenje tkiva zaradi udarca strele. 13. Emergenca je izrastek izpod površine rastlinskih organov, kot je npr. trnje pri vrtnici. 14. Futurum exactum ali Futur II je dovršni prihodnjik, ki izra`a dejanje ali stanje, bodisi za pretekli dogodek bodisi za dogodek, ki se bo zgodil ob doloèenem èasu 15. ¡Slovenski prevod: J. Moder, v: F. Nietzsche, Somrak malikov, Ljubljana, Slovenska matica, 1989, 27, op. prev.¿ # Ateizem je, `al, sodoben mno`ièen pojav. Ateizem zanika obstoj Boga in se pogosto opira na napaèno pojmovanje èlovekove sa- mostojnosti.1 Sodobnega èloveka namreè za- jema izrazit obèutek samostojnosti, samoza- dostnosti: “Ne razumem, kako lahko nekdo ob spoznanjih in dognanjih sodobne znanosti še veruje v Boga. Še malo in popolnoma bomo obvladali svet in èloveka. Pomislimo samo na kloniranje, genski in`eniring, ma- nipulacije z vremenom, skokovit napredek raèunalniških tehnologij,” tako se baha so- dobni ateist.2 Morda še hujši kot ateizem je pojav in- diferentizma, brezbri`nosti: Bog sicer je, a to me ne zanima ... Krivico bi storili starorimskemu paganiz- mu, èe bi sodobne ateiste poimenovali “po- gane”. Pogani so vendar verovali v boštva. Èutili so, da so odvisni od njih in da jih je treba èastiti. V pesnitvah Publija Vergilija Marona (rojen 15. oktobra 70, umrl 22. sep- tembra 19 pr. Kr.) pa najdemo celó neke po- teze, ki ka`ejo na edinega, pravega Boga. Ver- gil namreè razloèuje med besedo “deus” (bog), pisano z malo zaèetnico, in med be- sedo “Deus”, pisano z veliko zaèetnico. Bo- govi so sicer grešni, še celó sam Jupiter os- kruni devico in jo potem v zadošèenje po- stavi za boginjo jezer in šumeèih rek.3 Bogove ter boginje ima Vergil za “caelicolae”, za ne- bešèane, toda med temi je eden, “Deus”, pred katerim ima sveto spoštovanje. “Deus”, imenovan tudi “Phoebus” (Fe- bus, Apolon, bog sonca, pesništva), je immor- talis, nesmrten, neumrljiv. Z njim se bo vrnila na zemljo “aurea aetas”, zlata doba (zemeljski Eden) z Deèkom, ki ga bo rodila neka èista Devica.4 V prièujoèi razpravi so za Vergilove pe- snitve naslednje okrajšave: Eneida (AE), Ek- loge (E), Georgika (G).   !  Oksfordski veliki latinski slovar ima za be- sedo “amor” (ljubezen) kar sedem pomenov. Med temi pomeni je tudi “Amor” kot po- osebljeno boštvo. Omenjeni slovar piše “Amor” z veliko zaèetnico, ko navaja znani Vergilov izrek: “Omnia vincit Amor, et nos cedamus Amori” (E X, 10, 69).5 V okro`ni- ci pape`a Benedikta XVI., Bog je ljubezen, je omenjeni izrek preveden takole: “Ljube- zen vse premaga, vdajmo se tudi mi ljubez- ni.”6 Zdi se, da Vergil z besedo “Amor” Ero- su, grškemu boštvu, ni odvzel njegovega pr- votnega dostojanstva, pozneje poni`anega v simbol razuzdanosti. Nemci so namreè ome- njeni Vergilov stavek prevedli takole: “Rings herrscht Amors Gewalt. Auch ich muss weic- hen dem Gotte” (Krog in krog vlada Amor- jeva premoè, tudi jaz se moram ukloniti temu bogu).7 V prevodu dr. Frana Bradaèa se ta stavek glasi podobno: “Amor nad vsem je gospod, tudi jaz se mu moram podvreèi.”8 V kritièni izdaji Vergilovih Eklog najdemo glede tega opombo: Ker Amor (Deus) vse premaga, nam ne preostane drugega, kakor da poni`no odstopimo in da ga ne skušamo omeèiti. Vergil se namreè v predhodnih vr- sticah prito`uje, da Amor ne ubla`i njego- ve mukotrpne zaljubljenosti.9  !$%             Za Vergila Amor (Deus) v tem primeru ni boštvo razuzdanosti, sicer ne bi bil zapisal: Sed mihi vel tellus optem prius ima dehiscat, Vel pater omnipotens adigat me fulmine ad umbras, Ante, pudor, quam te violo, aut tua iura resolvo (AE IV, 24-27). Ker gre za znanstveno razpravo, prevajam dobesedno: “Prej `elel bi, da se mi zemlja odpre in vsemogoèni me oèe s strelo po`ene k sencam podzemlja, kakor da tebe, sveto bi èistost, oskrunil in ne dr`al se tvoje pravice.” Za izraz “pater omnipotens” (vsemogoèni oèe) uporabi Bradaè besedo “Jupiter”, vendar se zdi, da je tu mišljen Vergilov “Deus”, ki je prost pregreh, in ki bedi nad srame`ljivost- jo ljudi.       “Deus” je navzoè, po materini ljubezni, ki se nasmehne svojemu novorojenèku, pa tudi po oèetovi ljubezni. Incipe parve pure risu cognoscere ma- trem. Incipe parve pur, cui non risere parentes Nec Deus hunc mensa, dea nec dignata cubili est. (E 4: 60-63). Prevajam: Zaèni, otroèek, spoznavati mater po njenem smehljaju; zaèni, otroèek, to, kajti komur se starši niso nasmehnili, temu Deus ne bo dodelil mize, ne boginja le`išèa. Pod izrazom “miza” umeva Vergil “vzgo- jo”, z besedo “le`išèe” pa misli “sreèno za- konsko zvezo”. Ipsi laetitia voces ad sidera iactant Intonsi montes: ipsae iam carmina rupes, Ipsa sonant arbusta: Deus, Deus, ille, Menalca. (E 5: 62-64) Od veselja do zvezd dvigajo svoje glasove gozdnate goré: tudi peèine pojó in v grmovju odmeva: Deus, Deus je tu, Menalkas! Pod besedo “Menalkas” nekateri vergilov- ci umevajo Vergila samega. Tudi med vojno je “Deus” navzoè ... po- nuntque ferocia Poeni corda, volente Deo. (AE 1: 306-307) ... odlo`ijo Punci besnost srcá, ker hotel je Deus. Praecipites vigilate viri, et considite transtris: Solvite vela citi: Deus aetere missus ab alto (...). Sequimur te, sancte Deorum ... (AE 4: 573-577) Br` se zbudite mo`je, usedite se na veslarske klopi, jadra napnite takoj: iz visokih nebes poslan je k nam Deus (...). Sledili ti bomo, sveto bo`anstvo ... Phoebe, graves Troiae semper miserate labores ... (AE 6: 56) Febus, ki vedno bilé so pri srcu ti muke Trojancev ... Terna tibi haec primum triplici diversa colore Licia circumdo, terque haec altaria circum Effigiem duco. Numero Deus impare gaudet. Necte tribus nodis ternos, Amarylli, colores! (E 8: 73-75.77) Te trojne trakove s trojno barvo razliène okrog ti zdaj najprej ovijam in trikrat okrog   # teh `rtvenikov nosim tvojo podobo. Neparno število je Deusu všeè. Tri barve uvezi, Amarilis, v tri vozle! Vergil tu petkrat navaja število tri: terna, triplici, ter, tribus, ternos; hkrati poudarja, da je neparno število (v tem primeru število tri) Deusu všeè. Slutnja, da je “Deus” troedini? Da je treba “Deusa” po trikrat poèastiti in da je število tri “Deusu” všeè, so tako teht- ne besede, da bi še luno potegnile z neba. Tako je namreè predhodno poudarjeno: “Carmina vel coelo possunt deducere Lunam” (E 8: 69), prevajam: “Èarobne besede, ki bi še luno potegnile z neba.” Et me Phoebus amat: Phoebo sua semper apud me Munera sunt, lauri, et suave rubens hyacinthus ... (E 3: 62-63) Febus me ljubi, ker vedno njegove darove skrbno gojim; lovorike in rdeèkasti cvet – hijacinto.        Tunc etiam fatis aperuit Cassandra futuris Ora, Dei iussu non unquam credita Teucris ... (AE 2:246-247) Zdajci odprla je usta še tudi Kasandra, bli`njo usodo prerokujoè, a Trojanci po bo`jem povelju nikoli ji niso verjeli. Kasandra je prejela od “Deusa” dar pre- rokovanja, dar napovedi prihodnjih reèi. Ker pa je raz`alila “Deusa”, je ta uredil tako, da ji Trojanci niso verjeli. Mortaline manu factae immortale carinae Fas habeant? Certusque incerta pericula lustret Aeneas? Cui tanta Deo permissa potestas? (AE 9: 95-97) Mar naj s èloveško roko narejene ladje imajo nesmrten duh bo`ji? (“Mar” v retoriènem vprašanju poudarja nasprotno trditev, se pra- vi, da ladje, s èloveško roko narejene, nimajo nesmrtnega bo`jega duha). Mar naj odloèni Enej predvidi morebitne nevarnosti? Katere- mu Deusu dana je takšna oblast? Preden se je Vergil odpravil na pot pro- ti Grèiji, je pesnik Horacij zapel: “O ladja, ki poneseš mojega Vergila na pot, ohrani drugo polovico moje duše, vrni mi ga zdravega ...”10 V tej prošnji odmeva prej omenjena Ver- gilova vera, da s èloveško roko narejena ladja nima nesmrtnega bo`jega duha, in da ga lah- ko varuje in reši le “Deus”. Ladje niso dele`ne bo`jega duha, èebele pa, ker jim je “Deus”, ki je povsod navzoè, dal ne- kaj svoje bo`je pameti in nebeškega duha: Esse apibus partem divinae mentis; et haustus Aetherios dixere: Deum namque ire per omnes Terrasque, tractusque maris, coelumque profundum. (G 4: 220-222). Pravili so, da so èebele dele`ne bo`je pameti in nebeškega duha ter da Deus gre po vsej zemlji, po valovih morja in po neizmernem nebu. Non haec humanis opibus, non arte magistra Proveniunt; neque te, AEnea mea dextra servat: Maior agit Deus, atque opera ad maiora remittit. (AE 12: 427-429) To ni zgodilo se s èloveško moèjo, ne z umetelnostjo vraèev; ni varovala, Enej, moja te roka: Deus tu veèji deluje, na slavna te dela pošilja.    Quo Deus, et quo dura vocat fortuna, sequamur ... (AE 12: 478) Kamor klièe nas Deus, kamor trda usoda, tja naj sledimo ... Agnovere Deum proceres divinaque tela ... (AE 9: 659) Glavarji (Trojancev) so spoznali Deusa in bo`ja kopja ...     O socii, (neque enim ignari sumus ante malorum) O passi graviora: dabit Deus his quoque finem. (AE 1: 202-203) Tovariši dragi, (pozábili nismo še prejšnjih nezgod), prestali smo hujše `e: tudi sedanjim Deus dober izid bo dal. Sed tibi cursum venti, quae fata dedere? Aut quis te ignarum nostris Deus appulit oris? (AE 3: 337-338) Toda kateri vetrovi, katera usoda te sreèno je gnala? Ali kateri je Deus tebe, niè sluteèega, na našo obalo pripeljal? Hinc me digressum vestris Deus appulit oris. (AE 3: 715) Ko sem odšel, na vašo obalo prignal me je Deus. Vergil, “divinus poëta” (E 5:45), pesnik bo- `anski, “pius Aeneas” (AE 1: 224), pobo`ni Enej (Vergil se prikrito istoveti z junakom Enejem, ustanoviteljem Rima), polaga Didoni v usta tako rekoè svojo lastno oporoko: Incubuitque toro, dixitque novissima verba: dulces exuviae,11 dum fata Deusque sinebat: Accipite hanc animam, meque his exsolvite curis. (AE 4:650-653) V posteljo legla je, izrekla poslednje besede: Sladki ostanki, dokler dopušèala to sta Deus, usoda: Sprejmita dušo zdaj to, in teh me skrbi odrešita. Sv. Hieronim poroèa, da je Vergil poskrbel za svoje zemeljske ostanke: “Njegov prah je shranjen z nagrobnim napisom, ki ga je umi- rajoèi sam narekoval: Mantua me je rodila, Ka- labrija vzela, v Partenopejski zemlji poèivam – opeval pa sem pastirje, kmete in kralje.” Po- kopan je v grobnici v bli`ini Pozzuolov zahod- no od Neaplja, v Partenopejski de`eli.12 “Deus”, “Phoebus” (Febus = Apolon) je Vergilu dal pesniški, umetniški navdih: “Ko- mur pevski duh sem vdihnil” (Prešeren). Po Febu ali Apolonu sta se ozirala tudi naša prekmurska “klasika”, pesnika, Simon Èergiè (1765–1806) in Mikloš Küzmiè (1737–1804). Pozdravljen, Mikloš, ti slava Slovenov, slovenskega naroda sonce in `arek, lepota, muz Febusovih za`elena krasota in Febusa samega prvi prijatelj! (Simon Èergiè Miklošu Küzmièu, 1792).13 Ne siplji, Apolon, `arkov na zemljo, `alost naj pride v njegovo srce! (Mikloš Küzmiè v Gyoru 1761)14 Èe bi ti, Muza, sam Febus bila, in z devetimi devami k njemu prišla, hvali njegovi ni konca, saj je svetlejša od sonca. (M. Küzmiè Istvanu Borosu, 1793)15 Vergila, edinega med starorimskimi pe- sniki, je Mikloš Küzmiè sprejel celo v svo- jo Edenajszeto Peszen. Od Szmrti:   # Bojdi bogat liki Kroezus, Zmo’sen liki Darius, Nemre vujdti Virgilius ...16 V svojih distihih se tudi Johann Hübner zgleduje po Vergilu.17 Naj rabi prièujoèa razprava kot spodbuda dijakom in študentom, da bi se uèili kristalno izbrušenega jezika pesnika Vergila, se pravi latinšèine, kot to srèno `eli zdaj `e bla`eni pape` Janez XXIII.: “Suae enim sponte naturae lingua latina ad provehendum apud populos quoslibet omnem humanitatis cultum est pe- raccommodata: cum invidiam non commoveat, singulis gentibus se aequabilem praestet, nullius partibus faveat, omnibus postremo sit grata et amica.”18 Prevajam: “Latinski jezik je namreè sam od sebe zelo prikladen, da pri katerih koli ljudstvih razvija in utrjuje spoštovanje èlo- veènosti, saj ne zbuja zavisti, vsem narodom se predstavlja kot enakovreden, nobeni stran- ki ne daje prednosti, in konèno – vsem je drag in prijatelj.” 1. Katekizem katoliške Cerkve. Kompendij, Ljubljana, Dru`ina, 2006, 152. 2. Dru`ina 55 (2006), 50, 1 (10. XII.). 3. J. Smej, Devica, devištvo in deviškost v pesnitvah Publija Vergilija Marona, v: Tretji dan XXXIII (2004), 9/10, 26. 4. J. Smej, Vergil in njegova èetrta ekloga, v: Tretji dan XXXII (2003), 6/7, 84-87. Ta zaèetni del 4. ekloge je mojstrsko prevedel Marko Marinèiè, v: Lirika. Publij Vergilij Maron, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994, 33. 5. Oxford latin dictionary, Oxford,1985, 120. 6. Pape` Benedikt XVI. Okro`nica: Bog je ljubezen, Cerkveni dokumenti 112, Ljubljana, 2006, 8. 7. Vergils Werke I, Eklogen und Georgika, Stuttgart (brez letnice), 74. 8. Vergil. Bukolika in Georgika (iz latinšèine prevedel dr. Fran Bradaè), Maribor, 1964, 60. V nadaljevanju: Bukolika. 9. Prim. Publius Virgilius Maro ... illustratus a Christ. Gottl. Heyne, Lipsiae MDCCCXXX, Londini apud Black, young et young, 248. 10. Bukolika, 14. 11. Exuviae, ârum, f = dobesedno “sleèena obleka”, vendar so `e v antiki umevali pod to besedo zemeljske telesne ostanke. V tem pomenu je sprejela ta izraz tudi Cerkev. Na grobu kardinala dr. Jakoba Missie v cerkvi na Sveti Gori pri Gorici beremo: EXUVIAE Jacobi Cardinalis Missia ... Prim. Jo`ef Smej, Kardinal dr. Jakob Missia (1838 – 1902) in Prekmurje, v: Stopinje 1973, 29. 12. Bukolika, 14. 13. Prim. Jo`e Smej, Muza Mikloša Küzmièa, Ljubljana, 1976, 79. V nadaljevanju Muza. Isti, Simon Èergiè, `upnik in pesnik, Maribor, 1982, 19. 14. Muza, 47. 15. Muza, 69. 16. Kniga molitvena na haszek szlovenszkoga naroda ...Sopron, 1783, 281. 17. Prim. Jo`ef Smej, Biblièni distihi v Hübnerjevi knjigi, Maribor, 2006, 16. 18. Apostolska konstitucija VETERUM SAPIENTIA pape`a Janeza XXIII. V: Acta Apostolicae Sedis = AAS 54 (1962), 130.   V evangeljskih poroèilih zavzemajo po- sebno mesto zgodbe o èude`ih. Jezus ozdrav- lja bolne (prim. npr. Mr 7,31-37; Mt 8,14-16; Lk 13,32; Jn 4,46-54 ...), obuja mrtve (prim. Mt 9,23-26; Lk 7,11-17; Jn 11,2-44...), izganja neèiste duhove (prim. Mr 5,1-20; Mt 9,32- 34; Lk 11,14 ...) ipd. Vsi èude`i predstavlja- jo pomemben aspekt Jezusovega delovanja, vsak ima vlogo znotraj celotnega evangeli- ja, v katerem je opisan, in prav tako prina- ša sporoèilo sam zase. Prav posebna kategorija Jezusovih èude`nih dejanj pa so izganjanja neèistih duhov ali demonov. Današnjemu èloveku je pojem eksorcizma tuj in nerazumljiv, demoni pa sodijo v fan- tastièni svet bajk in filmov. Zaradi tega lahko kaj hitro spregledamo zgodbe o Jezusovih sooèenjih s hudimi duhovi in jih odpravimo kot nepomembne. Toda evangeliji so celo- ta, ki jo moramo vzeti zares tako v njeni po- polnosti kot v njenih delih in zato moramo pozorno brati tudi to, kar nam morda vzbuja obèutke nerazumevanja in odklanjanja, ter odriniti na globoko, pod površno branje k samemu jedru sporoèila. In ravno zgodbe o eksorcizmih so odlièen primer za to, da se nauèimo razmišljati evangeljsko in preide- mo od postranskih detajlov k bistvu veselega sporoèila. Preden se lotimo vprašanja o sporoèilu, ki ga prinašajo ti nenavadni odlomki, mo- ramo razjasniti dejstvo, da so bil eksorcizmi v antiènem èasu v judovskem svetu nekaj poznanega.1 Ne glede na to, kako se z da- našnjega stališèa opredelimo do pojava ob- sedenosti in izganjanja hudih duhov, se mo- ramo starim zgodbam pribli`ati z njihovega zornega kota, da lahko razumemo njihovo sporoèilnost. To še posebej velja za evan- gelije. Ker so imeli to, da èloveka lahko po- sede zli duh, v antiènem èasu za samoumev- no, dejstvo obsedenosti ne more biti spo- roèilo, ampak je zgolj sredstvo zanj. Naše glavno zanimanje tako ni znanstvena raz- laga pojava obsedenosti oziroma ozdravlja- nja le-te, temveè tisto globlje, tisto bistvo, kar nam evangeliji `elijo z opisi teh dogod- kov posredovati. Jezus ni bil edini izganjalec neèistih duhov v svojem èasu, evangelisti pa ga prika`ejo kot edinstvenega. Zakaj? Sinoptiki so si edini v tem, da je eksor- cizem eden izmed najpomembnejših vidikov Jezusovega poslanstva.2 Pri tem prav pose- bej izstopa Marko, ki poleg mnogih splošnih omemb eksorcizmov vsebuje štiri daljše zgod- be o Jezusovih izganjanjih, od katerih je ena prva zgodba o Jezusovem javnem delovanju in tako izrednega pomena. Ker Matej in Luka slonita na Marku, le-ta prav gotovo predstav- lja osnovo za preuèevanje, medtem ko druga sinoptika prevzemata njegovo sporoèilo in mu le dodata lastne poudarke. V našem pris- pevku se bomo osredotoèili le na Marka. Se- veda je Markov evangelij v namenu in teo- logiji drugaèen od Matejevega in Lukovega, zato so tudi vidiki, ki jih odpirajo njegove zgodbe o eksorcizmih, drugaèni od drugih dveh sinoptikov. Vsekakor pa je kot najzgod- nejši evangelij gotovo temelj, ki predstavlja najprvotnejši in najbolj pristen pogled na Je- zusa kot eksorcista, ter v tesni povezavi s tem na pojmovanje izganjanja demonov. "   &!' # $         %   &  # Markove omembe eksorcizmov bi sicer lahko razdelili v pet kategorij: štiri daljše zgodbe o eksorcizmih (1,21-28; 5,1-20; 7,24- 30; 9,14-29); kratki povzetki in omembe Je- zusovih izganjanj ali sooèenj z demoni (1,32- 34; 1,35-39; 3,7-12); pooblastilo in delovanje dvanajsterih (3,14-15; 6,7-13); omemba nekega tujega eksorcista (9,38-41) ter kontroverza o Belcebubu (3,20-3,30). Avtor drugega evangelija namenja torej izredno veliko pozornosti demonskim silam in izganjanjem le-teh iz ljudi. Demoni so del satanovega kraljestva, kateremu je z Jezusom nastopil konec. Satan se pojavi takoj na sa- mem zaèetku in skuša Jezusa (prim. 1,13). Markova prva zgodba o Jezusovem javnem delovanju je prav zgodba o eksorcizmu (1,21- 28) in je tako nekakšna programska zgodba za cel evangelij. V njej je pokazano tesno raz- merje med Jezusovim uèenjem in njegovim delovanjem, ki je v tem primeru izgon ne- èistega duha. Jezusov eksorcizem je njegova beseda v delovanju. Jezus je torej `e v zaèetku postavljen v nasprotje s satanom in njegovimi podlo`niki, demoni. Vedno znova pa se po- trjuje dejstvo, da ima nad njimi absolutno premoè. Prišel je, da “zve`e moènega” (3,27). Izganjanje neèistih duhov ka`e na prese`nost Jezusove osebe, hkrati pa je integralni del nje- govega poslanstva in je tesno povezano z nje- govim oznanilom o prihodu Bo`jega kraljes- tva. To oznanilo se odvija v eksorcizmih. Sa- tanovo kraljevanje bo zlomljeno. Marko sicer manj jasno kot Matej izra`a dejstvo, da bo satan dokonèno premagan šele ob koncu èa- sov, vendar pa prav tako ne izra`a pogleda, da je Jezus satana dokonèno premagal, ampak so njegovi eksorcizmi le faza v boju s sata- nom. Marko ni toliko osredotoèen na konec, ampak se osredotoèa na sedaj. @eli podati predvsem sporoèilo o prihodu Bo`jega Sina, s katerim se je zaèelo Bo`je kraljestvo. Eksorcizem v Marku torej ni obrobna tema, ampak stopa v samo ospredje njego- vega sporoèila. Vprašanje pa je, kako se vklaplja v njegovo osnovno sporoèilo, ki ga `eli posredovati naslovljencem. Markova os- novna tema v evangeliju je Jezusova iden- titeta, le-ta pa je v tesni povezavi z vidikom njegovega poslanstva na zemlji. Jezusova identiteta utemeljuje njegovo poslanstvo — oboje je med seboj bistveno povezano. Evan- gelist ves èas, posredno ter tudi neposred- no, razkriva to, kar je odloèno napovedal `e v 1,1. Jezus je Bo`ji Sin, to se ka`e v nje- govem oblastnem uèenju, njegovih mogoè- nih eksorcizmih in ozdravljanjih ter nena- zadnje v izpovedih demonov. Vendar pa kljub jasnim in manj jasnim dokazom ter namigom na njegovo resnièno identiteto ta zmeraj ostaja tudi zastrta s tanèico skrivno- sti, saj Jezus ostaja nerazumljen. Bistven ele- ment, ki prav tako spada k njegovi osebi, bo razkrit šele na kri`u (prim 15,39).3 Prav tako kot vprašanje o identiteti pa je takoj na zaèetku evangelija razjasnjeno tudi Jezu- sovo poslanstvo – prišel je oznanjat prihod Bo`jega kraljestva (prim. 1,14-15). Vendar tudi to oznanilo ostaja nerazumljeno in mnogokrat naleti na gluha ušesa. Ne le fa- rizeji in mno`ice, tudi uèenci vèasih ne ra- zumejo Jezusa in njegovih besed ter dejanj (prim. 2,7; 3,22; 8,17; 10,24 ...). Èe `elimo bralci postati boljši poslušalci veselega oz- nanila, moramo torej bolje prisluhniti. V našem èlanku bomo poskušali odkri- ti resnièno vrednost zgodb o eksorcizmih v Markovem evangeliju, s pogledom uprtim v tisto bistvo, ki nam ga `eli podati Marko: Jezusa v vsej njegovi resniènosti, njegovo ose- bo in njegovo poslanstvo na zemlji. Osredo- toèili se bomo zgolj na prvi, paradigmatiè- ni odlomek o Jezusovem eksorcizmu (1,21- 28). Z interpretacijo tega odlomka bomo po- segli v samo sr` teme o eksorcizmih v dru- gem evangeliju, saj ta zgodba kot uvodno de- janje Jezusa na “javni sceni” predstavlja ne- kakšen princip, kateremu v grobem sledi ce- "     loten evangelij (predvsem glede zgodb o Je- zusovem javnem delovanju in eksorcizmih). '     $   (   $   %      )         *% +, Odlomek o mo`u z neèistim duhom v ka- farnaumski shodnici stoji na zaèetku Mar- kovega evangelija, v prvem poglavju, ki je izrednega pomena. V njem Marko najprej predstavi Jezusa tik pred zaèetkom javnega delovanja, nato pa strnjeno poroèa o zaèetku Jezusovega nastopanja v javnosti. Tako po- stavi paradigmo za celotno Jezusovo javno delovanje (še posebej pa eksorcizme), ki bo potekalo skozi ves evangelij. Tu so strnjene vse pomembne teme, ki imajo v evangeliju kljuèno vlogo. V Markovem evangeliju je gotovo najpo- membnejša prva vrstica (1,1), ki zaèrta pot ce- lotne pripovedi. Ta pripoved je evangelij Je- zusa Kristusa, Bo`jega Sina. V vrsticah 1,1- 13 Marko stopnjujoèe razvija in osvetljuje re- snico o Jezusovem Bo`jem sinovstvu. Naj- prej poroèa o oznanjevanju Janeza Krstnika, ki napoveduje, da za njim pride moènejši od njega, ki bo kršèeval v Svetem Duhu (prim. 1,7-8). Jezus je napovedan po preroku. In Je- zus res pride, in sicer iz “Nazareta v Galileji” (1,9). Marko sedaj opiše Jezusov krst. Nad Jezusa se spušèa Sveti Duh in glas iz nebes ga proglasi za ljubljenega Sina (prim. 1,10- 11). “Moènejši” je prišel. In kako moènejši – ljubljeni Bo`ji Sin! Takoj po krstu Duh Je- zusa odvede v pušèavo (prim. 1,12), kjer ga skuša satan (prim. 1,13). Jezus je ljubljeni Bo`- ji Sin, a mora v pušèavo, med zveri (prim. 1,13). Bog ima torej s svojim Sinom poseb- ne naèrte. Ni mu prizaneseno, ampak je vr`en v divjino, kjer ga z zaèrtane poti `eli zavesti sam satan, poglavar demonov. Toda Sin ni nikoli pozabljen. Med zvermi mu stre`ejo an- geli (prim. 1,13). Jezus je Bo`ji Sin, saj ga vodi Duh ter mu nasprotuje poglavar demonov. Toda kljub temu mu trpljenje in skušnjave niso prihranjene. To je skrivnost, vendar skrivnost, ki ni zaman. V teh prvih trinajstih vrsticah Marko sple- te osnovno nit, ki bo vodilo skozi njegov evangelij – Jezus je Bo`ji Sin. Ta nit je trd- na, okoli nje se bo odvijalo vse. Za tem, ko se je osredotoèil izkljuèno na Jezusovo identiteto, Marko z vrstico 1,14 po- zornost usmeri tudi na Jezusovo poslanstvo. Jezus je prišel oznanit bli`nji prihod Bo`jega kraljestva. Jezusova identiteta Bo`jega Sina je razumljiva le hkrati z njegovim poslans- tvom. To je Marko na nek naèin nakazal `e v pripovedi o skušnjavah, ko je ljubljeni Sin popeljan stran od ljubeèega Bo`jega naroèja med zveri. To nikakor ne more biti brez po- mena. A Jezus v svojem poslanstvu ne bo sam. Takoj na zaèetku poklièe štiri ribièe, ki mu brez odlašanja sledijo (prim. 1,16-20). Se- daj bodo vedno z njim in poklical jih bo še veè. Dal jim bo tudi naloge (prim. 3,14). Po poklicu štirih ribièev Marko zaène konkretneje opisovati vsebino Jezusovega oz- nanila, ki ga je podal v 1,14. Z Jezusovim jav- nim delovanjem se vedno bolj razodeva re- snica, ki jo `eli Jezus posredovati ljudem. Bo`je kraljestvo je blizu! Marko tako v kratkem, a izredno boga- tem zapisu postavi temelje za opis Jezusovih konkretnih dejanj in njegovega uèenja. Zaène ga z dogodkom v Kafarnaumu. V 1,21-28 pr- viè podrobno opiše Jezusov javni nastop. Prej je v 1,14-15 podal le splošen povzetek s po- membno vsebino: Jezus zaène javno oznanja- ti, da se je pribli`alo Bo`je kraljestvo. Sedaj postane Marko konkretnejši. Opiše doloèen dogodek Jezusovega uèenja v shodnici in nje- gov uspešni eksorcizem. Temeljno Jezusovo oznanilo je bilo podano, sedaj Marko preide v podrobnosti. V zgodbi o mo`u z neèistim duhom (1,21-28) se ljudje v shodnici sreèa- jo z Jezusovim avtoritativnim uèenjem in nje- "   # govo oblastjo, ki jo ima nad neèistimi du- hovi; in kar je pomembno, oboje pove`ejo med seboj. Jezusov eksorcizem je del njego- vega novega oznanila z oblastjo, njegov de- javni del! Celoten opis dogodka v kafarnaum- ski shodnici nosi izredno moèno sporoèilo. Ko opiše Jezusov mogoèni eksorcizem, Marko nameni pozornost še drugaènemu Je- zusovemu delovanju – ozdravljanju. Jezus oz- dravi Simonovo tašèo (prim. 1,30-31). Za tem ko evangelist prika`e dva konkretna dogodka Jezusovega delovanja, eksorcizem v kafar- naumski shodnici ter ozdravljenje Simonove tašèe, pa s splošnim povzetkom, ki Jezuso- vo delovanje razširi na mno`ico ljudi, ti dve dejavnosti pove`e med seboj (prim. 1,32-34). Jezus ozdravi veliko bolnikov ter iz`ene veliko demonov (prim. 1,34). Ozdravljanje in izga- njanje demonov spadata torej k istemu Je- zusovem poslanstvu. Oboje pomeni dogaja- nje Jezusovega oznanila. Do konca poglav- ja Marko še naprej opisuje Jezusovo èude`no delovanje (prim. 1,39.40-42) ter zopet poudari dejstvo, da so ti Jezusovi èude`i del njego- vega oznanila (prim. 1,38-39). Marko torej takoj na zaèetku pose`e v samo bistvo svojega evangelija. @e v prvem poglavju poudari vse glavne vidike svojega osrednjega sporoèila evangelija: Jezus je Bo`ji Sin. Prišel je, da naznani prihod Bo`jega kra- ljestva. Njegovo uèenje in delovanje je zaz- namovano s posebno oblastjo, ki ji ni ena- ke. Njegova avtoriteta ne pozna preprek. Moè njegove besede se poka`e v njegovem poklicu uèencev in v njegovem oznanilu, ki predstav- lja nekaj èisto novega. Moè njegovih dejanj se ka`e v njegovih izganjanjih neèistih du- hov in njegovih èude`nih ozdravljanjih. Je- zusova beseda tukaj postaja dejanje. Bo`je kraljestvo postaja resniènost! V prvem poglav- ju Marko postavi trden temelj, na katerem zgradi svojo pripoved o Jezusu. Tako je tudi prvi Jezusov javni nastop, ko iz`ene neèistega duha, izrednega pomena, še posebno te`o pa mu daje dejstvo, da je opisan kot prvi izmed vseh. Je kot nekakšen vzorec, v okviru kate- rega je potrebno razumeti vse naslednje pri- povedi o Jezusovem javnem nastopanju. V kratkem opisu dogajanja v kafarnaumski shodnici je zajeto bistvo Jezusovega poslans- tva: njegova oblast za uèenje in izganjanje de- monov. Tu odseva vsa resniènost Jezusove osebe in njegovega poslanstva v konkretnem dogodku.        $   (   $ *% +-+.-/, Poglejmo si podrobneje odlomek o izgo- nu neèistega duha v kafarnaumski shodni- ci. Razdelimo ga lahko na uvod, jedro ter za- kljuèek. !('')*(++ (21) Prišli so v Kafarnáum. Takoj v sobo- to je šel v shodnico in uèil. Marko jasno zaène nov odlomek s spre- membo kraja. Z besedo “Prišli” se navezu- je na prejšnji odlomek, kjer Jezus poklièe Si- mona in Andreja ter Jakoba in Janeza. Tako ustvari povezavo med odlomkoma. Štirje ri- bièi gredo za Jezusom. A v tem odlomku ni- majo pomembnejše vloge, kar je razvidno ta- koj iz naslednjega stavka, kjer Marko iz mno- `inskega glagola preide na edninskega in tako vso pozornost usmeri na Jezusa. On ima ini- ciativo. Sobota naznaèuje najverjetneje nov dan. Ni verjetno, da bi štirje ribièi iz prejš- njega odlomka delali v soboto, hkrati pa sam prihod v shodnico predpostavlja sobotni dan. Èe bi bila `e sobota (v prejšnjem odlomku), bi bila taka omemba dneva odveèna. S svojo pogosto besedo “takoj” (euthýs) Marko pou- dari Jezusovo samoiniciativno avtoritativno prevzetje oblasti uèenja. Jezus je prišel v shod- nico uèit. (22) Strmeli so nad njegovim naukom, kajti uèil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne ka- kor pismouki. "    Jezus pride v shodnico in uèi brez kakr- šnega koli povabila voditeljev sinagoge. To odseva njegovo karizmatièno moè.4 Jezus uèi kot nekdo, ki ima oblast (exousía), uèi z av- toriteto. Tak vtis ustvari v svojih poslušal- cih. Termin exousía ima zelo velik pomen pri razumevanju Jezusove osebe in njegovega de- lovanja. Oznaèuje njegovo moè, ki mu jo daje Bog.5 Marko takoj postavi Jezusov nauk (didaché) v kontrast z uèenjem pismoukov. Jezus je zaèel svoje delovanje z oznanjevanjem prihoda Bo`jega kraljestva. V vsem njegovem `ivljenju bo njegovo oznanilo, ki se bo tudi manifestiralo v njegovem delovanju, prihajalo v konflikt z uèenjem pismoukov. Marko pa tu ne pove, o èem Jezus govori, ampak pove preprosto, da uèi. S tem daje poudarek pred- vsem na njegovo avtoriteto, da uèi. Vendar pa ne smemo prezreti dejstva, da je Marko `e podal bistvo Jezusovega oznanila v 1,15: “Bo`je kraljestvo se je pribli`alo”. Sedaj bo to veselo novico Jezus razlagal in oznanjal vse- povsod. Ker je to prva omemba Jezusovega uèenja za 1,15 in vsebina ni podana, je videti, kot da Marku ni potrebno poroèati o vsebini Jezusovega uèenja, ki jo je ravnokar zabele`il. Jezus torej razlaga vsebino svojega oznani- la. Gundry v svojem komentarju Mark, A Commentary on His Apology for the Cross sicer trdi, da je poudarek postavljen izkljuèno na Jezusovi avtoriteti6 ter da vsebina uèenja ni v Markovem interesu, vendar pa tako pozab- lja, da Marko dvakrat odloèno poudari be- sedo nauk in Jezusovo uèenje tako moèno iz- postavi. ,%*('$ (23) V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj èlovek z neèistim duhom in je zavpil: Marko takoj po tem, ko omeni Jezusov nauk, opiše zgodbo o eksorcizmu. Tako po- stavi skupaj Jezusovo avtoritativno uèenje in njegovo avtoritativno delovanje. Zopet je uporabljen termin euthýs, “takoj”, ki prika`e dramatièni nastop novega lika v zgodbi – mo- `a z neèistim duhom. Mo` z neèistim duhom predstavlja nov, zastrašujoè faktor v zgodbi. Ta vtis se še stopnjuje z dejstvom, da mo` zavpije. (24) “Kaj imamo s teboj, Jezus Nazareèan? Si nas prišel pokonèat? Vem, kdo si: Sveti, Bo`ji.” Ob besedah, ki jih zavpije mo` v shod- nici, je jasno, da jih zavpije ob sreèanju z Je- zusom. Jezus je v njem prebudil burno reak- cijo. Vprašanje, ki ga postavi mo` (neèisti duh), je postavljeno v mno`ini: “Kaj imamo s teboj ...?”. Ta mno`inska oblika po vsej ver- jetnosti pomeni, da govori v resnici neèisti duh, ne pa èlovek, ter da govori v imenu vseh demonov. Subjekt, ki govori, se torej v zgodbi menja. Najprej je reèeno, da zavpije mo`, a njegove besede izra`ajo, da govori neèisti duh. Tudi Jezusov odgovor je nato naslovljen na neèistega duha. Vprašanje “Kaj imamo s te- boj, Jezus Nazareèan?” pomeni zaèetek obrambnega mehanizma neèistega duha. Ob- sedeni zavpije: “Kaj imamo s teboj, Jezus Na- zareèan?” (1,24), kar je najverjetneje razlo`- ljivo v pomenu “Zakaj nas vznemirjaš?”. De- moni tukaj nimajo namena zašèititi Jezusa pred obto`bami, da je sam povezan z njimi (prim. Mr 3,20-30), ampak moramo besede razumeti bolj v smislu samoobrambe in pro- tinapada. Neèisti duh `eli pokazati, da ve, kdo je Jezus. Marko je `e v 1,9 povedal, da je Jezus prišel iz Nazareta. Besede neèistega duha so torej dokaz, da neèisti duh Jezusa do- bro pozna. Tako `eli dobiti premoè nad njim, ki je njegov nasprotnik. Bistven del magiènih zaklinjanj Jezusovega èasa za ‘razoro`itev’ nas- protnika je predstavljalo ravno razkrivanje nasprotnika.7 Neèisti duh, predstavnik ma- gije, se seveda takoj poslu`i te tehnike. Vpra- šanje: “Kaj imamo s teboj ...?” še bolj pou- darja vidik samoobrambe, saj neèisti duhovi `elijo reèi, da noèejo imeti ‘opravka’ z Jezu- som. Vprašanje bi namreè lahko smiselno pa- rafrazirali z besedami “Zakaj nas nadlegu- "   # Bara Remec: Sen o vrnitvi "    ješ?”.8 Neèisti duh(ovi) je (so) ob Jezusovi pri- sotnosti zelo vznemirjen(i). To se še toliko bolj poka`e ob nadaljnjih besedah: “Si nas prišel pokonèat?”. Neèisti duh nadaljuje s svojim znanjem o Jezusu. Jezus jih je dejansko prišel pokonèat! Oznanil je bli`ino Bo`jega kraljestva. Z nastopom Bo`jega kraljestva pa so demoni zapisani koncu. Samo vprašanje je tako bolj retorièno in jasno nakazuje ned- vomen pritrdilen odgovor. Vrhunec govor- jenja neèistega duha predstavljajo besede: “Vem, kdo si: Sveti, Bo`ji”. Govor je sedaj zopet postavljen v ednino. To dokazuje, da je eden prej govoril v imenu vseh neèistih du- hov. Jezusa imenuje “Sveti” in “Bo`ji”. To je vsekakor prava identifikacija, saj magiè- na formula obrambe z napaèno oznaèitvijo Jezusa ne bi uspela. Osnovni pomen besede “sveti” pomeni nekaj, kar je loèeno od pro- fanega. Jezus pa je s tem, da je oznaèen za svetega, postavljen v totalno nasprotje neèi- stemu duhu. Beseda “sveti” je poznana `e iz Stare zaveze (2 Kr 4,9, Ps 106,16), vendar pa bi to znano semitsko besedo pri Marku mor- da lahko povezali tudi s Svetim Duhom. Je- zus je namreè napolnjen s Svetim Duhom.9 Neèisti duh je sedaj veè kot oèitno razglasil, da dobro ve, kdo je Jezus. O njem je pove- dal zelo veliko, vendar pa je njegov trud za- man – Jezusa ne bo mogel ujeti v svoje ma- giène mre`e, kljub temu da ga pozna in ve za njegovo ime. S tem da Marko na demo- novih ustih dopušèa za Jezusa naziv “Sveti” in “Bo`ji”, pa èeprav v kontekstu magiènega zaklinjanja, posredno opozori na Jezusovo Bo`jo identiteto. Jezus je Bo`ji Sin (prim. 1,1), na to ne smemo pozabiti – in to se razkriva nenehno, celo na ustih demonov. (25) Jezus pa mu je zapovedal: “Umolkni in pojdi iz njega!” Jezus avtoritativno zapove neèistemu duhu, naj utihne. S tem se postavi naspro- ti njegovi magièni formuli in jo prekine. Be- sede neèistega duha so izzvenele v prazno, brez uèinka. Jezus je kos njegovemu zaklinja- nju. Takoj za ukazom, naj umolkne, mu za- pove, naj zapusti èloveka. Jezus sam ne upo- rabi nikakršne posebne formule, ampak le avtoritativno zapove. On namreè ne potre- buje posebnih obrazcev tako kot demon, da bi bil njegov eksorcizem uèinkovit. Zadostuje njegova beseda. Marko za Jezusovo zapoved neèistemu duhu uporabi besedo epitimáô, ki ima poseben pomen ter nespregledljiv pri- zvok avtoritativnosti.10 S tako mogoèno grajo lahko ukazovalno nastopa le Jezus. To je prio- riteta njegove oblasti, ki jo ima kot Bo`ji Sin. (26) Neèisti duh ga je stresel, zavpil z moè- nim glasom in šel iz njega. Na Jezusov ukaz neèisti duh takoj uboga in zapusti mo`a. Ni veè sledu o kakšni samoo- brambi, ampak brez nadaljnjega zaklinjanja popusti v ‘borbi’ z Jezusom. Vendar se tudi tu poka`e njegova narava. Celo odide s peèa- tom nasilja in zla. Mo`a strese in glasno zav- pije. Z nasilnim odhodom se jasno poka`e, da je neèisti duh mo`a resnièno zapustil. Je- zusov avtoritativni ukaz je bil efektiven takoj, brez posebnih prijemov. Dovolj je bila le nje- gova zapoved. Demon ni imel proti njemu no- bene mo`nosti. Jezus je takoj strl njegovo sa- moobrambo in ga pregnal iz èloveka. -+$* (27) Vsi so se tako zaèudili, da so razprav- ljali med seboj: “Kaj je to? Nov nauk z ob- lastjo! Celo neèistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.” Ljudje v shodnici so preseneèeni nad tem, èemur so bili ravnokar prièa. Jezusovo avto- ritativno uèenje se je dopolnilo z njegovim oblastnim delovanjem. On ima moè celo nad neèistimi duhovi. Marko ponovi motiv iz vr- stice 22, da Jezus uèi kot nekdo, ki ima oblast, le da tu ta motiv dopolni še z njegovim av- toritativnim delovanjem, ki še bolj eksplicit- no poka`e njegovo moè: Jezus ukazuje celo neèistim duhovom! Vendar pa ljudje ne pra- "    # vijo, da je to nova oblika eksorcizma, ampak da je to nov nauk z oblastjo. Jezusovo mo- goèno dejanje pove`ejo z njegovim naukom. Dejstvo, da pravijo, da je to “nov” nauk, nas spomni na oznanjevanje Bo`jega kraljestva. Jezus ni razlagal postave na naèin kakor pi- smouki (prim. 1,22), ampak je zaèel oznanjati nekaj novega, prihod Bo`jega kraljestva. V to novico je usmerjeno njegovo uèenje v ka- farnaumski shodnici in s tem je povezano tudi njegovo dejanje izgona neèistega duha. Eksorcizem torej bistveno spada k Jezusove- mu uèenju. Jezusov nauk o prihodu Bo`je- ga kraljestva je na prav poseben naèin pri- šel do izraza s tem, da je Jezus izgnal neèi- stega duha. Bo`je kraljestvo je konkretno sto- pilo gledalcem pred oèi. Zopet je torej pou- darjena Jezusova mogoèna oblast, ki se raz- kriva v nauku in dejanjih, hkrati pa je naka- zana temeljna povezava med Jezusovim nau- kom in eksorcizmom. (28) In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje. Jezusova oblast, ki se je izkazala v njego- vem uèenju in njegovi kontroli neèistih du- hov, je tako moèna in presenetljiva, da se raz- širi takoj, in to celo po okolici Galileje, vsej okolici Galileje. Marko z zakljuènim stavkom odlomka še podèrta vtis, ki ga je na ljudi na- pravil Jezus. @e dvakrat je povedal, da se ljudje èudijo njegovemu nauku z oblastjo. Sedaj to še stopnjuje. Ljudje so nad njim tako osupli, da postane predmet govoric, ki se nemudo- ma razširijo. Ta omemba je kakor pika na i v tem pomenljivem odlomku. Jezus je nare- dil tak vtis, da glas o njem odmeva vsepovsod. "  Prvi Jezusov nastop v javnosti je v drugem evangeliju dogodek eksorcizma, ki s konkret- nim opisom situacije pelje bralca na pot od- krivanja, ki jo Marko zaèrtuje skozi celoten evangelij. Bralec stopa na pot spoznavanja Jezusove osebe in njegove “slu`be”. Èe strnemo z drugimi besedami, lahko re- èemo, da celotni odlomek 1,21-28 iz`areva Markovo temeljno sporoèilo o Jezusovem Bo`jem sinovstvu, in sicer z vidika njegovega poslanstva. Jezusovo avtoritativno uèenje, nad katerim ljudje strmijo, in njegovo oblastno obvladanje neèistega duha ka`eta na njegovo neizmerno moè. Oboje ga razkriva kot “moè- nejšega” (prim. 1,7), kot Bo`jega Sina. Ven- dar pa ta avtoriteta, ta moè, ni sama sebi na- men, ampak je ‘v slu`bi’ njegovega poslans- tva. Jezus, ki je prišel oznanjat prihod Bo`jega kraljestva (1,14.38), sedaj v kafarnaumski shodnici uèi o tej veseli novici. Vendar je rav- no v tem èasu tu tudi èlovek, obseden z ne- èistim duhom. Jezusova mogoèna beseda, ki je bila prej predvsem pouèna in je razlaga- la oznanilo o Bo`jem kraljestvu, postane sedaj predvsem ukazovalna ter z izgonom zle sile udejanji prihod Bo`jega kraljestva. Neèisti duh zapusti obsedenca. Kjer je prej prevla- dovalo zlo, sedaj z nastopom Jezusa, Bo`jega Sina, zaène vladati Bo`je. Ta prizor, ki se odvija v Kafarnaumu, se je v evangeliju ponovil še veèkrat na drugih krajih. Toda sporoèilo ostaja enako, pot od- krivanja, pot vere pelje nenehno v isto smer. Paradigma, ki jo zaèrta prvo Jezusovo javno manifestiranje moèi nad silami zla, se ne spre- meni in vsaka nadaljnja omemba eksorciz- ma je kot resonanca tega prvega vtisa. Ni nam potrebno veè veliko govoriti. @e en sam Je- zusov suveren izgon zlega duha zelo jasno ka- `e, kam moramo usmeriti naš pogled. Viri in literatura Sveto pismo Stare in Nove zaveze (slovenski standardni prevod). Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije, 1997. Ambro`iè, Lojze: Obsedenec v Kafarnaumu, v: Bogoslovni vestnik 36 (1976), 53-61. Buttrick, G. A., Kepler T. S., Knox J., May H. G., Terrien S., Bucke E. S.: The Interpreter’s Dictionary of the Bible. Nashville: Abingdon, 1962. George, Augustin, Pierre Grelot: Uvod v Sveto pismo Nove zaveze. Celje: Mohorjeva dru`ba, 1982. "     Green, J. B., McKnight S., Marshall I. H.: Dictionary of Jesus and the Gospels. Leicester: Intervarsity Press, 1992. Gundry, Robert H.: Mark, A Commentary on His Apology for the Cross. Grand Rapids, Michigan: William B. Eerdmans Publishing Company, 1993. Kittel, Gerhard: Theological dictionary of the New Testament (volume 2). Grand Rapids: WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964. Marcus, J.: Mark 1-8. The Anchor Bible (volume 27). New York: Doubleday, 2000. Twelftree, Graham H.: Jesus the Exorcist, A Contribution to the Study of the Historical Jesus. Peabody, Massachusetts: Hendrickson Publishers, 1993. 1. Prim. G. H. Twelftree, Jesus the Exorcist, A Contribution to the Study of the Historical Jesus, Peabody, Hendrickson Publishers, 1993, 22-47. 2. Janezov evangelij je edini, ki ne omenja nobenega eksorcizma, zato je nekaj posebnega. To pa ne pomeni nujno, da `eli Janez zanikati dejstvo, da je bil Jezus eksorcist, saj ima èisto svojstveno teologijo, v kateri izganjanja neèistih duhov nimajo mesta. Prim. J. B. Green, S. McKnight, I. H. Marshall, Dictionary of Jesus and the Gospels, Leicester, Intervarsity Press, 1992, 171. 3. “Mesijanska skrivnost” je pomemben vidik teologije Markovega evangelija, o katerem se je veliko razpravljalo. Veèina avtorjev jo sprejema kot osnovno vodilo Markove kristologije (prim. A. George in P. Grelot s sodelavci, Uvod v Sveto pismo Nove zaveze, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1982, 190-92; H. Conzelmann in A. Lindemann, Interpreting the New Testament, Peabody, Hendrickson Publishers, 1988, 219-20), nekateri pa jo zavraèajo (prim. R. H. Gundry, Mark, A Commentary on His Apology for the Cross, Grand Rapids, William B. Eerdmans Publishing Company, 1993, 88; 159 ...). 4. Prim. J. Marcus, Mark 1-8, The Anchor Bible (volume 27), New York, Doubleday, 2000, 191. 5. Beseda oblast (exousía) se v Marku razen v prvem poglavju (1,22.27) pojavi še sedemkrat (2,10; 3,15; 6,7; 11,28 ¡2x¿.33; 13,34). Nakazuje na posebnost ter prese`nost njegove osebe in slu`be. Prim. G. Kittel, Theological dictionary of the New Testament (volume 2), Grand Rapids, WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964, 568-69. 6. R. H. Gundry, n. d., 74. 7. Prim. L. Ambro`iè, Obsedenec v Kafarnaumu, v: Bogoslovni vestnik 36 (1976), 55-56; R. H. Gundry, n. d., 76. 8. Prim. G. H. Twelftree, n.d., 63. 9. Prim. R. H. Gundry, n. d., 76. 10. Termin epitimáô ima v Svetem pismu posebno teološko konotacijo. V osnovnem pomenu beseda pomeni grajati ali na drugi strani èastiti, kasneje pa se uporablja predvsem v pomenu oštevati, grajati. Vendar pa v Stari zavezi beseda dobi prav poseben, specifièen pomen, ki pove mnogo veè kot le preprosto grajati. Epitimáô postane tehnièni termin za ukazovalno Bo`jo besedo, s katero si Bog podreja zle sile, ki mu nasprotujejo. Pri Marku je beseda bistveno povezana z eksorcizmi Prim. G. Kittel, n. d., 623-26; H. C. Kee, The terminology of Mark’s exorcism stories, v: New Testament Studies 14 (1967-68), 232-246. "    # “Bili so stanovitni v nauku apostolov in v obèestvu, v lomljenju kruha in v molitvah” (Apd 2,42). Uèenje apostolov, s katerim je ostala po- vezana prva kršèanska skupnost, poudarja po- men Bo`je besede za obstoj Cerkve. Kršèanski Bog se od drugih bogov razlikuje po tem, da je `ivi Bog. Bog, ki se ljudem razodeva tako, da jim spregovori in jim odkriva skriti po- men stvari in dogodkov ter jim obenem naz- nanja prihodnje obljube. Ko govori, Bog de- luje. To je temeljni vidik Bo`je besede, ki ni le intelektualno sporoèilo, naslovljeno na èloveka. Ph. Sander meni, da je “dabar”3 YHWH4 ravno toliko “beseda kot dogodek, dejanje”5, dinamièna stvarnost, moè, ki nez- motno izpolnjuje Bo`je namene (prim. Joz 21,45; 23,14; 1 Kr 8,56). Bog pošilja besedo kot ̀ ivi sel (prim. Iz 9,7; Ps 107,20); beseda teèe in se na svojevrsten na- èin izlije nad ljudstvo (prim. Zah 1,6). Je kot de` in sneg, ki pada z neba in se ne vrne na- zaj, ne da bi zemljo napojil, jo oplodil in ji omogoèil, da vzklije (prim. Iz 55,10,11). Bo`ja beseda, ki je padla na afriško zemljo, je svo- je poslušalce nagovorila, da so se zdru`ili v Cer- kev — bo`jo dru`ino. Kristjani so ponovno za- èutili potrebo po tem, da bi dosledno sledi- li evangeljskemu sporoèilu in da bi kršèansko ljubezen ̀ iveli v majhnih cerkvenih skupnostih po meri èloveka, ki se imenujejo ̀ ive cerkvene skupnosti (C.E.V.). Vsaka izmed njih zdru- `uje desetero dru`in in vsaka ima svojo samo- stojno organizacijsko strukturo in koledar pa- storalnih dejavnosti. Skupine se dobivajo en- krat tedensko. @ivijo in se zbirajo ob poslu- ./(01# "    0 &    0 $    *12#2 2,- šanju, slavljenju, razlaganju in premišljevanju Bo`je besede. Namen èlanka je opisati, kako preprosti in goreèi ljudje z vso resnostjo jemljejo oz- nanilo Bo`je besede, kako jo sprejmejo in os- vojijo, da bi jih nazadnje vodila na vseh po- droèjih `ivljenja. 3  4  0 &   “- Kaj vas je zbralo tukaj, moji bratje? - Beseda. - Ta Beseda ni beseda osebe. - Ta Beseda ni beseda kakšnega bogataša. - Ta Beseda ni beseda griota6. Beseda, beseda, Bo`ja beseda je dobra beseda.”7 Ta refren pesmi iz Burkine Faso izra`a po- gled afriške Cerkve na Bo`jo besedo. Bese- do, ki ne pripada nobenemu dru`benemu slo- ju. Besedo, ki je dobra, ki lahko napravi do- bro delo, ki lahko vasem prinese blagoslov, ki lahko prinese obilno letino, ki med ljudmi širi ljubezen in solidarnost. Tedenska sreèanja C.E.V. se odvijajo okrog te Bo`je besede, ki je beseda za vse, beseda sreèanja in zdru`e- vanja. Na sreèanju eden izmed udele`encev vstane in prebere Bo`jo besedo, ki navadno sovpada z berilom prihodnje nedeljske maše. Temu sledi trenutek tišine in razmišljanja, nato pa skupno petje. Oznanilo Bo`je besede je odvisno od poslušanja notranjega glasu Gospoda in od sporoèila, ki ga namenja vsa- komur posebej in celotni skupnosti. Od tod neizbe`na potreba, da posameznik podeli s soudele`enimi svoja do`ivetja in razumevanje "    svetih spisov. Eden izmed starejših prevza- me nalogo, da vsa sporoèila povzame v skup- no celoto, povzetek, ki je v sozvoèju s kon- kretnimi te`avami in radostmi, ki jih te majh- ne èloveške skupnosti `ivijo s pogledom, od- prtim v probleme `upnije in vesoljne Cerkve. V praksi ti shodi potekajo v treh delih, ki jih lahko ponazorimo s shemo:8 — Projekcijski del: odkrivanje besedila Bo`je besede; besedilo se bere poèasi in naglas. — Analitièni del: udele`enci išèejo pomen besedila; besedilo `elijo raziskati, da bi lah- ko razumeli, kakšen pomen ima v njiho- vem konkretnem `ivljenju. — Posodobitveni del: aktualiziranje besedila; udele`enci si zastavljajo resno vprašanje: “Kakšno je sporoèilo Bo`je besede za naš poseben polo`aj? Kateri del “vesele novi- ce” je namenjen nam?” Omenjene tri dele je moè urediti v she- mo, ki jo predlaga C. Boff9: Sveto pismo skupnost bralcev njegov kontekst njen kontekst Prednost sheme je v tem, da izpostavlja potrebo po posodobitvi Bo`je besede, po nje- nem razumevanju v skladu z `ivljenjsko iz- kušnjo posameznika in skupine, kar vse sku- paj `ene, da prevzamejo nov `ivljenjski na- èrt v luèi prejetega sporoèila.     &   Oznanjena in sprejeta Bo`ja beseda po- ziva `ive cerkvene skupnosti, da opazujejo svoje dru`beno `ivljenje, da ga sodijo z od- mikom, ki ga terja bo`ja resnica, in da ukre- pajo na nov naèin. Bo`ja beseda nagovarja dru`ine, zbrane v C.E.V. Pod vprašaj postav- lja doloèene prakse, ki se ne ujemajo z bo`jo resnico in pravico. Gre za jasen trud, da bi Jezusove besede in dejanja prenesli v svoje vsakdanje `ivljenje. Pri tem resnièno oblikuje ponovno razlago Bo`je besede v skladu s kon- kretnimi potrebami skupnosti, ki so dati krst- no in zakonsko katehezo, obiskovati bolnike in zapornike, pomagati vdovam in sirotam, nuditi duhovno zavetje bratu, ki je zapeljan s strani sekt itd. Videti in `iveti Jezusa v luèi velike noèi, v luèi njegovega vstajenja in njegove prisot- nosti v sredini, kjer sta “dva ali trije zbrani v njegovem imenu” (prim. Mt 18, 20). To je vse, kar sestavlja prakso skupnosti. Prihaja do medsebojnega prepletanja Jezusove besede in `ivljenja skupnosti, ki njegove besede po- sodablja na svoj naèin. Bo`ja beseda, ki je v èasu tedenskih sreèanj tako razumljena in do- `iveta, postane kot kvas v testu. Razvija nove mo`nosti za boljše `ivljenje, za bolj pristno molitev in za veè ljubezni — skratka za raz- voj dejavne ljubezni. C.E.V. s tem izprièuje, da je odslej ona tista, ki je kraj `ive in obstojeèe prisotnosti Vstalega od mrtvih. Besede, dejanja in mo- litve te verujoèe skupnosti posredujejo Jezu- sovo prisotnost in odrešenjski dar. Njegov evangeljski naèrt se odvija od znotraj: skupno bivanje in `ivljenje kristjanov. V tem trenut- ku te verne skupnosti postajajo nova dru`ina, novo sorodstvo z vezmi, ki so trdnejše od krv- nih, ker so utemeljene v Jezusu Kristusu. V njih se obnavljajo medèloveški odnosi, v njih se kuje nova solidarnost, ki se v praksi izra`a kot resnièna skupna hoja proti novim nebe- som in novi zemlji. !'234 1. Germain Nzinga Makitu (r. 1962) je duhovnik škofije Matadi v Demokratièni republiki Kongo. Na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu pripravlja doktorat iz bibliène teologije. Sodeluje pri prevajanju Svetega pisma v jezik kikongo. 2. Communautes Ecclesiales Vivantes so majhne kršèanske skupnosti, ki so se zaèele ustanavljati po letu 1960 na pobudo škofije Demokratiène "    # republike Kongo. Danes imajo te skupnosti pomembno vlogo v tamkajšnjem cerkvenem in dru`benem `ivljenju. 3. Dabar je hebrejski izraz za Bo`jo besedo. 4. YHWH, tetragramaton ali beseda, sestavljena iz štirih èrk in v hebrejšèini pomeni Izraelov Bog. 5. V izvirniku Ph. SANDER et L. TRENEL, Dictionnaire hébreu-français, Genåve, Slaktine Reprints, 1982, 115-116. 6. Predvsem v zahodnoafriški tradiciji “griot” ali tudi “djeli” uteleša kulturo svojega ljudstva. "   7. Je glasbenik in plesalec, njegovo poslanstvo pa je spominjanje skupnosti na njeno tradicijo in na dose`ke prednikov. 8. Pesem je vzeta iz knjige P. POUKOUTA La Bible en terre africains. Quelle est la fécondité de la parole de Dieu?, Paris, Ed. de l’Atelier, 1999, 139. 9. Shemo smo si izposodili pri F. MABUNDU, Lire la Bible en milieu populaire, Paris, Karthala, 2003, 326-327. 10. C. BOFF, Théorie et pratique. La méthode des théologies de la libération, Paris, Cerf, 1990, 252.   1. V zvezi z vprašanjem, kako so lahko mr- tvi obujeni, s kakšnim telesom pridejo (1 Kor 15, 35), so se vedno pojavljale polemike. Telo po smrti razpade, pa tudi kosti se po dolo- èenem èasu razkrojijo in se jih ne da prepoz- nati. In ko vstopite v grobnico, v kateri je po- kopanih sto ljudi, tam ne najdete nièesar. Ta- kole pravijo tisti, ki o tem globokoumno raz- mišljajo: “Seveda vemo, da bodo mrtvi obu- jeni, imeli pa bodo povelièano telo. Èe to ni tako, potem od teh stotih mrtvih, ki so bili pokopani v eni grobnici, po dolgem èasu ne bo ostalo nièesar veè — razen èe bodo mrtvi obujeni in bodo imeli povelièano telo. Od kod pa pride njihovo telo, èe je grob prazen?” 2. Kdorkoli tako razmišlja, je neuk. Ko so te mrtve polo`ili v grob, si lahko videl nji- hova telesa; ko pa so v grobu le`ali dolgo èasa, od njih ni ostalo niè. In ko bo prišel èas vsta- jenja, bo ta niè postal nekaj in prejšnja (umr- ljiva) narava se bo spremenila. O, ti nespa- metne`, ki tako razmišljaš, prisluhni temu, kar je zapisal apostol, ko je hotel pouèiti ne- vedne`a, kot si ti. Dejal je namreè: Neum- ne`! Kar ti seješ, ne o`ivi, èe ne umre. In to, kar vseješ, ni telo, ki bo nastalo, ampak golo zrno, bodisi pšenice ali èesa drugega. Bog pa mu da telo, kakor je doloèil, in sicer vsakemu semenu lastno telo (1 Kor 15,36-38). 3. Zato, neumne`, vedi, da ima vsako seme njemu lastno telo. Èe boš sejal `ito, ne boš `el ovsa, in èe boš posadil trto, ne boš pridelal fig — vse namreè raste v skladu s svojo naravo. Tako bo tudi tisto telo, ki so ga nekoè polo`ili v zemljo, spet obujeno. In v zvezi s tem, da telo razpade, pa bi te morala nagovoriti pri- lika o semenu: Seme, ki namreè pade v zemljo, umrje in obrodi obilo sadu. Kajti èe seme ne pade v preorano zemljo, ne obrodi sadu, tudi èe to zemljo namoèi de`. Tudi iz groba, v ka- terem mrtvi niso pokopani, nihèe ne bo vstal, pa èeprav bi moèno zadonela trobenta. In èe, kot pravijo, se bodo duše praviènih dvigni- le v nebesa in si nadele povelièano telo, po- tem bodo te duše v nebesih. In tisti, ki obu- ja mrtve, prebiva v nebesih. Ko bo torej prišel Odrešenik, koga bo obudil iz zemlje? Zakaj nam je torej zapisal: Resnièno, resnièno, po- vem vam: Pride ura in je `e zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Bo`jega Sina, in kateri ga bodo sli- šali, bodo `iveli (Jn 5,25, 28, 29)? Kajti pove- lièano telo se ne bo vrnilo v grob in potem po- novno vstalo iz njega. 4. Takole namreè pravijo tisti, ki trma- sto in nesmiselno vztrajajo: Zakaj je apostol zapisal: Toda drugo je velièastvo nebesnih teles, drugo zemeljskih (1 Kor 15,40)? Tisti, ki to sli- ši, naj prisluhne še neèemu, kar je zapisal apo- stol: Èe obstaja duševno telo, obstaja tudi du- hovno (1 Kor 15,44). Rekel je še: Vsi ne bomo zaspali, vsi pa bomo spremenjeni (1 Kor 15,51). Dejal je tudi: Kajti to, kar je propadljivo, si mora obleèi nepropadljivost, in kar je umrljivo, obleèi neumrljivost (1 Kor 15,53). Poudaril je še: Vsi se bomo namreè morali pojaviti pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plaèilo za to, kar je v zemeljskem `ivljenju delal, dobro ali slabo (2 Kor 5,10). Zapisal je tudi: Sicer pa, kaj bodo dosegli tisti, ki se dajo kr- stiti za mrtve? Èe mrtvi sploh ne morejo biti obujeni, èemu se še dajo krstiti zanje? (1 Kor 15,29). Napisal je še: Èe ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen? Èe pa Kri- stus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno (1 Kor 15,32-33). Èe torej mrtvi ne morejo biti obujeni, ni veène sodbe. Èe pa sodbe ni, po- 2% '   5556     '   # tem jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli. Ni- kar se ne dajte zapeljati. Slaba dru`ba pokvari dobre nravi (1 Kor 15,32-33). Apostolove be- sede Toda drugo je velièastvo nebesnih teles, drugo zemeljskih razumite dobesedno: ko bo telo praviènega vstalo in se spremenilo, se bo imenovalo povelièano telo. Tisto telo, ki se ne spremeni, pa se torej imenuje zemeljsko telo v skladu s svojo zemeljsko naravo. 5. Preljubi, sedaj prisluhnite tem besedam apostola: Duhovni èlovek pa presoja vse, med- tem ko njega ne presoja nihèe (1 Kor 2,15). Za- pisal je tudi: Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno (Rim 8,5). Dodal je tudi: Ko smo bili namreè v mesu, so stra- sti grehov prek postave delovale po naših udih, da smo obrodili sadove za smrt (Rim 7,5). Apo- stol je vse to zapisal, ko je bil v telesu, a je kljub temu opravljal dela duha. Tako bodo tudi ob vstajenju mrtvih pravièni spremenje- ni, umrljivo pa si bo nadelo neumrljivo in se bo imenovalo povelièano telo. Tisto telo, ki se ne bo spremenilo, pa se bo imenova- lo zemeljsko telo. 6. O vstajenju mrtvih vas bom pouèil, ko- likor je to v moji moèi. Kajti v zaèetku je Bog ustvaril Adama; oblikoval ga je iz prsti in ga o`ivil. Kajti Adama najprej ni bilo, potem pa ga je Bog ustvaril iz niè in potem mu ni bilo te`ko vdihniti duha. Kajti poglejte: Adam je kot seme posejan v zemljo. Èe bi namreè Bog naredil kaj takega, kar se nam zdi preprosto, se nam njegova dela ne bi zdela mogoèna. Kajti poglejte: med ljudmi so umetniki, ki oblikujejo èudovite stvari, in ti- sti, ki niso umetniki, stojijo in se èudijo nad njimi; in njihovo ustvarjanje se jim ne zdi preprosto. Kako naj bi se torej ne èudili nad Bo`jimi deli! Bogu ni bilo te`ko obuditi mr- tvih. Preden je bilo seme posejano v zemljo, je v zemlji zraslo tisto, kar ni bilo posejano vanjo. Še preden je zemlja spoèela, je rodi- la v svoji deviškosti. Kako naj bi bilo torej zemlji te`ko, da bi povzroèila ponovno br- stenje neèesa, kar je bilo vsejano vanjo in kar naj bi po spoèetju rodila? In poglejte! Porod- ne boleèine se ji bli`ajo, kot je rekel Izaija: Kdo je videl kaj takega? Kdo je slišal kaj ta- kega? Mar pride de`ela na svet v enem dnevu? Se cel narod rodi hkrati? (Iz 66, 8). Kajti Adam je nastal, ne da bi bil “vsejan”; rodil se je, ne da bi bil spoèet. Sedaj pa poglejte! Njegovi potomci so “vsejani” in èakajo na de`, da se bodo rodili. In poglejte — v zemlji bivajo mnogi in èas, ko bodo rojeni, se pribli`uje. 7. Vsi naši oèetje so se, v upanju na vsta- jenje in obujenje mrtvih, veselili, kot je re- kel apostol: Ko bi imeli v mislih tisto domo- vino, iz katere so prišli, bi imeli prilo`nost, da se vrnejo. Tako pa so hrepeneli po boljši, po ne- beški (Heb 11,15-16). Veselili so se, da bodo odrešeni in bodo hitro odšli tja. Naš oèe Ja- kob je, ko je umiral, s prisego zavezal sina Jo`efa in mu dejal: Pokopljite me pri mojih oèetih /.../. Tam so pokopali Abrahama in nje- govo `eno Saro, tam so pokopali Izaka in nje- govo `eno Rebeko (1 Mz 49,29-31). Zakaj, pre- ljubi, Jakob ni hotel biti pokopan v Egiptu, ampak pri svojih oèetih? Vnaprej je namreè pokazal, da se veseli obujenja mrtvih; da bo ob vstajenju in poslednji trombi pridru`en svojim oèetom in se mu ne bo treba biti v dru`bi hudobnih, ki se bodo vrnili v podzem- lje in bodo kaznovani. 8. Tudi Jo`ef je svoje brate zavezal s pri- sego in jim dejal: Gotovo vas bo Bog obiskal; takrat odnesite moje kosti od tod! (1 Mz 50,25). In njegovi bratje so ravnali po Jo`efovih be- sedah in so obljubo dr`ali sto petindvajset let. Takrat ko je izvoljeno ljudstvo odšlo iz egiptovske de`ele, je Mojzes s seboj vzel Jo- `efove kosti (2 Mz 8,19). Te kosti praviènega so bile bolj dragocene in bolj spoštovane kot zlato in srebro, ki so ga Izraelci odnesli iz Egipta in ki jih je pokvarilo. Jo`efove kosti so potem štirideset let potovale po pušèavi. Ko je Mojzes zaspal, jih je dal v dedišèino '    Jozuetu, Nunovemu sinu. Kosti Jozuetovega oèeta Jo`efa so bile bolj dragocene, kot pa je bila izprijena de`ela, ki si jo je podredil. Zakaj pa je Mojzes Jo`efove kosti dal Jozuetu? Seveda je to storil zato, ker je bil iz rodu Efra- jima, ki je bil Jo`efov sin. V obljubljeni de`eli je potem pokopal Jo`efove kosti, ki so po- stale zaklad, dragocenost te de`ele. Tudi ta- krat, ko je umiral Jakob, je blagoslovil svoje sinove in jim pokazal, kaj se jim bo zgodi- lo v prihodnjih dneh, ter je Rubenu dejal: Ruben, moj prvorojenec si, moja moè in prvina moške moèi, preponosen in premoèan. Nesta- len kakor voda, ne boš prvi, ker si legel na po- steljo svojega oèeta; takrat si oskrunil moje le- `išèe (1 Mz 49,3-4). Od trenutka, ko je umrl Jakob, pa do takrat, ko je k veènemu poèitku legel Mojzes, je minilo dvesto triintrideset let. Potem je Mojzes (v moèi svoje duhov- niške slu`be) hotel Rubenu dati odvezo, ker je le-ta neèistoval z Bilho, oèetovo (Jakobovo, op. prev.) drugo `eno. To pa zato, da takrat ko bi njegovi bratje vstali, ne bi bil loèen od njih. Zato je na zaèetku svojega blagoslova dejal: `ivi naj Ruben in naj ne umre, njego- vih mo` pa naj bo majhno število! (5 Mz 33,6). 9. Ko je torej prišel èas, da se Mojzes pri- dru`i svojim oèetom, je bil potrt ter je svojega Gospoda prosil in rotil, da bi smel iti v ob- ljubljeno de`elo. Zakaj je bil, predragi, pra- vièni Mojzes potrt, ker ni stopil v obljubljeno de`elo? Seveda zato, ker je hotel iti tja in biti pokopan s svojimi oèeti. Ni namreè hotel biti pokopan v de`eli svojih nasprotnikov — v moabski de`eli. Moabci so namreè najeli Ba- laama, Beorjevega sina, da bi preklel Izrael. Mojzes zato ni hotel biti pokopan v tisti de- `eli, da ne bi Moabci prišli in se mašèevali nad njim tako, da bi njegove praviène kosti izkopali in si jih prisvojili. Gospod se je us- milil Mojzesa. Peljal ga je namreè na goro Nebo in mu pokazal vso de`elo. Ko si je Moj- zes ogledoval de`elo ter je pogledoval na goro Jebusejcev, kjer naj bi stal tabernakelj, je bil `alosten in je jokal, ko je videl grobnico v He- bronu, kjer so bili pokopani njegovi oèetje Abraham, Izak in Jakob. Jokal je, ker je vedel, da ne bo pokopan z njimi in ker njegove kosti ne bodo prekrile njihovih kosti in tako ob vstajenju ne bo obujen skupaj z njimi. Ko pa si je ogledal vso de`elo, ga je njegov Gospod spodbujal in mu rekel: “Jaz sam te bom po- kopal in te skril, da nikoli nihèe ne ne bo iz- vedel za tvoj grob.” In tam v moabski de`e- li je Mojzes, slu`abnik Gospodov, po Gospo- dovem ukazu umrl. Pokopal ga je v dolini v Moabski de`eli nasproti Bet Peorju, za njegov grob pa do današnjega dne ni izvedel nihèe (2 Mz 34,5-6). S tem ko izraelsko ljudstvo ni iz- vedelo za Mojzesov grob, je Gospod Mojzesu naredil dvojno korist. Veselil se je, da nje- govi nasprotniki ne bodo izvedeli zanj in iz- kopali njegovih kosti. Obenem se je veselil, da tudi otroci njegovega ljudstva ne bodo ve- deli, kje je pokopan, in èastili njegovega gro- ba, ker so ga malikovali kot Boga. Predra- gi, vedeti morate, da ko je Mojzes zapustil Izraelce in šel na goro, so oni tedaj rekli: Kajti ta Mojzes, mo`, ki nas je izpeljal iz egiptov- ske de`ele – ne vemo, kaj se mu je zgodilo (2 Mz 32,1). Zato so si naredili ulito tele in so ga èastili ter se niso spominjali Boga, ki jih je po Mojzesu izpeljal iz Egipta z moèno roko in z iztegnjenim laktom! Zaradi tega je Bog spoštoval Mojzesovo `eljo in kraj njegove- ga groba je ostal neznan. Èe bi otroci nje- govega ljudstva izvedeli, kje je Mojzes poko- pan, bi lahko skrenili s prave poti in si na- redili malika, ga èastili in mu darovali `galne daritve ter bi tako s svojimi grehi vznemirili kosti tega praviènega mo`a. 10. Mojzes je spet jasno napovedal vsta- jenje mrtvih, saj je rekel, kot bi to prišlo iz Bo`jih ust: Jaz usmrèujem in o`ivljam (5 Mz 32,39). Tudi Ana je to izrazila v svoji moli- tvi: Gospod jemlje in daje `ivljenje, vodi v pod- zemlje in vzdiguje iz njega (1 Sam 2,6). To je dejal tudi prerok Izaija: Tvoji mrtvi bodo '   # o`iveli, moja trupla bodo vstala. Zbudite se in vriskajte, ki poèivate v prahu! (Iz 26,19). Tudi David je to napovedal z besedami: Boš mar delal èude`e za mrtve, bodo mar vstale sence, da bi te slavile? Mar pripovedujejo o tvoji do- broti v grobu /.../? (Ps 88,10-12) Kako bodo torej lahko v grobu pripovedovali o Bo`ji do- broti? Seveda se bo to zgodilo, kajti zaslišali bodo glas poslednje trombe in korneta ter potresa, ki se bo pojavil, in videli bodo odprte grobove. Potem bodo izvoljeni zmagoslav- no vstali in drug drugemu v grobovih pri- povedovali: “Velika je milost, ki nam je dana. Kajti naše upanje je splahnelo, a za nas je priš- lo novo upanje. Bili smo v temi in smo prišli v svetlobo. Bili smo zapisani trohnobi, a smo se dvignili v slavi. Pokopani smo bili v skladu s svojo naravo, a smo duhovno vstali. Bili smo šibki, a vstali smo v moèi.” To je torej tista milost, o kateri bodo pripovedovali v grobovih. 11. Preljubi, Bog ni samo z besedami, am- pak tudi z dejanji povedal: “Jaz obujam mr- tve”. Da o tem ne bi dvomili, so nam dana mnoga prièevanja. Bog je to jasno pokazal vnaprej: Elija je namreè v Njegovi moèi na- redil èude`, da bi dokazal, da bodo mrtvi `i- veli in da bodo tisti, ki spijo v zemlji, tudi vstali. Ko je namreè vdovin sin umrl, ga je Elija obudil in ga dal materi. Tudi Elijev uèe- nec Elizej je obudil Šunemkinega sina. Ti dve prièevanji sta za nas lahko dokaz in potrditev. Da Bog obuja od mrtvih, se je ponovno po- kazalo, ko je izraelsko ljudstvo vrglo mrtvega mo`a na Elizejeve kosti. Tedaj je mrtvec o`i- vel in vstal. In prièevanje teh treh je resnièno. 12. Bog je tudi pri preroku Ezekijelu ja- sno nakazal vstajenje mrtvih. Ko ga je pri- peljal v dolino, ki je bila polna kosti, ga je peljal okoli njih, in mu rekel: Sin èlovekov, ali lahko te kosti o`ivijo? Ezekijel mu je od- govoril: Gospod Bog, ti veš! In tedaj mu je Bog dejal: Prerokuj nad temi kostmi in jim reci: “Suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo!” (Ez 37,1-10). In ko je prerokoval, je nastal šum in hrup in kosti so se pribli`ale druga dru- gi, celo tiste, ki so bile zlomljene in strte. In ko jih je prerok videl, je bil osupel: kosti so prišle iz vseh strani — vsaka kost je dobila svoj par in nastali so sklepi. In drug drugemu so ukazovali. Njihova suhost je postala vla`na, sklepi so se povezali z vezmi, po arterijah je zaèela teèi topla kri in ko`a se je razpela èez meso. Lasje so zrasli v skladu s svojo nara- vo. Vendar pa so mo`je le`ali z obrazi navzdol in v njih ni bilo duha. Potem je Bog ukazal preroku z besedami: Zato prerokuj in jim reci: Svojega duha denem v vas, da boste o`iveli. In ko je Ezekijel izgovoril te besede, je prišel va- nje duh in so o`ivele ter se postavile na noge: silna velika vojska. 13. Zakaj torej, preljubi, ti mrtvi niso vstali na eno besedo, ki jo je izgovoril Ezekiel, in zakaj ni bilo njihovo vstajenje tako telesa kot duha izvršeno (po tej eni besedi)? Poglejte namreè! Ena beseda je zadostovala, da so se kosti pribli`ale druga drugi, druga pa je bila potrebna, da je prišel vanje duh. To se je zgo- dilo zato, da bi to lahko v popolnosti izvr- šil naš Gospod Jezus Kristus, ki bo z enim stavkom in z eno besedo poslednji dan obudil vsa èloveška telesa. Ni šlo za to, da ne bi za- dostovala ena beseda, ampak za to, da tisti, ki jo je izgovoril, ni imel prave (Bo`je) moèi. Razumite in doumite torej, da ko sta Elija in njegov uèenec Elizej obujala mrtve, tega nista storila z eno besedo, ampak potem ko sta molila in prošnjo za obujenje brez naj- manjšega odlašanja posredovala Bogu. 14. Tako je sam naš Gospod ob svojem prvem prihodu na svet obudil tri mrtve, da bi bilo njihovo prièevanje zanesljivo. Kajti ko je namreè obudil edinega sina vdove iz Naina, mu je dvakrat zapovedal: Mladeniè, reèem ti: Vstani! (Lk 7,14). Nato je mladeniè o`ivel in se vzdignil. Tudi hèerko enega od predstojnikov shodnice je obudil tako, da ji je dvakrat rekel: Deklica, reèem ti, vstani! (Mr '    Bara Remec: Na razpotju '    # 5,41). Njen duh se je vrnil in takoj je vsta- la. Tudi Lazarja je Gospod obudil, ko je šel h grobu, kjer je bil ta pokopan. Goreèe je mo- lil, potem pa z moènim glasom zaklical: La- zar, pridi ven! (Jn 11,43). In umrli je o`ivel in prišel iz groba. 15. V zvezi s tem, kar sem vam razlo`il, naj povem, da je vsakega od teh treh mrtvih Gospod obudil z dvema besedama zato, da bi nakazal, da bodo oni do`iveli dvakratno vstajenje: prviè so ga do`iveli ob prvem Je- zusovem prihodu, drugo pa šele pride. Ko bo prišlo to vstajenje, v katerem bodo obujeni vsi ljudje, nihèe od njih ne bo ponovno umrl. Z eno Bo`jo besedo, ki jo bo Bog izgovoril po Kristusu, bomo spremenjeni hipoma, ka- kor bi trenil z oèesom. On, ki vzame `ivlje- nje, ni slaboten ali nepopoln. Kajti z eno be- sedo bo pozval ljudi z vseh koncev (sveta), naj mu prisluhnejo, in vsi, ki le`ijo (v gro- bu), se bodo hitro zganili in vstali. In nobena beseda, ki bo prišla iz njegovih ust, se ne bo vrnila k Njemu brez uspeha, ampak se bo zgodilo tako, kot je to zapisal prerok Izaija (Iz 55,10- 11), ki svet primerja z de`jem in sne- gom: Kajti kakor pride de` in sneg izpod neba in se ne vraèa tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brsteèo, dal sejalcu seme in u`ivalcu kruh, tako bo z mojo besedo, ki pri- haja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez us- peha, temveè bo storila, kar sem hotel, in us- pela v tem, za kar sem jo poslal. Kajti de` in sneg se ne vrneta v nebo, ampak v zemlji iz- vršita voljo tistega, ki ju pošilja. Tako se bo tudi beseda, ki jo bo Bog poslal po svojem Sinu, ki je Beseda in Oznanilo, vrnila k Nje- mu z veliko moèjo. Kajti ko bo Gospod prišel in jo prinesel, bo prišel z de`jem in snegom in preko njega bo vse, kar je vsejano, pog- nalo in rodilo ustrezen sad, beseda pa se bo vrnila k tistemu, ki jo je poslal. Vendar pa Kristus ne bo zaman prišel na zemljo, am- pak bo takole dejal v prisotnosti svojega Oèe- ta: Glejte, jaz in otroci, ki mi jih je dal Gos- pod (Iz 8,18). In to je glas, ki bo obudil mrtve. V zvezi s tem naš Odrešenik pravi: Pride ura in je `e zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Bo`- jega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo `iveli (Jn 5,25). Kot je zapisano, v zaèetku je bil glas, je bila Beseda (Jn 1,1). V istem odlomku je zapisal: Beseda je postala meso in se naselila med nami (Jn 1,14). To je torej tisti Bo`ji glas, ki se bo zaslišal iz nebes in obudil vse mrtve. 16. Naš Gospod je Saducejem vstajenje mrtvih razlo`il, ko so mu povedali priliko o `eni, ki je imela sedem mo`. Vprašali so ga: Katerega teh sedmih bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namreè imeli (Mt 22,28). Jezus jim je od- vrnil: Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Bo`je moèi. Ob vstajenju se namreè ne bodo ne `enili ne mo`ile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. Ob vstajenju mrtvih pa, ali niste bra- li, kaj vam je rekel Bog, ki pravi: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. Ni pa Bog mrtvih, ampak `ivih (Mt 22,29-32). 17. Obstajajo tudi tisti, ki so v svojem `iv- ljenju mrtvi v Bo`jih oèeh. Bog je namreè Adamu zapovedal: Kajti na dan, ko bi jedel z njega (z drevesa spoznanja dobrega in hu- dega, op. prev.), boš gotovo umrl (1 Mz 2,17). Potem ko je Adam prekršil zapoved ter je- del z drevesa spoznanja dobrega in hudega, je `ivel devetsto dvaintrideset let, a je bil za- radi svojih grehov mrtev v Bo`jih oèeh. Da pa bi bili zares preprièani, da grešnik v Bo`jih oèeh velja za mrtvega celo takrat, ko še `i- vi na zemlji, vam bom to jasno povedal. Pre- rok Ezekiel je namreè zapisal takole: Kakor jaz `ivim, govori Gospod Bog, nimam veselja nad kriviène`evo smrtjo (Ez 17,23,32; 33,11). 18. Gospod je tistemu mo`u, ki mu je re- kel: Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokop- ljem svojega oèeta (Lk 9,59-60), dejal: Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Bo`je kraljestvo! Preljubi, kako torej razumete te besede? Ali ste kdaj vide- li, da so mrtvi pokopali svoje mrtve? Ali pa kako pa naj mrtvi vstane, da bo lahko poko- '     pal drugega mrtvega? Naj vam to pojasnim takole: tisti, ki greši, je v èasu svojega `ivljenja mrtev v Bo`jih oèeh; tisti, ki je pravièen, pa kljub temu, da je mrtev, `ivi v Bogu. Nje- gova smrt je spanje (on pravzaprav spi), kot je zapisal David: Jaz sem legel poèivat in zas- pal, prebudil sem se (Ps 3,6). Prav tako je Izaija zapisal: Tvoji mrtvi bodo o`iveli (Iz 26,19). Tudi Gospod je o hèerki enega izmed pred- stavnikov shodnice rekel: Saj deklica ni umrla, ampak spi (Mt 9,26). O Lazarju je dejal svo- jim uèencem takole: Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim (Jn 11,11). Apo- stol Pavel pa je poudaril: Vsi ne bomo zaspali, vsi pa bomo spremenjeni (1 Kor 15,51). Ome- njeni apostol je tudi zapisal: /Noèemo pa, brat- je, da ne bi vi nièesar vedeli/, kako je s tisti- mi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali `alosti (1 Tes 4,13). 19. Prav je, da se bojimo druge smrti (Raz 2,11; 20,14; 21,18) – tiste, ki je polna joka, stoka, bridkosti in škripanja z zobmi in se nahaja v najgloblji temi. Ob vstajenju pa bodo blago- slovljeni tisti, ki so bili pravièni in zvesti Bogu. Oni namreè prièakujejo, da bodo takrat obu- jeni in da bodo dele`ni veène obljube. Gor- je pa hudobnim, ki niso zvesti Bogu, zaradi tega, kar jih èaka ob vstajenju! Zanje bi bilo bolje, v skladu z njihovo vero, da ne bi vsta- li. Slu`abnik, ki mu Gospod, medtem ko spi, pripravlja udarce z bièem in okove, se ne `eli prebuditi, saj ve, da ga bo njegov Gospod pre- bièal in zvezal, ko se bo ob zori prebudil. Po drugi strani pa dobri slu`abnik, ki mu je Gos- pod obljubil plaèilo, nestrpno prièakuje ju- tranjo zarjo, ko bo od Gospoda prejel to pla- èilo. Kljub temu da trdno spi, v svojih sanjah vidi nekaj podobnega tistemu, kar mu bo kma- lu podaril Gospod, karkoli mu je `e obljubil. V svojih sanjah se veseli in vriska od veselja. Hudobne` po drugi strani spanca ne do`iv- lja kot nekaj prijetnega, saj si predstavlja, da je prišla jutranja zarja in njegovo srce je v sa- njah potrto. Pravièni pa mirno spijo tako pod- nevi kot ponoèi in sploh ne razmišljajo o ti- sti dolgi noèi, ki se jim zdi kot ena sama ura. Potem pa se v prièakovanju jutranje zarje ra- dostno zbudijo. Hudobnim pa se zdi spanec muèen in so podobni mo`u, ki le`i v poste- lji z visoko vroèino ter se premetava na svo- ji postelji ter vso predolgo noè trepeta v pri- èakovanju zore, ko ga bo Gospod obsodil za- radi njegovih prestopkov. 20. Naša vera nas uèi, da ko ljudje zaspijo, v spanju ne razlikujejo med dobrim in zlim. In pravièni se ne veselijo veène obljube, kot se tudi hudobni ne veselijo kazni za svoje pre- stopke, dokler ne pride sodnik in loèi tiste, ki bodo na njegovi desnici, od tistih, ki bodo na njegovi levici. Vedite, da ko bo sodnik se- del na prestol in se bodo odprle knjige pred njim in bodo našteta dobra in slaba dela, bodo tisti, ki so delali dobro, prejeli veèno plaèilo od Njega, ki je dober; tiste pa, ki so delali hudo, pa bo pravièni sodnik obsodil zaradi njihovih prestopkov, kajti On do do- brih ne spremeni svoje narave in se izka`e kot pravièen, ker mnoge pravièno sodi zaradi nji- hovih prestopkov. Svojo naravo pa spremeni do hudobnih v tem svetu, kjer se usmiljenje izgubi na sodišèu, kjer vlada pravica. Pravièen pa je do vseh. Proti hudobnim pa se usmi- ljenje ne bo zdru`ilo s pravico. Kot namreè storjene škode ne moremo popraviti z usmi- ljenjem, tudi pravica ne pripomore k usmi- ljenju. Usmiljenje je namreè daleè od sod- nika, pravica pa je sodnikova svetovalka. Èe je usmiljenje komu blizu, naj se obrne k nje- mu in naj se ne prepusti rokam pravice, da ga ta ne bo obsodila in za njegove slabosti terjala kazen. In èe je kdo daleè od usmiljenja, ga bo k sodbi pripeljala pravica in ga obso- dila, zato pojde v veèno trpljenje. 21. Prisluhnite, preljubi, temu dokazu, da bo na koncu prišlo do povraèila. Ko bo na- mreè pastir razdelil svojo èredo in dobre po- stavil na desnico, hudobne pa na levico (Mt 25,32), kraljestva ne bo izroèil dobrim, do- '    # kler ne bo priznal njihovih dobrih del. Hu- dobnih pa ne bo poslal v veèno trpljenje, do- kler ne bo pokazal njihove hudobije. Naj omenim tiste, ki so za gospodarjem poslali odposlance s sporoèilom: Noèemo, da bi ta zavladal nad nami (Lk 19,14). Gospodar pa bo potem, ko bo dobil kraljevsko oblast in se vrnil, dal svoje sovra`nike pobiti pred svo- jimi oèmi. In še je reèeno: Tisti delavci, ki so hiteli z delom in bili utrujeni v vinogra- du, ne bodo prejeli plaèila, dokler se delo ne bo konèalo. Povedano je tudi tole: Ko bo pri- šel gospodar, bo od trgovcev, ki jim je po- sodil denar, zahteval velike obresti. In še: tiste device, ki so med èakanjem na `enina podre- male in zaspale, ker se je le-ta mudil, bodo ob vpitju vstale in pripravile svoje svetilke. Potem bodo preudarne device šle z `eninom na svatbo, nespametne device pa bodo ostale zunaj (pred vrati). Prav tako tudi tisti, ki so vero sprejeli pred nami, brez nas ne bi dosegli popolnosti (Hebr 11,40). 22. Iz vsega tega lahko, preljubi, razumete, kot vam je bilo zagotovljeno, da še nihèe do sedaj ni prejel plaèila. Pravièni namreè še niso postali dedièi kraljestva, pa tudi hudobni še niso šli v veèno trpljenje. Prav tako tudi Pastir še ni loèil dobrih od hudobnih. Tudi delavci prihajajo delat v vinograd, pa do sedaj še niso prejeli plaèila. Glejte: tudi trgovci trgujejo z denarjem, pa do sedaj njihov gospodar še ni prišel po plaèilo. In še: gospodar je odpo- toval, da bi si pridobil kraljevsko oblast, pa se do sedaj še ni vrnil. Tudi tiste device, ki èakajo na `enina, še vedno spijo in èakajo, da bo nastalo vpitje, ki jih bo prebudilo. Tudi oèaki, ki so trpeli zaradi vere, ne bodo do- segli popolnosti, dokler ne bodo (k sodbi, op. prev.) prišli še poslednji. 23. Tisti, ki so neuki v razumevanju, pra- vijo: “Èe torej še nihèe ni prejel svojega pla- èila, zakaj je potem apostol Pavel zapisal: / Vendar smo pogumni in zadovoljni/ s tem, da se bomo izselili iz telesa in se priselili h Gos- podu? (2 Kor 5,8). Spomnite se namreè, pre- ljubi, da sem vas o tem pouèil v Prikazu o samotarjih (glej Prikaz 6,14). Duh, ki ga pra- vièni prejmejo, se v skladu s svojo povelièano naravo ne bo vrnil h Gospodu, dokler ne bo prišlo vstajenje; takrat si bo nadel povelièano telo. V navzoènosti Boga se ves èas spomi- nja telesa ter se veseli vstajenja, ko bo telo, v katerem je prebival, vstalo, kot je prerok Izaija zapisal o kristjanih iz poganstva: Ti- sti, ki klièejo tvoje ime, bodo zvesti in bodo stali pred Gospodom in Ti jim ne boš dal miru2 (prim. Iz 62,6-7, op. prev.). Hudobnih pa nihèe ne zagovarja pred Gospodom, ker je Sveti Duh zelo daleè od njih, saj so kot `ivali in so pokopani na enak naèin kot `ivali. 24. Privr`ence Zla `alijo besede, ki jih je izrekel naš Gospod: Nihèe ni šel v nebesa, ra- zen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina èlovekovega (Jn 3,13). Hudobni pravijo: “Glejte! Naš Gos- pod je zatrdil, da nobeno zemeljsko telo ni šlo v nebesa”. V svoji nevednosti namreè ne morejo doumeti moèi teh besed. Tudi ko je Gospod Nikodema o tem pouèil, le-ta ni doumel pomena teh besed. Potem mu je Gospod rekel: Nihèe ni šel v nebesa zato, da bi se potem vrnil in vam pripovedoval o tem, kar je zgoraj. Kajti /èe/ ne verjamete, kar sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, èe vam bom govoril o nebeških? (Jn 3,12). “Glejte namreè! Nihèe drug ni prišel iz ne- bes, razen mene, da prièujem o tem, kar je v nebesih, da bi vi verovali. Elija je sicer šel v nebo, vendar pa se ni vrnil, da bi o tem pri- èeval skupaj z mano, da bi bilo tako prièe- vanje dveh lahko verodostojno.” 25. Vi pa, preljubi, ne dvomite v vstaje- nje mrtvih, kajti iz Bo`jih ust prihaja bese- da: Jaz usmrèujem in o`ivljam (2 Mz 39). Oboje so izrekla ena usta. In kot verujemo, da Gospod usmrèuje in to vidimo, smemo tudi z gotovostjo verovati, da tudi o`ivlja. Iz vsega, kar sem zapisal, torej verjemite, da bo '    ob vstajenju mrtvih vstalo vaše telo v vsej svoji celovitosti in od Gospoda boste prejeli plaèilo za vašo vero ter se boste vsega, kar ste verovali, radostili in veselili. 50 '   1. Afraat (pribl. 270-345 po Kristusu): asirski avtor, doma iz Perzije, edino njegovo znano delo so Prikazi (Demonstrationes). 2. Ta navedek se zelo razlikuje od tistega, ki je zapisan v Pešiti (Pešita: sirski prevod Svetega pisma, op. prev.) pa tudi od hebrejskega izvirnika; obenem pa je razlièen od tega mesta v Septuaginti.  # + 3 ((  William James (1842-1910) je skupaj s Char- lesom Sandersom Peirceom (znanim kot za- èetnikom teorije znakov) in Johnom Dewe- yem utemeljitelj nove filozofske smeri. Leta 1898 je takrat še nedoloèeni miselni usmeri- tvi James v èlanku Philosophical Conceptions and Practical Results dal ime pragmatizem.1 Oèetovstvo tej usmeritvi je pripisal Peirceu, ki je v èlanku How to Make Our Ideas Clear (1878) prviè opisal pragmatièno metodo. Peir- ce, zaèenši z definicijo vere Alexandra Baina kot pravila ali navade delovanja, kot tiste, po kateri se je èlovek pripravljen ravnati, je trdil, da funkcija iskanja ni predstavitev stvarnosti, ampak da nas usposobi, da delujemo bolj uèin- kovito. James je Peircevo uporabo Baina še razširil. Enako so še nekateri drugi èlani Me- tafiziènega kluba2 poudarjali pomen aplika- cije Bainove definicije vere. Zato Peirce pravi, da je nagnjen k misli, da je Bain stari oèe prag- matizma.3 Torej ima `e v izvoru pragmatiz- ma vera, preprièanje (belief) pomembno vlogo v odnosu do èlovekovega ravnanja. V podporo temu navedimo vodilno idejo Peircevih spisov – njegovo idejo dvoma, ki ga postavlja v nas- protje z vero. Dvom je nelahko, nezadovolju- joèe stanje, katerega se skušamo osvoboditi in preiti v stanje vere. “Vznemirjenje dvoma je edini neposredni motiv za dosego vere. Go- tovo je za nas najbolje, da so naša preprièa- nja takšna, da resnièno vodijo naša dejanja tako, da bi zadovoljili naša hrepenenja.”4 Pragmatizem kot filozofsko smer more- mo razumeti kot reakcijo proti intelektua- listièni spekulaciji, ki je oznaèevala veèino moderne metafizike. Razvoj psihologije in naravoslovnih znanosti se je izrazil tudi v preoblikovanju tradicionalne epistemologije. Tako je Peirce pragmatièno metodo umesti v okvir logike, pomeni mu metodo prever- janja pomenov besed.5 V tem smislu je de- finiral pragmatièno naèelo: “Naša koncep- cija uèinkov (predmeta) je celota naše kon- cepcije predmeta.”6 Za Jamesa je pragmati- zem predvsem metoda, ki je splošno aplika- bilna. Dewey pa je svoj pragmatizem nanašal na dru`benopolitièno raven. Vsi trije uteme- ljitelji pragmatizma so zdru`evali naturali- stièen, Darwinov pogled na èloveška bitja z globokim nezaupanjem do problemov, ki jih je filozofija podedovala od Descartesa, Hume-a in Kanta. Filozofijo so hoteli reši- ti metafiziènega idealizma in hkrati rešiti mo- ralo in religiozne ideale empiricistiènega ali pozitivistiènega skepticizma.7 Najveèji interes za podroèje religije pa je kazal James. Po nje- govi zaslugi je pragmatizem postal znan. Po- membnost pragmatizma, tudi za podroèje re- ligije, je v tem, da vsako hipotezo (hipote- zo o resniènosti doloèene stvari, hipotezo o Bogu, empiristièno, racionalistièno hipotezo ...) vzame resno in išèe razloge, dejstva za po- trditev ali ovr`bo resniènosti te hipoteze v posameznikovem `ivljenju. Potrditev išèe v dejstvih, v uèinkovanju, v uspešnosti ali ko- ristnosti hipoteze oz. neke resnice za `ivljenje posameznika. 6 -+#!'%(%'#' Odloèilnega pomena za razvoj Jamesove filozofske misli v smeri pragmatizma je nje- 7( !$%&'#* 8  )         4   govo branje del francoskega filozofa Char- lesa Renouvierja leta 1870. Pri njem je od- kril odloèen zagovor pluralizma in svobodne volje. To mu je pomagalo, da se je osvobodil duševne krize (samomorilnih misli) in vpliva, ki ga je nanj naredila evolucionistièna filo- zofija Herberta Spencerja, v kateri ni prostora za svobodno voljo (èloveška misel kot kom- pleksen mehanièen sistem, ki se ravna po principih fiziènih znanosti) in je vse dolo- èeno s teorijo evolucije. “Moje prvo dejanje svobodne volje bo vera v svobodno voljo.”8 S tem je `e nakazal, da mu pragmatizem po- meni izogibanje redukcionizmom vseh vrst in priporoèilo za toleranco.9 Odloèitev za vero v svobodno voljo je s seboj prinesla opu- stitev determinizma vsake vrste; tako znans- tvene vrste, ki ga je Jamesu posredovalo izo- bra`evanje, kot teološke, metafiziène vrste, ki ga je oznaèeval s predstavo o zaprtem ve- solju (block universe).10 Brez odprtja religiozni dimenziji Jamesova misel ne bi napredovala in bi ostala zaprta v determinizem.11 Zdi se, da je njegovo delo na podroèju psihologije in filozofije dobilo odloèilno spodbudo ob rešitvi njegove duševne krize z odloèitvijo za svobodno voljo. V èlanku Opazke k Spencerjevi definiciji misli (1878) je James razvil tezo, da je osrednje dejstvo misli interes oz. dajanje prednosti eni stvari pred drugo, torej, da so tudi filozof- ske teorije odsev filozofovega temperamenta.12 `e v tem delu, èeprav je takrat bil še profe- sor psihologije, je nakazal znaèilne teme svoje filozofije: pomen religije in strasti, te`enj; raz- liènost èloveških odgovorov na `ivljenje; ide- ja, da pomagamo ustvarjati resnice, ki jih sprejemamo. Nasproti Spencerjevemu evo- lucionizmu je zatrdil, da smo v osnovi teleo- loška bitja. Razvoj njegovega pragmatizma je torej neobhodno pogojen s problemom svobodne volje in determinizma, ki ga je zadeval oseb- no in ne le akademsko. V odloèitvi za svo- bodno voljo je videl mo`nost spreminjajo- èega se sveta za razliko od doloèenega sveta determinizma. Dejstva sama ne potrjujejo niti ne ovr`ejo determinizma, zato moramo upoštevati praktiène posledice, ki jih raz- vija determinizem ali svobodna volja. De- terminizem zanika, da bi lahko karkoli bilo drugaèe, kot dejansko je. In takšno filozofijo James zavrne `e v svojem zgodnjem delu Ob- èutek razumskosti (The Sentiment of Ratio- nality, 1879). V tem delu pravi, da nobena filozofija, ki ne zbudi tega obèutka, ne bo postala filozofija, po kateri bi ljudje `ive- li. Filozofija pa ta obèutek zbudi, èe zado- voljuje dve temeljni vrsti èloveških potreb: 1. teoretiène potrebe, potreba vedeti (strast po simplifikaciji in razlikovanju); 2. prak- tiène potrebe, potreba delovati (pregnati ne- gotovost iz prihodnosti, doloèiti prihodnost skladno z našimi naravnimi moèmi). Spre- jemljivost filozofije zavisi od njenega zado- voljevanja teh potreb. Jamesovo stališèe je, da se vedno odloèimo v skladu z našo naravo, znaèajem, kaj bomo mislili o naravi stvar- nosti na splošno.13 Podobno tudi njegovo monumentalno delo Principi psihologije (1890) vsebuje na- mige na njegove glavne filozofske ideje in se- mena pragmatizma in fenomenologije.14 `e tu je ponudil boljšo razlago izkušnje od tra- dicionalnih empiristov, kot je Hume. V tej knjigi je razvil teorijo èustev (James-Langova teorija èustev) kot tistih, ki sledijo telesnim izrazom. Trdi, da èustva ne povzroèajo te- lesnih izrazov. Èustva so povezana s telesnimi izrazi in povsem netelesnih èloveških èustev ni.15 Ko je konèal to delo, mu je bolj kot la- boratorijsko delo postalo všeè prosto opazo- vanje in refleksija. V primerjavi s problemi filozofije in religije se mu je psihologija zdela sila majhen predmet. Od takrat naprej se je posveèal izkljuèno filozofskim in religiološkm vprašanjem, kot so npr. narava in obstoj Boga, nesmrtnost duše, svobodna volja. 7(  # 7( Bara Remec: Za teboj   - 9   (( $ 8  )   6 0( Za pragmatizem lahko reèemo, da je zna- èilno ameriški prispevek k filozofiji. Razvil se je iz prizadevanja njegovih utemeljiteljev, predvsem Peircea, za aplikacijo znanstvene metode na podroèje filozofskega spraševanja. To ne pomeni, da so v filozofijo sprejeli le obravnavo empirièno preverljivih dejstev, kot so to storili empiristi, temveè so na èloveka gledali bolj celostno in dali prostor tako mo- rali kot religiji. Njegovi utemeljitelji se ni- kakor ne bi strinjali, da pripadajo isti filo- zofski usmeritvi. Peirce je svojo verzijo prag- matizma poimenoval pragmaticizem, da bi javno pokazal svoje neskladje z Jamesom, Schiller je svoj pragmatizem poimenoval hu- manizem, James pa je pozneje za svojo filo- zofsko pozicijo vpeljal ime radikalni empi- rizem (Essays in Radical Empiricism, izšli post- humno, 1912) in pluralizem.16 Tudi kritikov nove filozofske usmeritve ni manjkalo. Naj- bolj znan je bil gotovo Bertrand Russell, ki je menil, da je pragmatizem plitva filozofi- ja, primerna za nezrelo dr`avo.17 James v svojem delu Pragmatizem: novo ime za stare miselne metode (1907) predsta- vi svoje razumevanje nove filozofske smeri in metodo pragmatizma nanaša na vpraša- nje resnice, religije in nekatere metafiziène probleme. S knjigo Nekateri problemi filozo- fije. Zaèetek uvoda v filozofijo, ki je izšla post- humno, je skušal, kot se je izrazil v zapisku pred smrtjo, zaokro`iti svoj sistem, ki bi, po njegovem mnenju, brez te knjige izgledal kot obok zgrajen samo na eni strani. Skušal je poenotiti in razviti svoje filozofske poglede. S tema dvema knjigama torej lahko predsta- vimo njegove temeljne filozofske pozicije. Upoštevanja vredna ideja, ki jo predstavi na zaèetku Pragmatizma, je, da je zgodovina filozofije v veliki meri “zgodovina spopadov èloveških temperamentov”.18 Filozof enostavno zaupa svojemu temperamentu, verjame v opis sveta, ki mu ustreza. Temu dejstvu moramo pritrditi, toda te silne premise v filozofski raz- pravi ne omenja noben filozof. James je po- kazal, da je razlika v temperamentu pomem- bna tako v umetnosti, znanosti, obnašanju ... kot v filozofiji. Sledeè temu dejstvu je James uvedel neposreèeno razlikovanje dveh tipov mentalnega ustroja: trdoumni – ljubi dejstva, senzualistièen, empiristièen; miloumni – dr`i se abstraktnih, veènih principov, idealistièen, religiozen, racionalistièen. Toda nihèe ne more brez obojega, principov in dejstev. Ker je svet tako eno kot mnogo, James predlaga za filo- zofijo pluralistièen monizem – vse je doloèeno, vendar so naše volje svobodne. “Determini- zem svobodne volje je prava filozofija.”19 Tak- šna filozofija bi pomenila zdru`itev praktiè- nega pesimizma z metafiziènim optimizmom. V podporo takemu pristopu James pove, da znanost v nas ni nevtralizirala vse religioznosti, da je naš znanstveni znaèaj pobo`en. Filozofija mora narediti povezavo s svetom èloveških ̀ iv- ljenj. Toda svet, v katerega vpeljuje intelek- tualistièna filozofija, je odmaknjen in prazen, je naèin pobega pred svetom konkretnih dej- stev in ne zadovolji empiristiènega znaèaja uma. “Teistièni Bog je neploden princip,”20 je zapisal v skladu s svojim nasprotovanjem intelektualistièni filozofiji racionalizma, ki hi- potezo o Bogu izpeljuje na osnovi golih idej. Ker pa èlovek potrebuje tako principe kot dejs- tva, James predstavi pragmatizem kot vme- sni, posredovalni naèin razmišljanja, ki upo- števa razliène pristope k razlagi sveta, tako ra- cionalizem kot empirizem, tako monizem kot pluralizem. “Pragmatizem lahko ostane reli- giozen kot racionalizmi in istoèasno kot em- pirizmi ohrani domaènost z dejstvi.”21 Prag- matizem usklajuje empiristièni naèin razmiš- ljanja z religioznimi potrebami ljudi. Pragmatizem Jamesu najprej pomeni me- todo poravnavanja metafiziènih sporov. Vsak nazor interpretira tako, da sledi njegovim 7(  # praktiènim posledicam in skuša pokazati na praktièno razliko, uèinek, ki ga uporaba do- loèenega nazora, misli proizvede. “Presenet- ljivo je videti, koliko filozofskih prepirov se sesede v brezpredmetnost, èe jih podvr`eš temu preprostemu testu sledenja konkretnim posledicam.”22 Dve misli sta enaki, èe pro- izvedeta isti uèinek, èe nas vodita k istemu delovanju. Torej miselne distinkcije ni, èe ni razlike v delovanju, èe ni dejstvene razlike. Sledenje konkretnim posledicam poka`e po- men, ki ga ima doloèena misel. Abstraktna razlika se izra`a v konkretnem dejstvu. Fi- lozofija bi, po Jamesu, morala odkrivati raz- like, ki jih ljudem prinaša resniènost kate- re koli formule sveta.23 Pragmatizem se obrne stran od abstrakcij, zaprtih sistemov, obrne se k stvarnosti, dejstvom. Mo`nost za zbli- `anje znanosti in metafizike James vidi v svo- jem pristopu. Pragmatizmu nobena razlaga stvarnosti ni dokonèna in ne ustavi iskanja. Tako teorije postanejo orodja (instrumen- talizem24) za upravljanje s stvarnostjo. Po- membna lastnost pragmatizma je, da vse teo- rije naredi pro`ne.25 Pragmatizem sam je v prvi vrsti metoda in usmerja pogled k posle- dicam in dejstvom. Temeljnih pojmov metafizike se loti na enak naèin. Substance ne zanika, pove pa, da atributi tvorijo edino unovèljivo vrednost substance za naše izkustvo. Unovèljiva vred- nost pojma materija so npr. trdota, barva, razse`nost, oblika ipd.; te so njen edini po- men.26 Vse, kar pojem substance oznaèuje, je dejstvo povezanosti fenomenalnih lastnosti stvari. James pozna le en sam primer, v ka- terem ima pojem substance pragmatièno vrednost; to je razprava o evharistiji (akci- dentalne lastnosti ostanejo iste, substanca pa se spremeni). Tudi èlovekov temeljni odnos do sveta, npr. alternativa materializem/tei- zem je v nedokonèanem svetu izrazito prak- tièna. Gre za princip praktiènih rezultatov. Ti dve alternativi ka`eta prospektivno, se pra- vi, glede na prihodnost sveta drugaène rezul- tate, odnos do izkustva. Materializem tu ni jamstvo naših najbolj oddaljenih upov.27 Po- jem Boga ima glede na matematiène pojme mehaniène filozofije (tu je oèitno Jamesovo nasprotovanje moderni racionalistièni filo- zofiji z Descartesom na èelu) praktièno pred- nost, ker zagotavlja popoln red in ne duši èlo- vekovega upanja. Materializem pa pomeni unièenje upanja in razoèaranje. Vprašanja svobodne volje, ki je, kot smo videli, za Jamesa zelo pomembno, se prav tako loti s pragmatièno metodo in pove, da je vzrok za njeno predpostavljanje pragma- tièen. Obstaja instinktivno preprièanje v svo- bodno voljo; tako pragmatisti kot raciona- listi so ji pripisovali pragmatièno vrednost. Dokazal je, da je vera v svobodno voljo upra- vièena, ker pomeni mo`nost odprte prihod- nosti, novosti in napredka v svetu, je kozmo- loška teorija obljube28 nasproti determiniz- mu, ki pomeni nujnost in nemo`nost. Za- radi svobodne volje ima èlovek mo`nost us- tvarjalnega `ivljenja. Torej je èlovek avtor pristne novosti, kar se dogodi, je stvar slu- èaja, mo`nosti.29 Idejo svobodne volje spretno vkljuèuje v svoje dokazovanje prednosti pluralizma pred monizmom. “Svobodna volja pomeni samo resnièno novost, torej pluralizem sprejema idejo svobodne volje. ... Toda pluralizem, ki sprejema nedokonèan univerzum, z vrati in okni, ki so odprta vnaprej nenadzorljivim mo`nostim, nam daje manj religiozne goto- vosti kot monizem s svojim absolutno zapr- tim svetom.”30 James se sprašuje, kakšno vred- nost imata enost in mnogost. Svet monizma je doloèen, da bo rešen, je `e rešen, brezpo- gojno in od veènosti, navkljub fenomenal- nim pojavom tveganja. Privlaènost moniz- ma in religiozne metafizike izvira iz dejstva, da je naša empirièna prihodnost negotova in potrebuje neko višje jamstvo. Na to podroèje spadajo besede, ideje kot svobodna volja, 7(   Bog, Absolut, ki imajo le praktièen pomen. V tem kontekstu je James nepremišljeno za- pisal, da sholastiène definicije Boga pome- nijo manj kot niè.31 Gotovo je mislil, da te definicije niso imele nobene praktiène ko- notacije, toda ne da bi iskali dokaz za to, smo lahko gotovi, da so se ob poslušanju shola- stiènih predavanj o Bogu zganila srca mnogih študentov in da so imele vpliv na `ivljenje. Torej te definicije le nekaj pomenijo tudi z vidika pragmatizma, èeprav niso bile dose- `ene s pragmatièno metodo. Deloma je Ja- mesova izjava razumljiva zaradi njegovega upora intelektualistièni filozofiji, racionaliz- mu, toda krivdo za razvoj takšnega raciona- lizma, kot se mu upira, ne nosi sholastika am- pak Descartes. Svet stvari mora zopet prido- biti svoje pravice, pravi James in ta obrat po- imenuje filozofski protestantizem.32 Vprašanji enosti in mnoštva sta enakovred- ni, pomembno se je le vprašati, kakšno vred- nost ima enost ali mnoštvo za nas. Pragma- tizem se mora odreèi absolutnemu monizmu, enosti kot absolutnemu pluralizmu, mnoštvu. Postavlja se na pluralistièno stran in na vpra- šanje, koliko je povezanosti v svetu, odgovarja empirièno. Stvari so deloma loèene in delo- ma povezane. “Ni niti absolutne enosti niti absolutnega mnoštva s fiziènega vidika, ampak mešanica dobro doloèljivih naèinov obeh. Niti enost niti mnoštvo ni bolj bistvena lastnost, obe sta usklajeni znaèilnosti naravnega sveta.”33 Unovèljiva vrednost (cash-value) enote sveta, sveta, ki je deloma povezan, je, da tak svet ni veè kaos, ampak predstavlja univerzum do- loèene stopnje.34 James ima dilemo, ki izrašèa iz spora med pluralizmom in monizmom, za najbolj plodno dilemo v metafiziki. Monizem uvaja v filozofijo razna vprašanja, npr. problem zla (kako zlo, èe je izvor sveta, ki je en, dober), ki za pluralizem predstavlja samo praktièen problem, kako se zla rešiti. Svet, ki se èloveku prek izkustva javlja kot deloma kot eno predvsem pa kot mnoštvo, more èlovek interpretirati na tri naèine, si- steme. Prvi in najstarejši naèin interpretacije izkustva je zdrava pamet. Ta predstavlja upo- rabo doloèenih intelektualnih form, kategorij mišljenja, pojmov, s katerimi rokujemo z dejstvi tako, da jih mislimo. Zdrava pamet, ki je zbirka uspešnih hipotez, je prvi èlove- kov naèin pobega zmedi, ki vlada sredi toka izkustev. Drugi naèin je znanost, ki je funk- cionalna variacija zdrave pameti in ji gre za praktièno obvladovanje narave. Tretji naèin pa je filozofski kriticizem, kritièna filozofija, ki hipoteze (npr. o naravi) primerja z vidi- ka njihove uporabnosti.35 Ti sistemi, ki vsi obravnavajo svet, stvar- nost, tok izkustva, morejo priti v konflikt pri vprašanju, kaj je resnica. Za Jamesa je obve- ljalo preveè poenostavljajoèe mnenje, èeš da je resnica vse, kar pripelje do koristnega uèin- ka. Tako je bila pragmatistièna koncepcija resnice, strnjena v trditev: “Resnièno je ti- sto, kar je za posameznika koristno,” glav- na tarèa napadov na pragmatizem.36 Jame- su je gotovo uspelo ovreèi preprièanje, da je pragmatizem filozofija oportunizma. Njegova filozofija razodeva napor mišljenja, moèno osebno vpletenost v razmišljanja, um, ki skuša uiti vsem sistemskim omejitvam. Resnica je lastnost nekaterih idej, ki posnemajo stvar- nost, iz katere izhajajo. Pragmatizem k vpra- šanju resnice pristopa enako kot k ostalim metafiziènim problemom. Sprašuje se, kak- šno razliko proizvede v dejanskem `ivljenju resniènost ali neresniènost doloèene ideje, kakšna je unovèljiva vrednost resnice. “Re- sniène so tiste ideje, ki jih lahko usvojimo, validiramo, podpremo, verificiramo. Nere- sniène so tiste, ki jih ne moremo.”37 Posedo- vanje resnice pomeni posedovanje instrumen- tov delovanja in je sredstvo za dosego dru- gih `ivljenjsko pomembnih zadovoljstev. Dol`nost, da dosegamo resnico, se sama ute- melji s praktiènimi razlogi, s konkretnimi ko- ristmi. Resnièna preprièanja delujejo dobro- 7(  # dejno. Torej je resnic veè, nasproti “slepilu racionalistiènega uma”,38 da je resnica ena. Resnice so preprièanja o stvarnosti, to pa mo- rajo resnice upoštevati. Resnica pomeni funk- cijo vodenja, ki se izplaèa, ki je koristno. Tu gre za teoretièno doloèitev odnosa med ab- straktnimi idejami in konkretnimi zaznava- mi, koncepti in percepti. Koncepti, pojmi, so izpeljani iz izkustva, percepta in dobijo neko novo neodvisno stvarnost, obenem pa ohranijo sposobnost, da vodijo nazaj do per- ceptov. Torej je vprašanje resnice pri Jamesu tesno povezano z njegovo teoretizacijo od- nosa med perceptom in konceptom. Resniè- nost ideje ni njena inherentna lastnost, am- pak se resnici dogodi, njena resniènost je torej dogodek, proces. Resnica oz. neko preprièa- nje o stvarnosti je proces, proizvod, ki na- stane iz novega izkustva o neki stvari in pred- hodne resnice, ki jo imamo o njej. Novo iz- kustvo stare resnice postavlja v drugo luè. In novo spoznanje se mora prilagajati `e obsto- jeèim spoznanjem. Ta proizvod je nova re- snica, ki stvarnosti na podlagi novih dejstev, ki jih dobimo iz izkustva, bolj odgovarja. Gle- de povsem objektivne resnice, resnice, ki os- taja vedno enaka, James pravi: “Èisto objek- tivne resnice, resnice, pri osnovanju katere ni igrala funkcija povzroèanja èloveškega za- dovoljstva z zdru`evanjem prejšnjih delov iz- kustva z novimi deli sploh nobene vloge, ni nikjer najti. Biti resnièen je izvajati to zdru- `itveno funkcijo.”39 To pomeni, da od èlo- veškega mišljenja neodvisne stvarnosti ni nik- jer najti, je vedno `e potvorjena, ker jo èlo- veško mišljenje takoj predela v za nas spre- jemljivo obliko (v ideje, pojme, hipoteze). Èutnozaznavnega jedra stvarnosti ne pose- dujemo,40 ga ne moremo nikdar doseèi, ker je `e sama ideja o njem zgrajena na koncep- tih. Torej idejo èutnozaznavnega jedra stvar- nosti dobimo na osnovi retrospektivne reflek- sije o izvoru naših konceptov, ki jih dobimo iz perceptov. Neposredno zaznavno `ivljenje brez konceptov, s katerimi ga obvladujemo, bi bilo nepopisna zmeda.41 Tudi resnica ni stvarnost sama, ampak je naše preprièanje o stvarnosti; bolj ko se sklada z novimi odkritji, z novimi izkustvi stvarnosti, bolj je resniè- na. Na polju èutnih zaznav, evidentnih iz- kustev, naši umi ka`ejo samovoljno izbiro, dano stvarnost lahko pojmujemo na ta ali oni naèin, ki je vsak enako resnièen.42 Tok èut- nozaznavne (perceptualne) stvarnosti po svoji volji razdelimo v takšne ali drugaène zaznave. Èloveški prispevek je nemogoèe odstraniti iz procesa nastajanja resnice. Stvarnost je tako za pragmatizem nedovršena, nepopolna, je še v izdelavi in ima mo`nost dopolnitve v pri- hodnosti. V tej lastnosti pragmatizma, ki stvarnost, vesolje pojmuje kot nedokonèa- no in rastoèe, je po Jamesu prednost prag- matizma pred racionalizom, ki vesolje poj- muje kot dokonèano. Nedokonèano vesolje daje mo`nost èloveški ustvarjalnosti in pro- stor svobodni volji. James ni obravnaval le razvidnih oz. evi- dentnih izkustev. Konceptualiziral je tudi pre- prièanja, ki ne potrebujejo podpore evidence. Govoril je o upravièenosti prostovoljno spre- jete vere. Peircevo pragmatièno naèelo je apli- ciral na podroèje religije. Èe je hipoteza `iva (`ivost hipoteze oznaèuje njeno razmerje do posameznega misleca), misleca privlaèi kot realna mo`nost.43 `iva hipoteza dejansko po- meni pripravljenost za delovanje oz. vero. Ja- mes zavraèa Cliffordovo trditev, da je napaka verovati v karkoli na podlagi nezadostnih do- kazov.44 Naša strastna narava (misli na tisto, kar se v nas ne tièe uma) se sme in mora od- loèiti med dvema opcijama,45 kadar je opcija pristna in ne more biti odloèena na podla- gi intelekta, ko intelekt ne more prepoznati nobenega zanesljivega znamenja, da bi vedel, ali je to resnica ali ne. James se kot empiristi odreèe doktrini absolutne gotovosti, prepoz- nanja resnice, toda ne odpove se iskanju re- snice ali upanju vanjo. “Vero gradimo v upa- 7(   nju na njen obstoj.”46 Naša strastna narava, ki vpliva na naša mnenja, nam veleva, da mo- ramo misliti tako, da se izognemo zmoti in da pridobimo resnico. Moralna vprašanja so takšna, da zahtevajo odloèitev na podlagi nezadostnih dokazov. Na isti ravni je vprašanje osebnih odnosov. @elja po doloèeni vrsti resnice povzroèi obstoj te resnice. “Obstajajo primeri, v katerih dejs- tvo sploh ne more nastopiti, èe ne obstaja predhodna vera v njegov obstoj.”47 Vera v to dejstvo pomaga ustvariti to dejstvo. Predhod- na vera se torej v doloèenih postavkah zah- teva, èe je to postavko potrebno šele dose- èi. Kolektiv v podjetju ne bi nikoli dosegel zastavljenih ciljev, èe ne bi vsi udele`eni verjeli v mo`nost dosege teh ciljev. Pri resnicah, ki so odvisne od naših osebnih dejanj, je vera zakonita, celo nujno potrebna stvar. James je tu pokazal upravièenost vere. Pragmatizma ne moremo enaèiti s pozi- tivistièno trdoumnostjo, kot da zanièuje vsak pojem.48 Brani tudi racionalistiène hipote- ze, kolikor imajo praktiène posledice in pred- stavljajo pragmatièno uspešne pojme. Prag- matizem ostaja zanimiv predvsem s stališèa njegove inkluzivnosti, ki kljub upoštevanju razliènih hipotez ne daje videza eklekticiz- ma. Pragmatièna metoda upošteva strukturo stvarnosti in strukturo našega spoznanja in delovanja. Ne gre ji za definicijo resnice, am- pak za odkrivanje resnice, ki ni nikoli do- konèna, ker raste z novimi izkustvi iz percep- tualnega toka in išèe veèjo usklajenost èlo- veških spoznanj in stvarnosti. 6 *#* Jamesova teorija konceptov je kljuèna pri obravnavanju pragmatizma. Postavke svoje metafizike je skušal prikazati v delu Some Problems of Philosophy, kjer predstavi svojo razlago49 enosti in mnoštva, novosti, neskonè- nosti, vzroènosti ter perceptov in konceptov. Vprašanje konceptov in perceptov nave`e na izvorno metafizièno vprašanje biti; na izkus- tvo, da stvari in dejstva so. Glede tega, da dejstva (npr. neka stvar) enostavno so, James pravi, da je “naš poklic mnogo bolj njihov kaj kot njihov odkod in zakaj”.50 Kaj stvari pa obravnavajo koncepti in percepti. Pri kon- ceptih in perceptih gre za razliko med mi- slimi in stvarmi, idejami in zaznavami. Zaz- nava (sensation) in misel sta v èloveku pome- šana, toda se razlikujeta. Misel se pojavlja kot naddodana funkcija, ki nas navaja na širšo razlago okolja, kot jo imajo `ivali. Percep- ti (posamezne zaznane stvari, ki jih s pomoèjo doloèene pozornosti osamimo iz perceptual- nega toka) so neprekinjeni, kontinuirani, koncepti pa nepovezani, abstraktni, diskretni. Perceptualni tok sam ne pomeni niè in je samo to, kar neposredno je, vedno je mnogo- hkrati in vsebuje neštete vidike, ki jih kon- cepcija lahko osami. Koncepcija posamezne dele zaznavnega kontinuuma poimenuje, pove, kaj so ti posamezni deli. “Intelektualno `ivljenje èloveka obstoji skoraj v celoti v za- menjevanju perceptualnega reda, v katerem mu izvorno prihaja njegova izkušnja, s kon- ceptualnim redom.”51 Percepcija posameznih dejstev se spreminja, koncepti pa se ne spre- minjajo, zato so odnosi med njimi stalni. Ja- mes odobrava empiristièni nazor glede izvora konceptov, ki pravi, da izhajajo iz praktiè- ne izkušnje. Toda za pragmatizem je pomem- bnejše vprašanje kot izvor, funkcionalna upo- rabnost in vrednost konceptov. Glavna na- loga konceptov je, da se ponovno zdru`ijo s percepti, da privedejo misel nazaj v percep- tualni svet z boljšo kontrolo stanja tu.52 Kon- cepti so izpeljani iz izkustva, percepta in nato dobijo neko novo, neodvisno realnost, pri tem pa ohranijo sposobnost, da vodijo “na- zaj” do perceptov. Vsak koncept, npr. èlovek, oznaèuje tri stvari: 1. besedo samo; 2. nejasno sliko tega koncepta; 3. instrument za zdru`evanje do- loèenih predmetov, funkcijo koncepta. Ne- 7(  # kateri koncepti, kot npr. Bog, vzrok, pod- stat, duša ..., imajo tako nejasno sliko, da se zdi, da je celotna njihova vrednost funkcio- nalna. Pomen teh konceptov obstoji v po- sledicah, h katerim vodijo in se ka`ejo v po- teku našega delovanja ali mišljenja. Pragma- tièno pravilo je, da pomen koncepta vedno najdemo, èe ne v èutni posameznosti, ki jo neposredno oznaèuje, pa v doloèeni razliki, ki jo povzroèi v toku èloveške izkušnje, èe je resnièen.53 Gre za metodo razjasnjevanja po- mena konceptov, tako da sledimo le njihovi funkciji. Torej so posledice, ki jih koncept proizvede, edini kriterij njegovega pomena in preizkus njegove resnice. Izvor konceptov je v èlovekovem nado- mešèanju obèutij, zaznav s koncepti. Tako je gotovo èloveška misel imela v zaèetku iz- kljuèno praktièno uporabnost. Koncepcija je naddodana sposobnost naši goli percep- tualni zavesti. Koncepti nam omogoèijo, da percepte bolje razumemo. V konceptualni red prevajamo naše izkušnje, da `ivljenje la`e obvladujemo. Odnos konceptov do percep- tov je “kot odnos vida do tipa. Vid nas pri- pravlja na stike, ko so še daleè stran.”54 Per- cepcija torej zadeva le stvari tu in zdaj, kon- cepcija pa ima sposobnost predvidevanja od- daljenega, podobnosti in nepodobnosti, pre- teklosti in prihodnosti. Konceptualni prevod perceptualni tok raz- re`e na posamezne, doloèene in nepoveza- ne dele. Tako so odnosi med koncepti sta- tièni in konceptualni red je diskontinuiran nasproti perceptualnemu toku, ki predstavlja kontinuiteto, dinamiko, v kateri se posamez- ne stvari, ki stojijo ena poleg druge (èasov- no, prostorsko), povezujejo, so sopredrte (compenetration), njihove meje se stapljajo. Ne gre za golo jukstapozicijo (juxtaposition), sopostavitev stvari, kot to velja za koncep- te, ki predstavljajo statiène odnose. Dinamiè- ne odnose perceptualnega toka prevaja v sta- tiène koncepte, ki se ne spreminjajo, osta- jajo isti, kljub spreminjanju stvarnosti, ka- tero oznaèujejo. “Konceptualno spoznanje je vedno neadekvatno polnosti stvarnosti, ki naj je spoznana.”55 Jamesova teza je nepre- kosljivost zaznavanja. Dokazati jo skuša s tem, da poka`e dve stvari. Prviè, da so kon- cepti sekundarne formacije. Koncepcija pred- postavlja percepcijo. Da koncept razumeš, moraš vedeti, kaj pomeni. Vedno pomeni nek to (this, doloèen del perceptualnega toka) ali nek abstrakten del to-ja, s katerim se naj- prej sreèamo v perceptualnem toku. Drugiè, da koncepti ponarejajo in onemogoèajo ra- zumevanje toka. Konceptualna shema (vrsta konceptov, ki jih koncepcija dobi in izloèi iz perceptualnega toka) sestoji iz nepovezanih izrazov in tako perceptualni tok pokriva le mestoma in nepopolno. Bistvene znaèilnosti percepta uidejo, ko damo na njegovo mesto koncept. Percepti imajo glede na koncepte prednost. Koncepti so togi in ne delujejo, èe- prav oznaèujejo dejavnost in gibajoèe dele v toku. Percepcija daje našemu spoznanju in- tenzivnost (vsebino), koncepcija pa razse`- nost (ekstenzivnost). Tudi z razlago koncep- tov in perceptov s pragmatièno metodo Ja- mes spet poka`e na nezadostnost in nepri- mernost intelektualistiène, racionalistiène fi- lozofije, ker z naštevanjem pik in delov kon- tinuuma tega ne dobiš nazaj. Racionalistièni misleci predpostavljajo konèno stvarnost kot statièno, medtem ko perceptualno `ivljenje kipi od dejavnosti in sprememb.56 Konceptualni prevod torej v svoji skrajni posledici uvede mnogo te`av. Hume npr. zanika vzroènost verjetno zato, ker je vzrok in posledico dojemal kot dva koncepta. In ker so koncepti statièni, nepo- vezani, med njimi ni nujne, vzroène zveze. Vzroènost je le dodaten koncept, ki oznaèuje našo navado, da za doloèenimi dogodki pri- èakujemo druge. Prav tako sta gibanje in sprememba v konceptualnem prevodu nemo- goèa. Saj tudi neskonèna vrsta statiènih kon- 7(   Bara Remec: Dobrotni plamen 7(  # ceptov ne more izèrpati kontinuuma percep- tualnega toka. Kontinuiteta v konceptualnem svetu je nemogoèa. Mnogo-v-enosti (many- in-oneness), ki jo ponuja percepcija, je nemo- goèe sestaviti intelektualno s koncepti.57 Z idejami se izvorna sopredrtost mnogosti-v- enosti, ki jo zaznavanje izvorno daje, izgu- bi. Konceptualni sistemi, koncepti predstav- ljajo razlièna podroèja stvarnosti in so prav tako resnièni kot percepti, ker ne moremo `iveti, ne da bi jih upoštevali. James samo vlogo filozofije moèno pove- zuje s svojim nazorom o konceptu in percep- tu, ki predstavlja njegov pristop k stvarno- sti, torej pragmatistièno metafiziko. “Èe je cilj filozofije pridobiti celotno stvarnost z mi- slijo, potem ne more biti niè pred celoto nepo- sredne perceptualne izkušnje predmet filozo- fije, ker se le v takšni izkušnji stvarnost intimno in konkretno nahaja. Toda filozof, èeprav kot konèno bitje ni sposoben obseèi veè kot nekaj be`nih trenutkov takšne izkušnje, je vendar spo- soben razširiti svoje spoznanje preko takšnih trenutkov z idealnim simbolom drugih trenut- kov. Tako zastopniško upravlja mnoge percep- cije, ki so zunaj dosega. Toda koncepti, s ka- terimi to naredi, s tem da so drobni izvleèki percepcije, so vedno nezadostni predstavniki le te. Èeprav koncepti prinašajo širšo informacijo, ne smejo biti nikoli obravnavani na raciona- listièen naèin, kot da prinašajo globljo lastnost (stvarnosti). Globlje znaèilnosti stvarnosti se najde samo v perceptualni izkušnji. Samo tu se sreèamo s kontinuiteto ali s stapljanjem ene stvari z drugo, samo tu s samostjo (self), s pod- statjo, s kvalitetami, z dejavnostjo v njenih raz- liènih oblikah, s èasom, z vzrokom, s spremem- bo, z novostjo, s te`enjem in s svobodo. Proti vsem takšnim znaèilnostim stvarnosti lahko me- toda konceptualnega prevoda, ko je odkrito in kritièno izpeljana, postavlja le svoj non pos- sumus, in jih oznaèi za neresniène in absurd- ne.”58 Torej se pragmatistièna metafizika59 res ka`e kot tisti vmesni naèin razmišljanja med racionalizmom in empirizmom, med idejami in dejstvi. Ka`e na pomanjkljivosti intelek- tualizma in monizma in na prednosti empi- rizma in pluralizma. Reši pojem novosti,60 ki je mogoèa v perceptualnem redu in sve- tu svobodnih, nedeterminiranih ljudi. Per- cepti, ki se vedno spreminjajo, prinašajo ele- mente resniène novosti v našo izkušnjo. “Ta novost ne najde predstavitve v konceptual- ni metodi, kajti koncepti so abstrahirani iz `e videne ali dane izkušnje. ... Koncepti so posmrtni preparati (perceptov), ki ustreza- jo le retrospektivnemu razumevanju; in ko jih uporabimo, da bi definirali univerzum prospektivno, moramo priznati, da lahko dajo le gole abstraktne obrise ali pribli`no skico, k èesar zapolnjevanju mora biti pokli- cana percepcija.”61 Filozofija s pragmatizmom po Jamesu ponovno dokazuje bistveno isto- vetnost z znanostjo (znanosti kot tiste, ki so se postopoma cepile z osnovnega debla filo- zofije).62 Konceptualni (idealni) sistemi pred- stavljajo razlièna podroèja stvarnosti. Kon- cepti so prav tako resnièni kot percepti, ker ne moremo `iveti, ne da bi jih upoštevali. Karkoli moramo upoštevati, je resnièno (pragmatièno uspešnega pojma ne moremo obravnavati kot neresniènega). Ko koncepte in percepte obravnavamo skupaj, se stapljajo eden v drugega. Koncepti so evaporat iz na- roèja percepcije, v katero se ponovno kon- denzirajo, ko so pozvani k praktièni uporabi. Koncepte pripenjamo na percepte in obrat- no. V svetu, v katerem `ivimo, je nemogo- èe razvozlati prispevke intelekta od prispev- kov èutov. Zaviti so skupaj. “Percepcija spod- bada našo misel in misel bogati našo percep- cijo. Veè ko vidimo, veè mislimo; medtem ko veè ko mislimo, veè vidimo v naših ne- posrednih izkušnjah.”63 Svet, v katerem so mogoèe novosti, po- nuja vznemirljive mo`nosti razvoja (na boljše, èe se vsak posameznik maksimalno potrudi). Ta metafizika v okviru epistemologije zmehèa 7(   pojem absolutne resnice. Vsakdo je udele- `en le na delu resnice. “Kar je dano v toku izkušnje, je absolutno resnièno.”64 Zaradi tega James upošteva ne samo razvidna, empirièna izkustva, ampak tudi mistièna, religiozna iz- kustva. Sam pojem resnice ostaja gibljiv in razširljiv ter je, prej kot na podroèje ideal- nega, postavljen na podroèje funkcionalnega, na podroèje èlovekovega delovanja. Na po- droèju resnice in morale (teleološka etika) se ka`e pomanjkljivost pragmatizma, ker nima jasno doloèenega konènega dobra, h katere- mu naj te`imo.65 6 070((#3 !' 0( Pragmatizem ne zavraèa nobene hipoteze, èe iz nje izhajajo za `ivljenje koristne posle- dice. Koncepcija, npr. hipoteza religije, nima pomena, èe nima nobene rabe in ima tisto stopnjo pomena, kolikor ima rabe, torej, ko- likor se uporablja in ima koristen vpliv na `ivljenje. James vprašanje religije navezuje na vpra- šanje odnosa do odrešitve sveta. Monizmu lastni optimizem pravi, da je odrešitev nei- zogibna. Pluralistiènemu pristopu lasten me- liorizem pa pravi, da odrešitev sveta ni niti neizogibna niti nemo`na. Odrešitev sveta je torej mo`nost. Mo`nosti pa so konkretno os- novane, imajo stvarne pogoje, kar pomeni, da so nekateri pogoji produkcije mo`ne stvari `e navzoèi. Odrešitev sveta je mo`na in po- meni, da so nekateri pogoji za odrešitev `e tu in odrešitev postaja verjetnejša, ko se mno- `ijo pogoji zanjo.66 Pragmatizem se zavzema za pluralizem in predlaga meliorizem, dejaven pristop k usodi sveta, ki pravi, da bo svet odrešen, èe bo vsak posamezen dejavnik “dal vse od sebe”.67 Tako mi kot drugi imajo vpliv na usodo pluralistiènega sveta. V takem svetu tvegamo. Ostalim faktorjem, ki vplivajo na usodo sveta, moramo zaupati in èe bomo vsi dali vse od sebe, bo svet izpopolnjen. Rezul- tati sveta utegnejo biti delno odvisni od naših dejanj, naša dejanja pa so odvisna od naše religije.68 Za pragmatizem je tudi hipoteza o Bogu resnièna, èe deluje zadovoljivo. In izkustvo pri- èa, da dejansko deluje, vprašanje je le, kako to hipotezo izgraditi, da se bo zadovoljivo zdru`ila z ostalimi delujoèimi resnicami, re- snicami, ki se jih dr`imo, kako naj ta hipo- teza, èe je resnièna, prestane napade starih re- snic. Pragmatizem ni ateistièni sistem,69 èe do- pustimo, da je religija pluralistièna ali pa vsaj melioristiène vrste. Religiozno izkustvo pri- èa, da višje sile obstajajo. Vesolje gotovo nudi široko paleto izkustev, tako da James pravi, da dvomi, da je èloveško izkustvo najvišja ob- lika izkustva v vesolju in da se le be`no do- tikamo širšega `ivljenja stvari. “Prej sem mne- nja, da smo s celoto vesolja v precej podob- nem odnosu, kot so naši pasji in maèji ljub- ljenèki s celoto èloveškega `ivljenja.”70 Kot re- ligiozno sintezo, ki bi jo potrebovali, James predlaga pragmatistièno oz. meloristièno vrsto teizma; sinteza, ki se izogiba trdemu natura- lizmu in mili monistièni religiji. V spisu Volja do verovanja (The Will to Believe) James zagovarja upravièenost pro- stovoljno sprejete vere. Religija je `iva hipo- teza, ker ljudi privlaèi kot realna mo`nost. Religija je pristna opcija, ker naj bi z njo pri- dobili, in je prisilna opcija, kar se tièe do- brega.71 Pomeni odloèitev na osnovi nezadost- ne razvidnosti in doloèeno stopnjo tveganja. Pomeni vero v neko dejstvo, èeprav to še ne obstaja in ni evidentnih razlogov zanj. “Ob- stajajo primeri, v katerih dejstvo sploh ne more nastopiti, èe ne obstaja predhodna vera v njegov nastop.”72 V dodatku h knjigi Some Problems of Phi- losophy z naslovom Faith and The Right to Be- lieve, ki predstavlja moralne in epistemološke posledice Jamesove filozofije, prav tako do- kazuje, da imamo vpliv na doloèanje prihod- nosti. In èe imamo takšen vpliv, imamo tudi 7(  # odgovornost, da uveljavimo najboljše mo`ne rezultate. V tem spisu je osnoval ne le mo- ralni, ampak tudi epistemološki argument za vero. Vera torej lahko pomaga ustvariti dejstvo. Torej je pri resnicah, ki so odvisne od naših osebnih dejanj, vera nujno potrebna stvar. Osebno `ivljenje spodbija trditev, da je napak verovati v karkoli na podlagi neza- dostnih dokazov. Vero gradimo v upanju na njen obstoj. “Znanost ne bi bila tako napred- na, kot je, èe bi iz igre izkljuèili strastne `elje posameznikov po potrjevanju svojih vero- vanj.”73 Proti intelektualistom (racionalistom, empiristom), ki vero zavraèajo, dokler ne na- stopi povsem intelektualna evidenca, James pravi, da mnogokrat ne moremo èakati na evidenco, da bi ušli napaki, ampak moramo delovati po najbolj verjetni hipotezi in se iz- postaviti tveganju napake. “Vera ostaja ena od neodtujljivih pravic našega duha. Seve- da mora ostati praktièni ne dogmatièni od- nos. Iti mora vštric s toleranco drugih ver, z iskanjem najbolj verjetnega in s polno za- vestjo odgovornosti in tveganja.”74 Obravna- vana more biti kot oblikovalni faktor vesolja, èe smo njegovi sestavni deli, in z našim rav- nanjem sodoloèitelji tega, kar utegne biti nje- gov dokonèni znaèaj. Indiferentnost, nepripravljenost delovati brez zadostne razvidnosti, se tudi na podroèju znanosti izka`e za neustrezno. Ne moremo vedno èakati na prihod prisilnih dokazov. Moralna vprašanja so tista, katerih odgovor ne more èakati na prihod dokazov, da bi bilo prav tako ravnati. Tudi pri vprašanju osebnih odnosov ne gre brez vere; `elja po doloèeni vrsti resnice tu povzroèi obstoj te resnice. Vera v takšnih primerih proizvede svojo last- no verifikacijo. “... imamo pravico na naše lastno tveganje verjeti vsaki hipotezi, ki je do- volj `iva, da spravi našo voljo v skušnjavo.”75 Svoboda verjeti torej pokriva le `ive opcije, te pa predstavljajo veèino `ivljenjsko pomem- bnih odloèitev. Prav pri vprašanju vere Jamesova filozofija razkriva najglobljo osebno vpletenost. Nje- gova najpomembnejša knjiga o religiji Raz- liènosti religioznega izkustva s podnaslovom Študija o èloveški naravi76 ne obravnava re- ligioznih institucij ali obredov, ampak “ob- èutke, dejanja in izkušnje posameznih ljudi v njihovi samoti, v kolikor se razumejo, da stojijo v odnosu do tega, kar imajo za bo`an- sko”.77 Slednji citat Jamesu ob enem pomeni tudi poskus definicije religije.78 Hotel je opi- sati religiozni sestav èloveka. Zvest svojemu preprièanju, da nas seznanjenost s posamez- nostmi pogosto naredi bolj modre kot ab- straktne formule, je knjigo napolnil z obi- lico praktiènih primerov religioznega izkus- tva. V poglavju 16. in 17. o mistiki našteje štiri znaèilnosti mistiènega stanja: je neizgo- vorljivo; je neka spoznavna kvaliteta; je min- ljivo, kratkotrajno; pasivnost, osebek je v tem stanju trpen.79 Mistièna stanja predstavlja- jo loèeno podroèje zavesti in spodbijajo iz- kljuèno avtoriteto razumskih stanj zavesti, ki temeljijo samo na razumevanju in èutih. Obièajni zunanji vsebini zavesti dodajajo nadèuten pomen. So darovi, s pomoèjo ka- terih dejstva, ki jih `e imamo, dobijo novo izraznost in novo vez z našim dejavnim `iv- ljenjem. Upoštevaje pragmatistièna naèela, ki upoštevajo vse hipoteze, vsa izkustva, ki jih èlovek do`ivi, se James vprašuje, ali mi- stièna stanja morda niso “okna, skozi katera duh gleda na bolj obse`en in vkljuèujoè svet”.80 Cilj te knjige je predstavil v enem svo- jih pisem. Najprej je hotel izkušnjo obraniti pred filozofijo kot resnièno hrbtenico sve- tovnega religioznega `ivljenja. Za drugi cilj knjige pa si je zadal preprièati bralca, da bi verjel, da je `ivljenje religije najpomembnejša funkcija èloveštva.81 James se v svojih delih predstavlja kot re- snièno izviren mislec, ki ni hotel slediti tra- dicionalnim filozofskim šolam. Ponudil je nov pristop k filozofiji, ki je zvest celostnemu 7(   èloveškemu izkustvu, ki razkriva Jamesovega išèoèega duha, ki je nenehno v gibanju in po- nuja `ivo misel, polno novih miselnih nastav- kov. Pomanjkljivost pragmatizma lahko od- krijemo prav v pretiranem sledenju èloveš- kemu izkustvu in premajhnem upoštevanju refleksije kot tiste razumske zmo`nosti, ki je sposobna odkriti tudi bistveno ‚nezadovolji- vost‘ kakšne hipoteze, kljub njenemu ‚korist- nemu in zadovoljivemu‘ delovanju. Literatura Craig, E.: Routledge Encyclopedia of Philosophy. London: Routledge, 1998. Encyclopedia Britannica, vol. 12. Chicago, London, Toronto, 1951. James, William: Pragmatizem. Ljubljana: Krtina, 2002. James, William: Some Problems of Philosophy. A Beginning of an Introduction to Philosophy. Lincoln and London: University of Nebraska Press, 1996. James, William: Faith and The Right to Believe, v: Some Problems of Philosophy. A Beginning of an Introduction to Philosophy. Lincoln and London: University of Nebraska Press, 1996. James, William: The Varieties of Religious Experience. A Study in Human Nature. New York: Penguin Books Ltd., 1982. James, William: The Varieties of Religious Experience. A Study in Human Nature. Centenary edition. London and New York: Routledge, 2002. James, William: Volja do verovanja, v: Pragmatizem, Ljubljana: Krtina, 2002. Murphy, J. P.: Pragmatism: from Peirce to Davidson. Boulder: Westview Press, 1990. Peirce, Charles S.: Philosophical Writings of Peirce. New York: Dover Publications, 1955, 269-270; navedeno po J. P. Murphy: Pragmatism: from Peirce to Davidson. Boulder: Westview Press, 1990. Rorty, Richard: Philosophy and Social Hope. London: Clays Ltd, 1999. Stres, Anton: Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Dru`ina, 1999. Šimenc, Marjan: William James, Pragmatizem in resnica, v: Pragmatizem. Ljubljana: Krtina, 2002. Taylor, Charles: Varieties of Religion Today. William James Revisited. Cambridge, London: Harvard University Press, 2002. URL: “http://plato.stanford.edu/entries/james/”. URL: “www.bartleby.com/65/de/Dewey-Jo.html”. 1. Prim. M. Šimenc, William James, Pragmatizem in resnica, v: William James, Pragmatizem, Ljubljana, Krtina, 2002, 209-210. 2. Pobudo za nastanek tega kluba, katerega dejavnost je cvetela v 70-ih letih 19. st., je dal James. Prim. J. P. Murphy, Pragmatism: from Peirce to Davidson, Boulder, Westview Press, 1990, 14. 3. Prim. J. P. Murphy, n. d., 21. 4. C. S. Peirce, Philosophical Writings of Peirce, New York, Dover Publications, 1955, 269-270; navedeno po J. P. Murphy, n. d., 23. Peirce je dejal, da je edina funkcija misli proizvajanje preprièanja. “The production of belief is the sole function of thought.” S tem se bi strinjala tako James kot Dewey. 5. Prim. Murphy, n. d., 46. 6. C. S. Peirce, n. d., navedeno po Murphy, n. d., 27-31. Murphy navaja še devet drugih pragmatiènih principov, ki jih izlušèi iz Peirceovih del, npr.: “Naša ideja katere koli stvari je naša ideja njenih èutnih uèinkov; naše vere, preprièanja so istovetna, èe in samo èe povzroèijo isti naèin delovanja; pomen misli je preprièanje, ki ga proizvede.” 7. Prim. E. Craig, Routledge Encyclopedia of Philosophy, vol. 7, London, Routledge, 1998, 633. 8. The Writings of William James, Chicago and London, The University of Chicago Press, 1977, 7; navedeno po Murphy, n. d., 16. 9. Prim. E. Craig, n. d., 634. 10. Prim. Encyclopedia Britannica, vol. 12, Chicago, London, Toronto, 1951, 883. 11. Prim. E. Taylor, The Spiritual Roots of James’s Varieties of Religious Experience, v: W. James, Varieties of Religious Experience, London and New York, Routledge, 2002, XXI-XXIII. 12. Prim. URL: “http://plato.stanford.edu/entries/ james/”. 13. Prim. Murphy, n. d., 34-35. 14. Prim. “http://plato.stanford.edu/entries/james/”. S Principi psihologije je vplival na generacije evropskih in ameriških mislecev, vkljuèno z Edmundom Husserlom, Bertrandom Russellom, Johnom Deweyem in Ludwigom Wittgensteinom. 15. Prim. Encyclopedia Britannica, vol. 12, Chicago, London, Toronto, 1951, 885-886. 16. M. Šimenc, n. d., 221. 17. Prim. R. Rorty, Philosophy and Social Hope, London, Clays Ltd, 1999, 23. 18. W. James, Pragmatizem, 19. 19. W. James, n. d., 22. 20. W. James, n. d., 24. 21. W. James, n. d. , 31. 22. W. James, Pragmatizem, 38. 23. Prim. W. James, n. d., 37. 7(  # 24. Instrumentalizem ima tesno povezavo s pragmatizmom in utilitarizmom. Trdi, da so razliène oblike èloveške dejavnosti instrumenti, orodja, ki so jih razvili ljudje, da bi reševali mnoge osebne in dru`bene probleme. Problemi se stalno spreminjajo, zato se morajo tudi orodja, ki se jih lotevajo. Za boljšo predstavitev glej: www.bartleby.com/65/de/Dewey-Jo.html. 25. Prim. W. James, n. d., 39. 26. Prim. W. James, n. d., 57. 27. Prim. W. James, n. d., 65. 28. Prim. W. James, n. d., 71. 29. Prim. W. James, Some Problems of Philosophy. A Beginning of an Introduction to Philosophy, Lincoln and London, University of Nebraska Press, 1996, 145. 30. W. James, n. d., 141. 31. Prim. W. James, Pragmatizem, 72. 32. Prim. W. James, n. d., 73. 33. W. James, Some Problems, 127. 34. Prim. W. James, n. d., 132-133. 35. Prim. W. James, Pragmatizem, 95-105. 36. Prim. M. Šimenc, n. d.., 212. 37. W. James, Pragmatizem, 110. 38. W. James, n. d., 129. 39. W. James, n. d., 45. 40. Prim. W. James, n. d., 134. 41. Prim. W. James, Some Problems..., 50. 42. Prim. W. James, Pragmatizem, 135 43. Prim. W. James, Volja do verovanja, v: W. James, Pragmatizem, 184. 44. Prim. W. James, Volja do verovanja, 189. 45. James razlikuje pristno opcijo, ki je `iva (zadeva dotiènega misleca), prisilna (ko ni druge mo`nosti, kot da naredimo odloèitev) in pomembna (predstavlja neko edinstveno prilo`nost). Opcija, ki jo volji ponuja Pascalova stava, je za Jamesa mrtva. Prim. W. James, Volja do verovanja, 187. 46. W. James, n. d., 195, 199. “Znanost bi bila manj napredna, èe bi iz igre izkljuèili strastne `elje posameznikov po potrjevanju svojih verovanj.” 47. W. James, n. d., 202. 48. Prim. W. James, Pragmatizem, 142. 49. James bi v skladu s pragmatizmom, ki dela vse teorije pro`ne in pojem resnice pušèa odprt iskanju novih, obvladovanju stvarnosti v èloveškem `ivljenju bolj prikladnih in primernih dejstev, odkritij, raje kot razlaga rekel opis oz. pristop na podlagi pragmatiène metode k doloèeni stvari. 50. W. James, Some Problems..., 46. 51. W. James, n. d., 51. 52. Prim. W. James, n. d., 57. 53. Prim. W. James, n. d., 60. 54. W. James, n. d., 71-72. 55. W. James, n. d., 79. 56. Prim. W. James, n. d., 85. 57. Prim. W. James, n.d., 91. 58. W. James, n. d., 96-97. 59. Izraz je moj, ne vem, èe je primeren, toda uporaben je vsaj v smislu pragmatizma, ker pomaga oznaèiti doloèeno stvarnost, oznaèuje doloèeno razliko (tako stvarno kot mentalno). 60. Prim. W. James, n. d., 166-187. 61. W. James, n. d., 98-99. 62. Prim. W. James, n. d., 1-5, 100. 63. W. James, n. d., 108. 64. W. James, n. d., 109. 65. Prim. A. Stres, Etika ali filozofija morale, Ljubljana, Dru`ina, 1999, 107. 66. Prim. W. James, Pragmatizem, 150-151. 67. W. James, n. d., 153 (“... do their best”). 68. Prim. W. James, Faith and The Right to Believe, v: Some Problems of Philosophy, 223. 69. Jamesova knjiga The Varieties of Religious Experience se pogosto obravnava kot argument za realnost Boga. 70. W. James, n. d., 158. 71. Prim. W. James, Volja do verovanja, v: Pragmatizem, 203. 72. W. James,n. d., 202. 73. W. James, n. d., 199. 74. W. James, Faith and The Right to Believe, 225. 75. W. James, n. d., 205. 76. The Varieties of Religious Experience. Study in Human Nature. 77. URL: “http://plato.stanford.edu/entries/james/” (12. 12. 2006). 78. Prim. C. Taylor, Varieties of Religion Today. William James Revisited, Cambridge and London, Harvard University Press, 2002, 5. 79. W. James, The Varieties of Religious Experience. A Study in Human Nature, New York, Penguin Books Ltd., 1982, 380-381. 80. W. James, n. d., 428. 81. Prim. W. James, n. d., Uvod, XIX. 7(   Otroci so smeli obleèi kratke rokave in po- le`avati na travniku. Odrasli pa so se skrivaj pretegnili in pomlad je med naravo `e odc- vetela. Takrat sem zaèel tiho plesti svoje drob- ne korenine. Ne vem, kdo me je prinesel sem. Morda ptica, ki me je v nekem nenavad- nem obèutenju spustila med mogoèna dre- vesa, ki so postala moj oèe in mama. In sem rasel. Tiho in mirno. Bil sem podoben dru- gim. Otroci so prihajali, se igrali z drobni- mi vejami. Ob meni so gradili domek, za tru- pom oèeta skrivalnico. Pri mami pa se nihèe ni igral. Tam so ponavadi jedli. Postali smo dru`ina. Otroci, oèe, mama in jaz. Imena nisem imel. Bil sem drevo. Mor- da mi ga starša nista vedela dati, ker me še nista docela spoznala. Mogoèe pa sta mislila, ko bom vedel, zakaj sem prav tu, se bom poimenoval sam. O tem sem razmišljal, ko ni bilo otrok. Sprehajal sem se po svojih `ilah. Poslušal dihanje listov. Skrivaj vlekel svoje korenine iz zemlje. Ampak imena nisem mo- gel izbrati. Toliko sem stopal po sebi, da ni- sem veè opazil otrok, ki so prihajali. Moji listi so postajali rumeni, rdeèi ... jaz pa sem bil še kar v sebi, v `ilah in koreninah. Bile so sne- `inke. Objele so moje telo. Zatresel sem se. Poèutil sem se samega. Starša sta tiho sive- la in sanjarila v srebrnih meglicah. Skrivaj sta si podarjala najlepše sne`ene balerinke. Mene pa je zeblo in bil sem osamljen. Èa- kal sem otroke, ki bodo na pomlad znova prišli. Vem, da se ne zmorem videti sam, ne spoznati. Potrebujem otroke, da mi povedo, kdo sem. V nekem sne`nem viharju sem zaslišal utrujene korake, ki so se vzpenjali po zasne- `enem listju navzgor. Nisem mogel verjeti. &"# 9    Bil je èlovek. Deklica. Utrujenih oèi in obr- njenih ust. Neizmerno sem se je razveselil. Zadihal sem nekaj njenega zraka. Poèutil sem se svobodno. Potrebovala me je za dva glo- boka diha. Bilo je dovolj. Nisem se veè spra- ševal, kdo sem. Deklièine oèi so se sprehajale po naših go- lih telesih. “Kaj neki išèe?” sem se spraševal. Zaèutim njene roke okoli pasu. Slišim šepet. Globoke izdihe. Z izdihi je iztekala `alost. Polo`ila je glavo na moje koleno in iztisni- la solze. Skrivaj sem upognil veje in ji pobo`al lase. Izdihov ni bilo veè. V dlaneh sem no- sil hvale`nost. Naslonila je svoja ramena name. Mi govorila. Besede so bile o meni. Radostni koraki so nadaljevali pot. V `ilah pa sem èutil novo tekoèino. Umirjen sem opazoval podobo, ki je izginjala proti svo- jemu vrhu. Sne`inke so mi prinašale krpice odeje, ki me je zazibala v spanje. Otroci so znova prišli. Skupaj smo se igra- li. Se skrivali. Veliko so govorili. Nekega dne se je pridru`il še `iga, ki me je najprej ogle- doval in nato zaklical: “Idealno drevo za ple- zanje!” ter se pognal po mojem deblu navzgor proti vejam in prebujajoèim listom. Bil je grob. Nekaj listov mi je izpulil, ko je nerodno štrbunknil na mah. Ampak ni odnehal. Ved- no je povedal kaj novega in vedno mi je zadal tudi rano. Nekoè se mi je celo zarezal v kroš- njo in mi razpolovil vrh. Takrat sem se po- šteno ujezil. @iga je dobil veliko prasko. Ne- kaj èasa ni prihajal. Jaz pa sem rasel. Veje so postale moènejše. V koreninah se je porodila `elja. Biti velik. Najveèji. S svojim prsti sem segal èez krošnje gozda. Se pomenkoval s pti- cami. Klepetal. Uèil. Višje in višje sem pri- hajal. Prekosil sem celo razgledni stolp. Èu- :   # dili so se mi. Sanje pa so iz korenin priha- jale v veje. Segal sem do oblakov. @elel sem še zvezde in luno. Zveèer sem spal z njimi v naroèju. Svoje liste sem vozil z zvezdno ko- èijo, Zemlje nisem veè videl. Niti otrok. Vèa- sih sem zaèutil hlad, ampak krošnja se je po- tikala med zvezdami, sanjami in luno. Pa sem pozabil, da korenine zebe. Znova sem med vsem tem postal dolgoèasen. Tiho sam in še tiše, osamljen. Iz vej je iztiskal solze. Teh je bilo vse veè. @elel je umreti. Takrat so se povesile veje. Slišal se je šepet. Ni razumel, ker je še ved- no jokal. Upognil je še trup in z vejami se- gel na Zemljo. Slutil je, da tam, kjer hrani korenine, so odgovori, tam so resniène sa- nje in zvezde, ki ga potrebujejo. Tam so otro- :  ci. Z naporom je povesil krošnjo. Iskal je oèka in mamo. Ni ju bilo. Pustila sta samo svo- ja panja in odšla. Znova je zajokal. Lomile so se `ile, trgale so se korenine. Takrat pa pri- de mimo `ena. Za njo prihajata moški in otrok. Drevo je objeto. Mehke roke mu še- peèejo: “Hvala ti!”. @ena prime moškega za roko, objame otroka in pove: “Verjela sem in se je zgodilo! Hvala ti!” Otrok se je zazibal v moji krošnji. Lotil se je celo debla. Znova je nekdo plezal po meni. Slišal sem: “`iga pazi, da ne padeš!”, ko je deèek izginil med mojimi rokami. Pri- hajali so vsak teden. Otrok je opazoval moje liste. Štel `ile. Celo pesem mi je napisal. Za- èela se je takole: “Ti si drevo ...” In mi je povedal. Zdaj vem. Sreèen sem!   ' &    So trenutki tako temni tihi blatni so vzdihi tako sami bole~i moji v omami jih up in vera budi. In so trenutki tako rosno svetli kipe~i biserni so pogledi drhte~i tako ljubki mladi tvoji tvoji moji moji in tvoji in tvoji in moji moji tvoji v omami naj spi pogled trenutek ti. :  8+ "$ 0   # Rojstvo si in smrt, pomlad in jesen; ptica si - orel, a ne prsten; rojevam se in umiram - kdo? Ti še nikdar kot jaz strt nisi prosil slapov padajo~ih, nisi poslušal hrumenja vetrov, nisi gledal zvezdá modro cveto~ih in potokov nedol`no dero~ih in nisi ~util sanjavosti svetov, ki jih ne`no strune bole~ine iz ljubezni prinesó v spomine. Le moje rojstvo si in moja smrt. Zdaj, ko po~asi, prav po~asi iz gosenice mra~ne postajam vihravi metulj, zdaj me ljubi, zdaj me s pogledi objemaj, zdaj me z nasmehi poljubljaj, zdaj mi ne`no, tiho šepe~i, da tvoja sem, samo tvoja ... zdaj, ko iz gosenice mra~ne postajam vihravi metulj. :    Padam z neba dan za dnem, hladno v beton se mi duša drobi. Padam z neba dan za dnem in sonca zaton tam v dalji blesti ... ... in ~akam tu na tvoje roké in padam v temó; objem tvoj samo bi dvigniti k lu~i znal moje srce. strup si brizgam v `ilo ne ljubim te ve~ in vendar z vso mo~jo srkam `eljno v telo cigaretni dim pijem ko v luni sedim vonj tvojih o~i govore~ih tu sem samo zato ker je tvoj dim o~i :   # @eja me po nekom. Po ~loveku? Po tebi? @eja me po besedi. Po `ivljenju. Na tej strani mostu se ne morem napiti. Zakorakam tja ~ez. Bom dospela breg še danes? @eja me po lepoti. Vodi tudi k njej ta noro dolgi most? Bom sploh kdaj dospela oni breg? Bom sploh kdaj stopila na ta most ledene poti? Tu se ne morem napiti. @eja me po tebi. In po `ivljenju in po lepoti med jasnim smehom. :    Najti si drugo sre~o mi iz vseh kotov v obraz tulijo drobci @ivljenja... najti drugo sre~o... drugo sre~o... sre~o... vsak del~ek mi zvonko odmeva v posmeh mojemu trudu zbrati jih, v šopek nekdanji zvezati jih. Najdi si drugo sre~o... drugo sre~o... sre~o? :   # @e veè ur jo èakam. Odšla je takoj, ko sva se zbudila. Odklonila je kavo, pa saj sem jo po- nudil le zato, da bi razbil moreèe ozraèje. Zdaj èakam, da se vrne z denarjem. Denarjem, ki pomeni razliko med ekstazo in agonijo. Predolgo je ni. Èakam jo in vedno bolj sem nemiren. Vsak tresljaj prstov me `ivo opominja, v kakšnem prekletem peklu sem se znašel. Bila sva tako mlada. Tako malo èasa je mi- nilo, pa se zdi, da je šlo mimo celo `ivljenje. Od trenutka, ko sem jo prviè zagledal, sem bil nor nanjo. Zadet od njenega nalezljivega nav- dušenja in zvedavosti. Dneve sva presanjari- la, noèi pa preblodila v omami. Alkohol in tra- va, trava in še veè alkohola ... Prviè je crack prinesla njena prijateljica. Spogledljiva šala, pomenljiv pogled ... Zaba- vo smo konèali v postelji, vsi trije, skupaj. Os- trmeli smo nad svojimi telesi, nad obèutki, ki so jih bila zmo`na. Spominjam se; zavedal sem se vsakega dotika, teksture njune ko`e, vonja njunih teles, slasti njunih ustnic ... vsakega pre- mika vseh mišic v svojem telesu. Seks smo povz- dignili v ritual. Crack naju je obnorel. Zdelo se nama je, da prviè `iviva. Da se prviè ljubiva. Vsakiè zno- va. Tako mlada, brez obveznosti, brez skrbi. Moja ustvarjalnost je bila na vrhuncu. To so bili najlepši trenutki mojega `ivljenja. Denar pa je kopnel. Ko so jo vnoviè zalo- tili pri kraji, so ji starši postavili ultimat: zdrav- ljenje, ali pa jo vr`ejo na cesto in se ji odpo- vejo. Kako klišejsko. V odgovor je spakirala stva- ri in se preselila k meni. Sam s starši `e leta ni- sem spregovoril. Mama je vmes umrla. Šel bi na pogreb, pa sva se tisti dan z Nino sprla. In pozneje mirila strasti v kokainski ekstazi. Z oèe- tom si nikdar nisva bila blizu. Upam si trditi, "# 3 da si je stari gnoj oddahnil, ko sem se komaj polnoleten odselil od doma in postopoma pre- trgal stike. Vsa ta leta sem se sam pre`ivljal. Vèasih s fiziènimi deli, pozneje se mi je kdaj posreèilo prodati kako sliko ali skulpturo. Nekaj svojih del sem podaril v dobrodelne namene, sodeloval z gledališèniki in si gradil ime. Poèasi, a vztrajno je obèutek popolnega za- došèenja ugašal. Nezadovoljen in navelièan sem neko popoldne šel k dilerju po kokain, vrnil sem se s svojo prvo dozo heroina. Bila je navduše- na, sreèna, da sva rešila krizo, v katero je za- padlo najino razmerje in tudi midva; vsak po svoje. In bilo je res, od tistega trenutka nisva bila nikoli veè navelièana, malodušna. @ivljenje je dobilo smisel. Vsak dan najti dozo heroina. Kar mi je kokain podaril, mi je heroin vzel. Kmalu nisem imel ne moèi ne volje za delo. Navdih je izginil. Slike so postajale kopije prejš- njih, skulpture neznosno povpreène. Nina me je spodbujala, jokala, me prosila in preklinjala, me ljubila in sovra`ila. Zasovra`il sem njene oèitke, da je zaradi mene odšla od staršev, da sem ji prisegal, da jo ljubim, zdaj pa me ne bri- ga, kakšne muke trpi, da sem nesposoben, da sem navadna sebièna svinja ... Zasovra`il sem sebe, ker je imela prav; nisem bil sposoben po- skrbeti zanjo in kadar je droga pošla, sem jo sovra`il, ker je nisem bil sposoben ljubiti. Ko je prviè prišla domov z nekajdnevno za- logo in s kljubovalnim izrazom na obrazu in sem od nje izsilil priznanje, da je prodala svoje telo za nekaj tisoèakov, sem izgubil razsodnost. Krièal sem, jo zbil na tla in jo na tleh le`eèo in krièeèo ihtavo brcal. Naslednji trenutek sem zgro`en nad sabo planil k njej, jokal, jo obje- mal, jo prosil odpušèanja, ker sem ji unièil `iv- ljenje. Jokala je tudi ona, polna krivde in sra-      mu. Objel sem jo, ona pa je pripravila igle. Ob- jeta sva oble`ala, spet je bilo vse prav, spet sva bila sreèna. Preskrbljena za veè dni sva se pre- dajala drug drugemu in heroinski ekstazi in kovala nove in nove naèrte, kako bova prišla do denarja. Denarja pa spet ni bilo. Oba sva bila `e na robu histerije, nisva vedela, kako si bova priskr- bela naslednjo dozo. Celo popoldne sem posto- pal po centru mesta in nategoval mimoidoèe, da mi je zmanjkalo denarja za avtobus, pa nisem naberaèil niti zase, kaj šele za oba. Ko sem obu- pan prišel domov, me je Nina samo pogledala, zavrtela telefon, vzela torbico in odšla. Srce se mi je trgalo. Tisti dve uri, ko je ni bilo, sta bili peklenska muka. Predstavljal sem si, kako jo tujec slaèi najprej s pogledom, nato z rokami, kako si odpenja hlaèe, kako se ule`e nanjo ... Norel sem po stanovanju, razmetal knjige in unièil ne- prodana platna. Ko se je vrnila, sem jo objel, hli- pal, ji jecljal, da jo ljubim. Ona pa me ni po- slušala, ̀ e je iskala iglo, s tresoèimi rokami vlekla iz torbice v`igalnik in bel zavojèek ... Moja Nina. Kolikokrat, ko se je vrnila iz slu`be, kakor sva imenovala njeno poèetje, sem pomislil, da bi `e zdavnaj vse skupaj konèal, èe ne bi bilo nje. Neuèakana je pritekla po stop- nicah, prièakal sem jo pri vratih ... Kadar se je brez denarja poèasi in malodu- šno privlekla nazaj v stanovanje, sem se nemo obrnil stran in se zaprl v neogrevan, neome- tan prostor na podstrehi, kjer sem ustvaril toliko `ivih, resniènih umetnij, zdaj pa je zanemarjen sameval. Nina me je na drugi strani vrat zmer- jala, mi grozila, da bo odšla, da ji je eden od rednih obljubil stanovanje, da me ne potrebuje. Heroin pa naju je vedno pobotal. Ne glede na vse izreèene besede se je vedno, kadar je zaslu`ila, vrnila k meni. Ni mogla stran. Roke me ne ubogajo, kot bi me morale. Kje se obira, prasica? Kje je? Me je prevarala? Si ravnokar sama nekje vbrizgava moj dele`? Ubil jo bom. Našel jo bom, njo in tistega, ki jo po- riva, in ju ubil. In vzel bom ves denar in dovolj ga bo za zadnjo, najveèjo, zlato dozo. Naj ra- belj dokonèa zaèeto delo. Ne potrebujem je, sovra`im jo! Sovra`im! Prišla je! Slišim njene korake! Teèe! Teèe po stopnicah! Nina!! Moja Nina!     #    Sanja Rozman, dr. med., se je rodila 12. 6. 1956 v Bre`icah. Po konèanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti se je zapo- slila kot zdravnica na Inštitutu RS za reha- bilitacijo v Ljubljani. Tam dela enaindvaj- set let kot zdravnica specialistka medicine dela, prometa in športa v programih poklicne rehabilitacije invalidov. S prouèevanjem ne- kemiènih zasvojenosti in vodenjem skupin za zdravljenje in pomoè zasvojenim se je za- èela ukvarjati leta 1995. Terapevtsko deluje v nevladni organizaciji za pomoè zasvojenim. Izdala je tri knjige o zasvojenosti in veliko predava o tej tematiki na šolah, v knji`nicah, strokovnih organizacijah in samopomoènih skupinah. Od zasvojenosti najbolje poznamo alko- holizem, za katerega vemo, da je unièil mar- sikatero slovensko dru`ino. V zadnjem èasu pa se vedno veè govori o tem, da lahko po- stanemo odvisni tudi od doloèenih oblik ve- denja: od igranja na sreèo, prenajedanja in stradanja, dela, od perverznih oblik seksual- nosti. Marsikdo ob tem zamahne z roko, èeš, saj potem smo pa vsi zasvojeni in je torej najboljše, da si odvisen od èesa pozitivne- ga, recimo od teka, od svojega mo`a ali pa kar od svojega terapevta. Celo strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, si vèasih te`ko posta- vijmo meje med še zdravim in zasvojenim. Pri kemiènih zasvojenostih je jasno vsaj to, da mora èlovek abstinirati, da bi se rešil zas- vojenosti. Pri vedenjskih zasvojenostih pa so meje te`je prepoznavne, saj vendar ne 21#(+          '  "  ;  moremo trajno `iveti brez hrane, odnosov, spolnosti ali denarja. Kako naj vemo, kaj je še prav in kaj je bolezen v tem svetu, ki nam ponuja goloto, iztirjeno spolnost, izkoriš- èanje šibkejših, neizmerno bogastvo in obupno revšèino pod pretvezo, da je vse to normalno? Da bi se zavedli, ali z doloèenimi postopki izpolnjujemo svoje legitimne `elje ali pa se z njimi omamljamo in be`imo sami pred seboj, je potrebno biti skrajno pošten s seboj. Zasvojenost je neke vrste “duhov- ni rak”, odpušèanje, ljubezen in duhovna rast pa so imena za proces zdravljenja. Zato smo se v uredništvu Tretjega dne odloèili za pogovor z gospo Sanjo Rozman. Kaj je zasvojenost in kako pride do nje? Zasvojenost je bolezensko vedenje pri èlo- veku, ki preide tudi v patologijo. Do nje pri- de poèasi. Èlovek se mora deset tisoèkrat na- robe odloèiti. Nastanek zasvojenosti ni en- kraten dogodek, ampak do nje privede na ti- soèe majhnih korakov, ko se odloèamo ne za tisto, kar je prava pot, ampak za tisto, kar je la`ja pot. Ko npr. èutiš jezo, tesnobo do ne- koga in se greš opit, pobegneš v omamo. Pri zasvojenosti gre za kumulativni efekt dolgoletnega napaènega odloèanja, ko se èlo- vek ne zna veè odloèati v smeri, ki je zanj do- bra, ampak izgubi to sposobnost. Ali èlovek ve, katera smer je zanj dobra? Absolutno. Èlovek vedno ve, katera smer je zanj dobra. V sebi ima kompas, ki ga vodi,   èe ga le hoèe poslušati. Zasvojenost je nevar- na, ker noèemo poslušati tega notranjega gla- su. Ne gre samo za intelektualne odloèitve, ampak za celostno do`ivljanje. Èlovek ne more izkljuèiti samo nekega èustva. Izklju- èi lahko le vse ali nobenega. Ima samo “on- off” stikalo. Èe izkljuèi èustva, vpliva to na intelekt oz. na odloèanje, kaj je treba nare- diti in èesa ne, da bi posledice odloèitev ne bolele. Kdor izklopi èustva, poèasi izklopi tudi vse ostale sposobnosti, kar se zgodi v zas- vojenosti. Èlovek ne more prenesti pritiska, negativne kritike in se zato izklopi, raciona- lizira, in se umakne iz odnosov. To je napaka, saj zaradi tega izgublja na celi frontni èrti, saj izgublja stik z lastnimi napakami in jih preliva v nekaj, kar mu pomeni potešitev, kar postane problem zase. Uporabili ste terminologijo, ki je zelo blizu moralki (dobro-slabo)? Ne dobro-slabo, ampak prav-narobe, po- pravi. V èem je razlika? Èlovek vedno ve, kaj je zanj prav. Nek- do drug pa mu pove, kaj je dobro in slabo. V nekaterih mejnih situacijah je lahko tisto, kar je videti slabo, za nekoga dobro. Gre zato, da èlovek znotraj sebe odloèa, kaj je prav in kaj narobe. Dobro-slabo pa se mi zdi dolo- èeno nekako zviška, iz neke nevtralne pozi- cije, do katere èlovek ne more. To je kakor razlika med kompasom in zemljevidom. Kompas sicer ka`e kam, a zemljevid nam po- maga prehoditi pot; kompas pomeni notranji obèutek za prav, zemljevid pa nam vsilijo dru- gi z vzgojo. Vèasih ne ka`eta enako in takrat nastane te`ava. Potem se èlovek znajde v osebni krizi, v kateri mora najti odgovore za svoje `ivljenje. Odloèitve so nujne in boleèe, marsikdo pa jih ne zmore, zato se jim poskuša izogniti z raznimi zasvojenostmi. Ali lahko slutimo v genezi zasvojenosti iz- klop prizadevanja za to, kar je prav? Vsak èlovek ve, da je zasvojenost škodljiva in da ni dobra, da prizadene posameznika in druge ljudi. O tem ni dvoma, vendar si zas- vojenci dopovedujejo, da se jim kaj takega ne more zgoditi prav tedaj, ko se jim zasvo- jenost `e dogaja. To je racionalizacija. Zas- vojenci tudi prav radi zamešajo pojme, da pri- krijejo samemu sebi svojo zasvojenost. Ali je èlovek bitje, ki te`ko prenese resnièen pogled na samega sebe? Vaša vprašanja zahtevajo absolutne odgo- vore. Jaz nimam absolutnih odgovorov. Vèa- sih èlovek te`ko prenese pogled nase, vèasih pa to zmore. V naravi èloveka pa je, da se izo- giba boleèini, ker mu je zoprna, neprijetna. Vendar se boleèini ne moremo izogniti. Vaša posebnost je zdravljenje “nekemiènih zasvojenosti”. Ali lahko razlikujemo med dru`- beno sprejemljivimi odvisnostmi in tistimi, ki jih moramo zdraviti? Ali je ta razlika prisotna? Dru`bena sprejemljivost ni kriterij, ki bi lahko zasvojenost naredila “dobro”. So pa pri- èakovanja okolja razlièna. Od `ene alkoho- lika, se npr. prièakuje, da bo potrpela, da mu bo stregla, èistila za njim, da bo “nastavljala drugo lice”. Taka zahteva in dr`a je v bistvu potuha za alkoholika. S stališèa zdravljenja bi bilo boljše, da bi zasvojenec nosil del bre- mena, ker bi se potem prej odloèil za zdrav- ljenje. Perverzno je reèi, da mora biti `ena za alkoholika dobra in naj potrpi. Prièako- vati od ljudi, da vztrajajo v boleèi situaciji, ki nikamor ne pelje, kjer se ne more nièesar popraviti, samo zato, ker se to od njih pri- èakuje, je nesmisel. Strinjam se. Kaj je torej zdrav èloveški odnos? To lahko odgovorim iz sebe, kot iz topa. Zdrav èloveški odnos je tisti, ki omogoèa, da     # se ka`emo taki, kot dejansko smo, in da `i- vimo v odnosu. Pika. Vse, kar odstopa od tega, ni zdravo. Zasvojenosti se pojavijo v od- nosih, kadar ni iskrenosti. Anoreksija, bulimija in druge zasvojenosti se poka`ejo v dru`ini, kjer so odnosi nezdra- vi. Omenili ste iskrenost. Najpomembnejše je, da se otroku v dru- `ini dopove, da ga imajo vsi radi. Zato ne po- trebujemo daril, ampak odnos. Skozi vedenje in pristni stik lahko poka`emo, da se ima- mo radi in da drug drugega sprejemamo. Zasvojeni se namreè vedno znajde na nasprot- nem bregu in mu je zato te`ko pomagati. Èe se gremo nadzor, potem se pojavi tudi skri- vanje, la`, izogibanje, kar povzroèi to, da ni- smo veè to, kar bi morali biti. Ali lahko mislim, da je dru`ina prostor, kjer se pojavi najveè odvisnosti, ker je to prostor, kjer so ljudje najbolj skupaj? Ja. V dru`ini so ljudje, ki se imajo radi. Ljubezen je tista, ki je v zasvojenosti najprej motena. Ker èlovek ni pristen, je poln la`i, ker ne more najti stika z drugimi. V dru`i- ni tega ni mogoèe skriti, kakor je mogoèe to dolga leta delati v slu`bi. Odnosi v dru`ini so preveè subtilni in se hitro prepozna vsa- ko motnjo v ljubezni. Ena najhujših oblik zlorab èloveka je spolno nasilje. Ali imamo pri tem dejanju vedno “zas- vojenca” in `rtev? @rtev imamo vedno. Ni pa nujno, da je prisoten vedno zasvojenec. Nekaj od teh ljudi je psihopatskih osebnosti, ki jim ni mar za drugo osebo, ki ne znajo èutiti nièesar do dru- gega. To je hujša in globlja motnja. S taki- mi se ne da. Ljudje, ki so bili sami `rtve spolne zlorabe in niso zmogli predelati te travme, poskušajo krivdo zvaliti na druge. To še ni zasvojenost. Zasvojenosti na tem podroèju je malo. Razlika je absolutna. Zasvojenca je sram. Zasvojenec bi rad prenehal, se skriva. Psiho- pati pa so tisti, ki zlorabljajo, da bi bilo njim la`je. Tu ne gre za spolnost, ampak za iz`iv- ljanje, za dokazovanje moèi nad nemoènim èloveškim bitjem. Takih ljudi ni sram. Brala sem, da pedofili zlorabijo v svojem `ivljenju povpreèno osem `rtev. Dejanje se torej ponavlja, se zaveda; da se tega ne sme in ga ni sram. Psihopat zelo naèrtno izbira `rtve in jih pripravlja tako, da zlorabe ne bi prijavile. To je zloèinsko dejanje. Seksualna zasvojenost pa je zloraba spol- nosti zato, da se izkljuèi neko boleèino. Zas- vojenci s spolnostjo so bili obièajno `rtve spolnega nasilja v svojem otroštvu. Ne sme- mo mešati psihopatov z zasvojenci. Zasvo- jenci so na vse mogoèe naèine zblojeni, a vedo, da delajo narobe in jih je njihovega po- èetja sram. Ravno v teh dneh je zopet v èasopisih ob- javljena vest o obnašanju duhovnikov na tem podroèju. Kakšna je vaša izkušnja? Kakšen je polo`aj na tem podroèju? Prebrala sem nekaj študij o tem in imam nekaj izkušenj. Menim, da je to zelo velik prob- lem. Ne vem, koliko gre zaupati podatkom iz tiska o številu teh primerov, vendar je to ne gle- de na statistiko velik problem, saj gre za tra- giène usode ljudi, ki jih lahko zloraba hudo pri- zadene in pusti trajne posledice. Menim, da ob- stajajo razlogi, zakaj so te zlorabe v okviru cerk- venih dejavnosti pogostejše kot “zunaj”. Prvo: Problematièno se mi zdi tudi sta- lišèe katoliške Cerkve do spolnosti, ki uèi, da to ni v redu, razen v zakonu, in da duhov- niki, ki ta nauk uèijo, ne smejo biti spolno aktivni. Ka`e, da pri tem obstaja posebna ne- varnost. Obstaja mo`nost, da se zateèejo v duhovništvo ljudje, ki `e slutijo neko svoje pomanjkanje kontrole na tem podroèju in si mislijo, da bodo na ta naèin la`je kontro- lirali svoje notranje sile. A vendar tako ne gre.      Drugo: Zaradi celibata u`ivajo duhov- niki veèje zaupanje. Ljudje si predstavljajo, da so varni, da spolnost zanje ni tema. Èe gre `enska z duhovnikom na neko potova- nje, se zaradi celibata èuti varno in ne pri- èakuje, da se bo morala braniti pred seksual- nimi pobudami. Tretje: Katoliška Cerkev ima poni`ujo- èe stališèe do `ensk na splošno. Ker je paè vse, kar je `ensko, seksualno, po neki hierarhiji manjvredno. Duhovnik pa je moški, ki je nad vsem tem. Tu je jasna razlika, ki je patriar- halna in naj bi jo zunaj Cerkve `e nekoliko presegli; le-ta spodbuja tiste, ki zlorabljajo, da si lahko nekoga, ki je podrejen, z veèjo pra- vico privošèijo. To so tri riziène toèke. O samem celibatu pa sem se veliko nau- èila v zvezi s seksualno zasvojenostjo. Èe se nekdo odloèi za celibat, ker verjame in si to `eli, èe gre za zrelo odloèitev, je to lahko ko- rak k veèji zrelosti. Na `alost mislim, da je v katoliški Cerkvi veliko ljudi, ki se niso od- loèili na tak naèin za celibat. O tem prièa šte- vilo duhovnikov, ki zlorabljajo otroke. Po- datek iz literature mi pravi, da je do 80 % katoliških duhovnikov vsaj obèasno spolno aktivnih. Se pravi, da to ka`e, da ni neke zre- losti in odloèitve, ampak so `eleli na tak naèin priti do polo`aja duhovnika, ker se je to od njih zahtevalo. To pa se mi pa zdi nevaren motiv, ki potem, ko se pojavijo te`ave, ne more vzdr`ati pritiska. Imam podatek, da je število zlorab med ljudmi 0,8 %, med duhovniki pa 8 %. To je podatek, ki je utemeljen v neki diplom- ski nalogi s FDV. Ali je študija verodostojna? Ne vem. Je diplomska naloga, ki jo je vo- dil ugleden mentor. V principu tudi o drugih študijah in o statistiènih podatkih, ki se po- javljajo v tisku, te`ko presojaš o verodostoj- nosti. Še najveèja garancija je ime razisko- valca, ki pa ni vedno navedeno. Jaz sem štu- dijo prebrala in se mi je zdela dobro uteme- ljena. Menim, da jo je vredno prebrati. Ali ste imeli prilo`nost, da bi pomagali ali zdravili `rtve duhovnika ali duhovnika samega? Na to ne bi rada odgovorila. Saj razumete, da o osebnih podatkih pacientov v zdravlje- nju terapevt ne sme razpravljati z nepoob- lašèenimi. Odvisnost od odnosov zdravimo z odnosi. Mentor, ki se v terapevtski skupini sam javi, je zelo pomemben korak v zdravljenju. Ali je to edini naèin ali še kaj dodajate k temu? Mentor je samo eden od vstopnih mest za zaèetek zdravljenja. Mentorstvo je dobro, èe se spletejo pristne in prijateljske vezi. To je naèin, da dobiš v skupini telefonsko sku- pino, kar je za nekatere pravi podvig. Od- nosi se zdravijo z odnosi, ker je drugaèe ne- mogoèe. V skupini se zdravljenje pospeši, ker ni treba direktno napadati, ker lahko poka`eš primer, ki je `e uspel. Ljudje se zaènejo bra- niti, èe jih direktno opozoriš na napake. Èe se branijo, pa ne moreš do njih. Èe pa vidijo tretjo osebo, ki govori o svojih napakah, pa je zanje “fajn” èlovek, so dostopni in odprti za spremembe. To je naèin, kako nenapadal- no rešiti problem. Tu gre za andragogiko. To so odrasli ljudje, ki imajo razlog za svoje ve- denje, ampak v ta razlog so prišli razni pred- sodki, ki bi jih bilo treba odpraviti, oni jih pa ne, ker je postal del njegovega sistema vrednot, kako razumejo, kaj svet je. Poleg mentorstva je v programu za zdrav- ljenje zasvojenosti vsaj še trideset terapevt- skih sredstev, ki jih uporabljamo. Opisana so v mojih knjigah. Zakaj je abstinenca pomembna pri zdrav- ljenju zasvojenosti? Abstinenca je polovica zdravljenja. Zas- vojenost je kakor pošast v nas, ki jo lahko samo izstradamo. Vèasih pa je te`ko vede-     #    Bara Remec: Sacrum delirium   ti, kaj je abstinenca. Èe si odvisen od hra- ne, kako abstinirati? V resnici se moraš vzdr- `ati prenajedanja. Èe si odvisen od seksual- nosti, se je potrebno vzdr`ati tiste spolnosti, ki ni ljubezen. Se pravi od tiste, ki slu`i omamljanju, do druge pa zavzeti drugaèen odnos. Tu gre za finese. Abstinenca je pri al- koholu jasna, drugod pa ne tako (npr. od- nosi, denar). Tu je potrebno posebej defini- rati pomen abstinence. To je moj terapevtski pakt z zdravljencem. Od vsakega zahtevam, kar je primerno za zdravljenje. O tem se ne debatira. Kdor noèe sprejeti, mora drugam. Pred kratkim sem imela primer povratnika od hazardiranja, ki je v skupini nekaj let do- bro deloval. Odšel je in se vrnil k zasvojenosti, kasneje pa spet prosil za sprejem. Zahteva- la sem od njega tudi abstinenco od alkohola. Tega ni `elel sprejeti. V takem primeru naj gre èlovek drugam. Zasvojenost je pogosto “mno`ica” in èe abstiniraš le eno, potem se te`a zasvojenosti prenese na druge, ki se za- radi tega poslabšajo oz. pridejo bolj do izraza. Ali so zasvojenosti same ali pridejo v dru`bi? Nobena zasvojenost se v praksi ne poja- vi sama. Vedno jih je veè. Jaz mislim, da gre za eno bolezen, ki jo poganjajo razlièna sreds- tva. Zasvojenost je kakor gugalnica. Kdo se nanjo usede in jo poganja, je silno razlièno. Npr. nekatera dekleta pri dvanajstih letih zaè- nejo hujšati in gredo skozi hudo obdobje ano- reksije, potem pa se jih tretjina obrne v bu- limijo ali alkoholizem ali pa zaènejo kaditi kot Turki. Oblika zasvojenosti se sèasoma spreminja, gugalnica (odvisnost) pa ostaja. Ali v proces zdravljenja spada vedno spre- memba naèina `ivljenja in navad? Ja. Sprememba je potrebna, ker je del re- šitve. Ne gre toliko za navade, ampak za naèin `ivljenja. Gre za izbiranje la`je poti in ne pra- ve poti. Kdor hoèe preseèi zasvojenost, mora prenehati z napajanjem vzrokov odvisnosti. Za kaj takega pa verjetno potrebujemo pomoè. Seveda. Celo poèešeš se te`ko brez ogle- dala. Èlovek ni samemu sebi nikoli namen, ampak v dru`bi postanemo, kar smo. Ljudje nismo kot izolirana telesa v anatomskih uè- benikih, ampak smo vpeti v mre`o odnosov. Jaz sem Sanja, sem mama, sem hèerka, sem `ena, sem zdravnica, vse sorte sem ... to je moja identiteta. Brez tega telo niè ne pomeni. Ali smemo imeti terapevtskih proces za novo odrašèanje, dozorevanje v zrele osebnosti? Absolutno. Ljudje odrašèamo skozi trp- ljenje. Odrastemo, ko sprejmemo neko do- loèeno, legitimno trpljenje. Zasvojenost pa hoèe prelisièiti trpljenje. Poskuša `iveti brez muk, zato se zorenje ustavi. Namen zdrav- ljenja je znova pognati proces zorenja. Ko bo- leèino sprejmemo, se zmanjša. Koliko èasa vztraja posameznik v terapevtski skupini? Od enega meseca do osem let. Enega imam pa dvanajst let, pa še `eli biti, ker meni, da ima še kaj od tega. Povpreèje je tri do štiri leta. Proces zaène teèi, ko se neha zavirati. Prej se odneha z zaviranjem, prej se spro`i zdravljenje. Katere so najhujše oblike nekemiènih zas- vojenosti? Katere so najbolj trdovratne in katere pustijo najhujše posledice v èloveku? Vsakemu je njegova zasvojenost najhujša. Sploh ne bi delila v te`avne stopnje. Ko ab- stinirajo, so vsi enaki. Mogoèe bi izpostavila sanjarjenje, ki je zelo hinavska in navidez neš- kodljiva zadeva, ki je komponenta vseh zas- vojenosti. To je stanje, ko se ljudje v glavi kregajo, v resnici pa reèejo “da dragi”. To je zatoèišèe sanj, `ivljenje pa teèe mimo zasvo- jenca. Kdor uporablja sanjarjenje ali samo- slepljenje zato, da bi si popravil `ivljenje, ne moreš narediti èisto niè, ker si ohromel, ker se vse dogaja v glavi.     # Ali ne sanjari kdaj vsak èlovek? Govorim o malignem sanjarjenjem. Vsak èlovek je v odnosih, vsak mora jesti. Zasvo- jenost je prav v sprevr`enosti teh obièajnih stvari. Normalni postopki, ki imajo v sebi sposobnost, da zmanjšajo boleèino ali pa se postavijo med boleèino in mene, ti so sreds- tvo za zasvojenost. Rekli ste, da na katoliško Cerkev gledate z distanco, a s simpatijo. Kje vidite njeno pozi- tivno vlogo v prepreèevanju odvisnosti ali po- moèi pri zdravljenju? Menim, da je ohranjanje moralnih naèel, ki so neka kulturno-moralna naèela, kot so monogamija, dru`ina, zvestoba ipd., pomem- bno. Zdi se mi pa nujno, da ljudje to sprej- mejo, ker to sprejmejo, ker je to zrelo in prav in ne zaradi strahu. Sama nisem bila cerkveno vzgojena, Cer- kev ni bila prisotna v mojem `ivljenju. Ko pa sem iskala izvore in misli, sem našla besede, ki so zelo podobne tistim, ki sem jih vzela za svoje. To cenim, to mi je všeè in spoštujem. Ne more pa to nadomestiti moje osebne odgovornosti. Na nek naèin se poèutim osebno odgovorna Najvišji inštanci, èe tako reèem, s tem, da prav `ivim. To je najpomembnejše od vsega. Èe bi se kdo postavil med mene in to inštanco in re- kel, da je posrednik, ne bi sprejela. Dokler pa nekdo zagovarja iste stvari s svoje inštance in se ne postavlja vmes, med mano in to, se mi zdi dobro, ker ka`e v neko smer. Bi še sami kaj dodali? Rekla bi, da mi je na nek naèin zanimi- vo gibanje v cerkvenih krogih z opravnavano problematiko v zvezi. Opa`am iste stvari s svojega stališèa, kakor ga govori Cerkev. To mi je všeè, ker je to zame kontrola realno- sti, ker èe nekdo govori isto z drugega sta- lišèa, imaš verjetno prav. Najlepša hvala za pogovor.         +2 Ob delu v ambulanti za bolezni odvisnosti v Novi Gorici ter izkušnjah iz preteklih let se mi odpirajo doloèeni problemi, o katerih bi rad polemiziral s kolegi, ki delajo na po- droèju zasvojenosti. Pogrešam namreè dok- trino, ki bi jo morali oblikovati aktivni v tem delu. @elim torej odpreti strokovno debato o delu s posameznikom, dru`ino, skupino. @e nekaj let se ukvarjam tudi z mislijo, kako pripraviti “uèbenik”, ki bi terapevtom olajšal delo. Vsekakor je treba ponovno spregovoriti o preventivi na podroèju drog in to na na- èin, ki bo razumljiv in uèinkovit. Ne moremo se izogniti temi, ki se dotika tistih, ki priha- jajo z zdravljenja, in tistih, ki nimajo pogojev, da bi do zdravljenja lahko prišli. Instituci- je, ki so odgovorne za to podroèje, so pre- veè oddaljene od vsakodnevnega `ivljenja in preveè vpete v svoje stiske. Potrebujemo in- stitucije zdru`evanja in reševanja. Izogniti se ne moremo niti vprašanju izobra`evanja, so- botnega dela, uvajanja novih prijemov ... Prièujoèi tekst je samo zametek za aktiv- nejšo in bolj poglobljeno debato o sami zas- vojenosti ter reševanju le-te oziroma doktrini za to podroèje. Svetovna zdravstvena orga- nizacija poroèa, da je v porastu število du- ševnih bolezni (duševno nezadovoljstvo). Na- vaja tri mo`ne dejavnike, ki vplivajo na porast duševnih obolenj, in sicer razpad dru`ine, prekinitev s tradicijo ter osamljenost v mno- `ici. @e v prejšnjem stoletju so nekateri avtorji (Viktor E. Frankl) opozarjali na podobne po- jave in opozorili tudi na kritièno izgubo in- stinkta. Ta izguba povzroèi osiromašenje mo- 1), ' &       èi, volje, interesa po pre`ivetju. Seveda je to povezano z doloèenimi psihiènimi in fiziè- nimi obolenji. Po trditvah omenjenega av- torja je izguba tradicije povzroèila tudi izgubo uveljavljenih pravil, kako `iveti. Torej so, v kolikor vse to pove`emo v celoto, potrebne ozdravitve. Nemški pesnik Holderlina pravi, da “s sreèo nastaja nekaj ozdravljujoèega in to prav na mestu, kjer je grozila nevarnost.” Preprièan sem, da potrebujemo prodoren na- èrt uèenja in vzdr`evanja duševnega zdrav- ja. Potrebni so novi premisleki, ki bodo na- stali le ob sodelovanju vseh, ki so za to po- droèje odgovorni. Elizabeth Lukas na poti k utrditvi smisla vkljuèuje razlièna podroèja, od medicinskih, filozofskih, pedagoških do psihoterapevtskih in duhovnih. Skratka vse tiste, ki zmorejo celovit “sinopsis” o èlove- ku. Pri vzpostavljanju dialoga imajo pomem- bno nalogo tudi lokalne skupnosti, ki se mo- rajo hkrati lotevati tudi konkretnih akcij, ki podpirajo miroljubnost med ljudmi in kre- pijo obèutek povezanosti ter sposobnosti `i- veti z drugimi in za druge. Z omenjenimi vprašanji se sooèa polari- zacijska filozofija, ki jo je genialno definiral Bijan Amini. Polarizacijska filozofija trdi, da sta v èloveku prisotna dva pola, ki se uteme- ljujeta in pogojujeta. Od vdiha do izdiha, od napetosti do sprošèenosti, od resnice do la`i, od `ivljenja do smrti, se vse vrti okoli razcepa in zdru`enja. Prav v tem razponu se obèuti naš obstoj in moè našega spoznanja. Vsaka `ivljenjska kriza skriva v sebi nevarnost in re- šitev. Ob tem imamo vselej mo`nost, da na krizno situacijo odgovorimo s pozitivno na- # ravnanostjo ali z bolnim nezaupanjem. Da- našnja dru`ina in celotna skupnost sta torej pred veliko preizkušnjo, kako zagotoviti po- goje, da bo celotni sistem iz`areval naklonje- nost pozitivni naravnanosti ob trenutkih osebne, dru`inske ali dru`bene stiske. Da bi pozitiven vzorec postal del našega vsakodnev- nega razmišljanja. Tudi Viktor E. Frankl piše, “da ne obstaja tako krut udarec usode, ki bi ga èlovek ne zmogel obvladati s svojo duhov- no aktivnostjo.” `al pa v praksi vse prepogo- sto v ambulanti sreèujem starše, partnerje, mlade, ki mislijo, da (njihove) stiske ni mo- goèe rešiti z lastno aktivnostjo. Danes je pre- vladujoèe mnenje, da je rešitev v kemiènih substancah. Èeprav po drugi strani tudi Ami- ni trdi, da “moènejša je stiska — toliko veè- ji je izziv za zavest”, kar pomeni, da je toli- ko veèja prilo`nost za dozorevanje èloveka. Poleg vdiha in izdiha, napetosti in sproš- èenosti, toplote in mraza, dneva in noèi, so tudi kategorije, ki ne obstajajo ena poleg dru- ge in ne morejo biti v paru. “Resnica je nor- ma sama sebi in tudi neresnici.” To pome- ni, da v `ivljenju obstajajo vrednote, ki `i- vijo iz sebe in imajo “svojo normo”. Moš- ki ni pomembnejši od `enske, toda `ivljenje je vrednejše od unièenja, zato nam je dana volja za pre`ivetje. Resnica je moènejša od la`i, ljubezen od sovraštva. Vrednota, ki ob- staja, sama po sebi po svoji naravi zastopa zdravo rešitev. Preziranje `ivljenja pomeni odklanjanje naloge, da negujemo lastno te- lesno in duševno podobo. La` je popaèena resnica. Sovraštvo je neuspela ljubezen. Ne- smisel je ukinitev smisla. Celotna skupnost mora odkrivati in negovati te vrste vrednot, saj s tem krepi svoje zdravje in obstoj. ( Do takšnih spoznanj nisem prišel zgolj z branjem knjig, prav praktièno delo v ambu- lanti potrjuje napisano. Koliko la`i, sovraštva, nesmisla, otopelosti in navelièanosti pri ti- stih, ki imajo petnajst, dvajset let, sreèujem vsak dan! Koliko staršev in mladih pravi, “konèno sem spoznal svojo zablodo.” Pre- prièani so, da so prišli do rešitve. Toda spoz- nati zablodo še ne pomeni, da poznaš resnico. Èe nekdo ve, da je njegova pot napaèna, da ne pelje do cilja, to še ne pomeni, da poz- na rešitev. Èe pa nekdo pozna pravo pot, so- èasno prepoznava tudi svoje zgrešene poti. Poznati pravo pot je torej pogoj za ozdravitev, še posebej to velja za zasvojene. Terapevtsko delo z zasvojenim je tesno po- vezano z navedenim. Èe torej terapevti raz- mišljamo o izjavah ljudi, s katerimi se sre- èujemo pri svojem delu, in slišimo znani “zdaj sem pa spoznal napako ...”, zaèutimo, da bo potrebno “zaorati” na globoko. V pri- merih, ko celotni tim v ambulanti podpre “oranje” na globoko, so rezultati vidni. Se- veda se vsi sreèujemo z `ivljenjskimi kriza- mi, vendar bom, ker `e vrsto let delam s ti- stimi, ki so prepojeni z drogo, izhajal iz krize zasvojenega. V kolikor v terapiji takšen èlovek prepozna oziroma zazna prilo`nost za sebe, hkrati razume tudi nevarnosti, ki se jim lahko izogne. Prav prilo`nost ga lahko reši pred ne- varnostjo bolezni, smrti, nesmisla ... Ker kot reèeno, kdor pozna nevarnost, še zdaleè ni nujno, da pozna prilo`nosti za rešitev. Ho- èem reèi, da govoriti mladim le o nevarno- sti drog in zasvojenosti, ki jo povzroèajo, še zdaleè ne zadošèa. To je napredni svet spoznal `e pred desetletji. 9'#$' “Jaz sem narkoman, ubijam se ...” Temu je kriza popolnoma jasna, ima jo pred oè- mi. Toda zase ne vidi prilo`nosti (šanse). Šele ko se mu odpre prilo`nost oziroma ko jo bo zaznal, bo nastopila rešitev. Naša na- loga je torej iskati prilo`nosti in rešitve. Ko govorimo o preventivni dejavnosti, je po- trebna jasno opredelitev, da jemanje dro- ge ni in ne more biti cela `ivljenjska zgodba.        Bara Remec: Jude`ev obup # Vsak èlovek si zaslu`i vrhunec svoje zgod- be, ki kljubuje površnosti in izkrivljenosti. Naloga preventivne dejavnosti je spoznanje smisla, ki vzdr`i tudi v najtemnejšem ko- tièku našega do`ivljanja. @al je danes beseda ljubezen ranjena in popaèena. V nadaljeva- nju bom govoril o ljubezni kot pribli`eva- nju, iskanju trajnih vrednot. Psihoterapevtka Elisabeth Lukas jasno pove, da je “napre- dovanje v ljubezni kriterij smisla `ivljenja”. Smisel pa je neodvisna konstanta in je uni- kat za vsakega posameznika posebej in nekaj, kar ni povezano s pogoji `ivljenja. Èlovek lahko poišèe in najde smisel ne glede na to, kakšna je njegova trenutna situacija in ne glede na to, od kod mora zaèeti, tudi èe pri- manjkuje sposobnosti za ljubezen. Zaradi pomanjkanja sposobnosti za ljubezen tak èlovek ne zmore razumeti “moèi ljubezni”, ki je moènejša od negotovosti. Zato je zdrav- ljenje z argumenti ljubezni v terapiji neu- èinkovito poèetje. V osebni praksi znova in znova do`ivljam, da zasvojenec potepta vse, kar je za zdravega sveto. V ambulantni obravnavi imamo dekle, ki dobesedno za- nièuje ljubezen, `rtvovanje svojih staršev. Takoj ko zasluti, da bo terapevt uvidel njeno resnièno stanje, ga zamenja, da tako ohranja prostor za manipulacije. Zasvojenec je ti- sti, ki mora prositi za naklonjenost in jo tudi izboriti. Pri tem je zelo pomembno timsko sodelovanje oziroma pretok informacij, s ka- terim zasvojencu omogoèimo izkušnjo “od- pora”, ki bi jo morali izvajati starši ali part- nerji, pa tega ne vedo ali izvedo prepozno. Starši, partnerji in pogosto tudi terapevti delujemo po principu naklonjenosti in lju- bezni. Velikokrat nas solze zasvojenca “pre- prièajo”, da ta fant (dekle) resnièno hoèe oz- draveti. Vendar je v veèini primerov to jok nad nelagodjem, ne pa solza nove poti. Z jokom vsaj zaèasno razoro`i starše oziroma partnerja ali pa prekine proces uèinkovitega zdravljenja, vsi okoli njega (oèe, mati, part- ner) se potem še bolj trudijo za obzirnost. Terapevti moramo vedeti, da je to neplodno podaljševanje, propadanje in poglabljanje tragedije. ,0 V terapiji je potrebno pojasniti (osvetliti), da èlovek lahko izbira med vsem, kar priha- ja iz njega, in da ni sile, ki bi ga prisilila v do- loèeno reakcijo. Èlovek torej sam odloèa, ko- liko prijateljstva ali sovraštva bo iz`areval, ni- kakor pa ne njegovi najbli`ji. V vsakem èlo- veku so neomejene meje odloèanja. Seveda pa je vprašanje, ali èlovek `eli odloèati in izbirati. Terapevt opozarja na svobodo odloèanja in njene posledice. Èe se fant odloèi za neprimer- no vedenje, to pomeni, da iz`areva podobo slabega fanta. Èe se mati materinsko vede do svojega otroka, iz`areva podobo materinske `ene. Èe pristopate k èloveku z razumevanjem, iz`arevate, da ste razumevajoèi. Èe se drogirate, iz`arevate, da ste zasvojenec. Vedno pa èlo- vek sam odloèa o svoji poti. -2 V terapiji se pogosto sreèamo s potre- bo iskanja dokazov oziroma prispodob za nedokazljivo. V vsakem od nas je hrepe- nenje po smislu in Frankl pravi, da je prav to hrepenenje dokaz, da smisel obstaja, kot je `eja dokaz za obstoj vode, oèi pa na pri- mer dokaz za obstoj svetlobe. Zato je pred terapevti velik izziv, kako ustvarjati tera- pije, ki bodo zapolnile lakoto po smislu. Skrben, ustvarjalen in z ljubeznijo do soè- loveka pre`et terapevtski odnos je torej do- kaz, da ljubezen obstaja, kar je zelo po- membno, saj je v procesu zdravljenja od- visnosti pogosto ranjen odnos do sebe in drugih. Zato je zelo pomembno, da odvi- snika spodbudimo k izkušnji, da obstaja tudi nevidno in nedokazljivo. Pri tem se pogosto sreèujemo s t. i. obmoèjem pre- teklosti, s katerim se intenzivno ukvarja     psihoterapija, in obmoèjem prihodnjega èasa, s katerim se ukvarja teologija. Reinhard Taucha, profesor psihologije v Hamburgu, poudarja dragocen prispevek obeh disciplin. V raziskavi z naslovom “Uvid v religiozno verovanje in pomen kršèanskih etiènih sporoèil” je navedel nekaj empiriè- nih ugotovitev, ki bi bile zagotovo zanimi- ve tudi za strokovnjake, ki delajo z odvisniki. Vsekakor je dragoceno, èe psihoterapevt zmo- re široko obzorje razmišljanja in osebnega do- `ivljanja, hkrati pa sem preprièan, da so tudi naše ustanove `e pred leti presegle pomisleke pred teološkim naèinom razmišljanja. Na kratko povzemam nekaj poglavitnih ugoto- vitev iz omenjene študije. /(0'  '*0: Frankl opozorja, da vera ni podroèje ho- tenja, kar pomeni, da èlovek v nekaj veru- je ali ne. Vendar ne v prvem ne v drugem pri- meru ne more verovati po ukazu svoje vo- lje. Primernost vsebine oziroma sporoèila, v katerega veruje, lahko preveri samo v aktiv- nem odnosu do te vsebine. Vera je torej po- membna, ker èlovek takrat aktivno išèe od- govore, kako naj sebe izpopolni oziroma do- polni. 9)'' (: Èlovek si ne more ustvariti predstave o Bogu, kajti te`ko mu je spoštovati nekaj, kar ni vidno, dokazljivo. Ker gre za vire takoimenovanega celostnega zdravja, bi v ta kontekst lahko brez omembe panteizma vkljuèili tudi obèudovanje narave, rastlin, `ivali, rek, jezer .... ;($0''': Frankl vest definira kot “organ, ki lahko poišèe smisel v edinstveni `ivljenjski situa- ciji.” Pogovor z vestjo nam “da” veliko in- formacij, kako ravnati v izjemnih, kritiènih situacijah, to pa je tisto, kar odvisniki naj- bolj potrebujejo. Seveda pa mora o tem naj- prej veliko vedeti terapevt, ki mora, èe `e dru- gega ne, zagotoviti pogoje za “pogovor z vest- jo” – torej primeren èas, prostor, tišino, umir- jenost, distanco do zunanjega sveta ipd. Brez takšne dejavnosti prej slej ali naš notranji glas oslabi ali celo odmre. Preglasni vplivi zuna- njega (materialnega!) sveta namreè slabijo pri- sotnost transcendentnega. Od tod umetne ponudbe “pomirjanja `ivcev”. Dru`inski in drugi terapevti smo torej pred izzivom, kako v terapijo vkljuèiti tudi to dimenzijo. 93+'3#7 #')': @ivljenje je lahko stalen napredek iz ko- raka v korak, iz ure v uro. Sestavni del odraš- èanja in napredovanja (duhovne rasti) je slovo od zdajšnje ure in koraka, da bi èlovek lahko v celoti pripadal oziroma bil usmerjen v na- slednji `ivljenjski korak ali smer. Kdor to- rej vstopa v sedanji trenutek z obrnjeno glavo, bo duševno in telesno hitro poškodovan in bo postal podoben Lotovi `eni. To pomeni, da so loèitve sestavni del `ivljenja, zato jih je treba obdelovati sproti in ne le ob koncu `ivljenja. Vendar se mora èlovek posloviti le v dobrem, kajti sovra`en in nezadovoljen ne more najti svojega miru. Dru`inski nespo- razumi in prepiri onemogoèajo osebno na- predovanje. Sovraštvo namreè obèutimo kot obremenitev, zato hkrati zapiramo pot v pri- hodnost. V takih primerih ne pomaga iskanje krivca za takšno stanje, pa tudi druga deja- nja, ki ne izvirajo iz ljubezni, ne morejo opra- vièiti pomanjkanja ljubezni. V takih primerih pomaga le iskreno odpušèanje. Kdor odpušèa s srcem in iskrenimi nameni, omogoèa oèiš- èenje `ivljenjskih zapletov, ki so nastajali sko- zi leta. Izkušnje ka`ejo, da ljudje, ki se niso sooèili z odpušèanjem konfliktov iz otroštva, pogosto duševno zbolijo.     # 9+' Èlovekovo identiteto ne doloèa to, kar je o njem odloèeno, temveè to, kar odloèi sam. Èlovek, ki je bil ljubljen, je lahko vse, kar `eli. Èlovek, ki ljubi, je tudi ljubljen. Èlovek, ki sovra`i, je lahko prav tako vse, kar `eli, je èlo- vek sovraštva. Navedel bom primer iz prak- se, zgodbo, ki jo pogosto pripoveduje oèe dveh otrok. “Moja mati `ivi v isti hiši, v kateri je moja dru`ina, vendar je povsem loèena od nas. Sploh nam ni potrebno skrbeti zanjo.” Vpra- šam, èe to pomeni, da je nimajo radi. “Ali ve- ste, odgovori, da ne maram svoje mame. Do- kler je bila pri moèeh, je skrbela za otroke, za vse nas, prala je in kuhala. Ko sedaj vsa zadi- hana stopa po stopnicah, se v meni prebujajo obèutki krivde.” Seveda ne govorimo o ubogi materi, paè pa o ubogem mo`u, ki je sebe ob- likoval v nehvale`nega sina. Sam je “odloèil” svojo identiteto — pustil je mater na cedilu, ko ga je najbolj potrebovala. Seveda so tudi drugaèni primeri, kajti ob- stajajo tudi starši, ki so prepirljivi, grabe`ljivi, slabonamerni ... V takih primerih je za bla- gostanje otrok lahko usodno, kako oblikujejo svoja stališèa do staršev. Èe skrivajo glavo v pesek, èe dovoljujejo tiranijo, postajajo tudi sami kandidati za tirana. V kolikor bodo no- tranje èvrsti in v svojem javnem delovanju ob- èutljivi, bodo postali dobri, usmiljeni ljudje. Vendar to ni vselej lahko. Prav zato je duševna bolezen najpogosteje zakljuèni del lagodne- ga, po liniji najmanjšega odpora potekajoèega `ivljenja brez odgovornosti, ki ima za posledico “obèutke krivde, ko sreèa svojo mater”. Dru- gaèe reèeno, ki “ne mara svoje matere” potre- buje psihoterapevtsko pomoè, ker ni zadovo- ljen s seboj in svojo identiteto. 5(0''' $ Samoumevno je pritrjevati `ivljenju, do- kler je vse lepo in prav. Kaj pa storiti po dne- vu, ko sreèa odide? Obstajata dve mo`nosti; lahko se borimo, da `ivljenje ima smisel, lah- ko pa pristanemo na to, da ne obstaja nika- kršen smisel. ($##(( Bolj ko je nekomu do u`itka, bolj nasprot- nemu primanjkuje `elje po u`itku. Kdor ne- koga izkorišèa za prejemanje topline, zado- voljstva in varnosti, tega ne dobi, paè pa obi- èajno izgubi partnerja. Kdor ljubi zato, da bo ljubljen, v resnici ni darovalec ljubezni, paè pa iskalec samopotrditve in priznanja, ker mu je samoobto`evanje, pomilovanje, di- stanca bli`je in sprejemljivejše kot vse dru- go. Vendar se glavni cilj izèrpa in postane ne- dosegljiv, sposobnost manipulacije najbolj prizadene samega manipulanta. Naloga te- rapevtov je, da v takih primerih ne glede na starost svetujemo, daruj se z ljubeznijo, vse ostalo prepusti zakonitostim hvale`nosti. ;(7#7(' Vsak èlovek je pomemben, ker je vsakemu namenjena doloèena naloga, ki se spreminja in oblikuje glede na trenutno `ivljenjsko si- tuacijo. Pri tem je pomembno, da iz svoje situacije izlušèimo najboljšo mo`no nalogo. Èlovek sooblikuje svojo `ivljenjsko nalogo, ob tem se krepi njegovo osebno dostojans- tvo. Odgovornost in dostojanstvo zahteva- ta, da vselej skrbno pazimo, kaj nas èaka v doloèenem trenutku in kaj je “tisto naše”. Ko na primer med dopustom le`imo na pla`i in zaslišimo jok otroka, ki je popil preveè mor- ske vode, je jok kot klic na pomoè namenjen tudi nam, èe v bli`ini ni matere. Kdor je torej razvil obèutek za stvari, ki so mu namenje- ne, ne odlaša in nièesar ne spregleda. Ali dru- gaèe, tisti, ki ve, da je (s)misel namenjena nje- mu, ta vedno znova poišèe nalogo svojega `iv- ljenja, ki je sestavljena iz dnevnih, èasovnih dogodkov. Tak èlovek se tudi veseli spozna- nja, zakaj je dobro, da se prav v tem trenutku nahaja na kraju, kjer je.      /3+3#+ Obstaja mo`nost, da `ogo, ki sem jo ujel, lahko tudi zadr`im. Obdr`ati poni`anje zase in ga kot “bolezen” ne poslati naprej, je te`ka naloga. Tudi braniti se na miren in odgovo- ren naèin pomeni umiritev bolezenskega sta- nja. Vsekakor je nekaj umirjenih zakljuèkov vselej dovolj, da se sovraštvo oziroma napake ubla`ijo in s tem omogoèi svoboda, da lahko zlo nadomestimo z dobrim. /0$'#'#' Dru`ina je prva postaja, na kateri se èlovek sreèa z odgovornostjo in prav dru`ina tudi najprej obèuti, ali je bilo to sreèanje uspe- šno ali ne. Seveda ima vsakdo svobodno iz- biro, da ustanovi dru`ino ali pa ne. Vendar ko enkrat ima dru`ino, je njegova prva dol`- nost izpolniti smisel te dru`ine in šele nato druge smiselne funkcije. Pri tem imamo v mi- slih tisto, kar je nujno za obstoj dru`ine, zlasti za razpolaganje s èasom, ki se zahteva od po- sameznika v imenu dru`ine. Seveda obsta- ja v vsakdanjem `ivljenju veliko vrednot, ki jim slu`imo, na primer delo, šport, umetnost, duhovnost, karitativnost, vendar vse te vred- note izgubijo svoj smisel, èe èlovek s tem oš- koduje pripadnost dru`ini. /7+ Vsak èlovek ima svoje temeljno (središè- no) vprašanje, ki ga spremlja skozi `ivljenje in ga v doloèenih presledkih postavi v tak- šno duhovno obzorje, da išèe odgovore. Ti presledki so obdobje mirnega obstanka, vèasih celo èas padcev, ko izpostavljeno vprašanje razburka muène trenutke nove usmeritve. Odgovor, ki ga v takih situaci- jah poišèemo, nam utira pot v prihodnost. Pot, ki išèe rešitve v biti oziroma bivanju, se odpira tistemu, ki je tako naravnan. Ob tem hkrati spoznava, kam bo prišel. Frankl pravi, da je “v trenutku smrti povsem ire- lavantno ali je bila pot te`ka ali lahka, ne`- na ali groba. Pomembno je, kam je èloveka pripeljala.” < Globinska psihologija trdi, da so vohune v otroštvu izdali njihovi starši in da je to ka- sneje pomembno vplivalo na njihovo odlo- èitev za ta poklic. Nekoè je bila na televi- ziji oddaja, v kateri so spregovorili o sebi in na koncu je pri gledalcih ostal vtis, da so starši krivi za nesreèno zgodbo nastopajo- èih. V navedeni teoriji je izkljuèeno prab- lagostanje oziroma stanje staršev. Starši so prikazani kot vsemogoèni liki, ki vladajo nad ljubeznijo, sovraštvom, zaupanjem, pre- varami. Sedijo za delovno mizo kot nekak- šen raèunalniški programer in vpisujejo pro- gram v kri svojih otrok. Vendar je realnost precej drugaèna. Seveda ima veliko ljudi v spominu neprijetne dogodke iz otroštva. Vendar se pri tem delijo v dve skupine; tiste, ki odpušèajo, in one, ki ne odpušèajo. Vo- huni, ki škodujejo svojemu narodu, naj bi prihajali iz skupine, ki ne odpušèa. Glede na to, da so se `e izkazali kot negativci, tudi ni ovir, da bi se to ne ponovilo. V naši sredini so torej ljudje, ki so v otroš- tvu do`iveli izdajo, pa jo zmorejo odpusti- ti in niso pripravljeni na izdajo samega sebe, pa tudi ljudje, ki izdaje ne zmorejo odpustiti in so pripravljeni na izdajo samega sebe. Za boljše razumevanje nam lahko slu`i legen- da o prvem èlovekovem grehu, ki je neke vr- ste poroèilo o prvem nesmiselnem poèetju na zemlji. To je zgodba o prekršku in krivdi. Vendar lahko to besedilo beremo tudi z ve- liko mero optimizma kot ponudbo èloveku, naj vstopi v humano delovanje. Zastavlja se vprašanje, ali lahko pride do obsodbe, èe ob- sojeni ne poseduje spoznanja, kaj je prav in kaj narobe? Po logoterapevtski terapiji je kriv- da mo`na, èe je oseba svobodna v odloèanju in razumevanju smisla. Krivda je izbrano de- janje, ki se upira spoznanemu smislu. Èe pa     #    Bara Remec: Pomladni gost  nekdo v èasu svojega delovanja nima izbire ali ni v stanju spoznati, kaj je smiselno, ta ne more biti kriv. 0(('#0 To stališèe je mogoèe ponazoriti s prepro- stimi primeri; nesreènik skoèi z vlaka in vla- kovodja ga povozi, ker ni uspel zaustaviti vla- ka. Je v tem primeru vlakovodja kriv za smrt nesreènika? Seveda ne, ker pri reševanju ni imel nobene svobode odloèanja in ustavljanje vlaka sploh ni bilo mo`no. Otrok je v kuhinj- ski omari našel steklenico z belo tekoèino. Misleè, da je v njej mleko, premeša stekle- nico in jo da v usta dojenèku, posnemajoè svojo mamo. Ker je šlo za odvajalno sreds- tvo, je otrok zbolel in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Seveda otrok ne more biti kriv za zdravstvene te`ave svoje sestrice. Lahko go- vorimo o tragièni nesreèi, nikakor pa o krivdi otroka. Tudi èe je otrok imel mo`nost izbire, ni imel mo`nosti spoznanja nevarnosti. Na splošno bi torej lahko dejali, da je sposob- nost za prevzemanje krivde vezana na odlo- èanje in spoznanje smisla, to pa predstavlja edinstven humanistièni specifikum, ki ga ne zmore nobeno drugo bitje na zemlji. Svoboda odloèanja – èlovek ima mo`nost izbire. Spoznanje smisla – èlovek spozna smiselne mo`nosti. Mo`nost narediti krivdo – èlovek ustvarja nesmiselne mo`nosti izbire. Èe nadaljujemo na osnovi navedenih ar- gumentov, se nam zastavlja veè vprašanj, naj- prej kako do`ivljamo “glavne akterje” te zgod- be. Brez dvoma so to svobodna bitja, zapo- ved (prepoved) pa je nalo`ena tistemu, ki to zmore. Svetopisemska zgodba pravi: “Z vseh dreves v vrtu lahko jesta, z drevesa spoznanja pa ne.” To pomeni, da se èlovek lahko svo- bodno odloèa in se celo mora odloèati na tak ali drugaèen naèin. Pa sta prva èloveka lah- ko ugotovila, èe je smiselno upoštevati zapo- vedi? Odgovor je negativen, ker še nista “jedla z drevesa spoznanja”. Zadeva se zaplete, ko se pojavi kaèa z “zapeljevanjem”, naj pojesta jabolko spoznanja. To zapeljevanje pravzaprav ponazarja dva nasprotujoèa si pola in še vedno je prisotna nesposobnost razloèevanja med do- brim in slabim, med dovoljenim in prepove- danim. Pa se lahko v teh okolišèinah izbira- nja in pokušanja jabolka rodi krivda? Ali je mogoèe delovati nesmiselno, èe ne vemo ni- èesar o smislu? Teološke razlage pravijo, da bi Adam in Eva morala slepo poslušati Boga. Vendar pa je brez spoznanja smisla nemogoèe slepo zaupanje in absolutna poslušnost. 90'#'('' Šele ko se svobodi odloèanja pridru`i spoznanje smisla, takrat šele se odgovornost lahko “usede na njihova ramena” in s tem se pojavi tudi obèutek krivde. Naenkrat se po- èutijo krive in z njimi tudi njihovi potom- ci. Niso bili izgnani le iz “raja nedol`nosti”, izgnani so tudi iz “raja neznanja”. Z nadalj- njim razvojem èloveènosti je dose`eno znanje o smrti in èloveški prehodnosti. S tem se je izgnanemu èloveku nalo`ila odgovornost de- finiranja smisla `ivljenja in ravnanje z `ivlje- njem, svetom ter spoznanjem konènosti. In- tenzivno sooèanje s smrtjo nam dokazujejo urejeni grobovi iz daljne preteklosti. Iz tega lahko s prispodobo povzamemo, da je èlo- veštvo jedlo z drevesa spoznanja, zato nismo le svobodni, temveè tudi odgovorni. Mor- da smo izbrali na temelju napaènega upanja. Kljub vsemu je neko doloèeno upanje še ved- no prisotno. Zato krivda lahko dobi opro- stitev, dobro obstane, negativne posledice na- ših odloèitev pa so unièene. (+'3)) V praksi se pogosto sreèujemo z razliè- nimi vrstami prevar. Znaèilen je primer de-     # lavca, ki mu je tovarna, v kateri je bil za- poslen, ponudila mo`nost napredovanja, vendar pod pogojem, da bo obiskoval dve- letni teèaj in opravil izpite. Seveda delavec ve, da bo moral `rtvovati vikende za poglo- bitev znanja. Po drugi strani pa hkrati ve, da lahko ostane tudi na mestu, kjer je se- daj. Na vprašanje, kaj bi rad, odgovarja, da daje prednost karieri. Nekaj mesecev kasneje ga povprašam, èe obiskuje teèaj, in odgo- vori, da se še vedno ni uspel vpisati. V tem primeru seveda ne gre za realno izbiranje med sedanjim stanjem in kariero. Delavec je sicer izbral `eljo in ji dal prednost, vendar je realnost na koncu zmagala. Izbral je ka- riero in s tem prevaral samega sebe. Njegove mo`nosti za odloèanje: — ostati delavec v tovarni in ob veèerih gle- dati televizijo, se ob vikendih ukvarjati s športom ..., — ustvariti kariero in vsak dan študirati tudi v noè in še ob doloèenih vikendih ... Iz prakse vemo, da je treba takšnemu èlo- veku razlo`iti, da njegova `elja za kariero ni `e hotenje in da je `elja lahko kveèjemu iz- ziv za terapevtske razgovore. 9+3' Drug primer je diplomirani in`enir, ki je dobil ponudbo za delovno mesto, ki bi ga opravljal z veseljem. Vendar pa `ena zaradi daljših odsotnosti temu nasprotuje, èeš da bi zaradi tega trpela dru`ina. Gospod zato od- kloni novo delovno mesto z besedami, da ga to delo ne zanima. Takšni primeri so v praksi zelo pogosti. Vendar ne vemo, kaj taka oseba v resnici misli. Nekdo reèe ne, èeprav v re- snici misli da, tako kot v navedenem primeru. V takih primerih je treba raziskati resnièni motiv osebe in to tako, da ga osvetlimo s po- sledicami pritrdilnega in negativnega odgo- vora. Lahko je motiv strah, podobno kot v tem primeru strah pred `eninim obto`eva- njem in `alitvami, ali pa nagnjenost k sanjar- jenju, v konkretnem primeru `elja po slavi in `elja, da se poka`e kot “muèenik”. V primerih, ko gre za resnièna hotenja, so posledice jasne, èlovek se ne dr`i izreèe- nega. V kolikor pa je to posledica ljubezni, v našem primeru odpovedovanju iz ljubez- ni do `ene ali zaupanja v pravilnost `enine odloèitve, so posledice prav tako jasne, ker èlovek stoji za svojimi besedami. Tudi s takim èlovekom je potrebno govoriti in razèišèevati njegovo resnièno hotenje. To je lahko naloga terapevtske obravnave. 9 # Gimnazijec se zaljubi v svojo sošolko, rad bi bil z njo. Oèe dekletu prepove prepogo- sta sreèanja, da ne bi ogrozila njenega napre- dovanja. Dijak iz protesta zapusti šolo in “preizkuša” samostojno `ivljenje. To je po- vsem nevrotièen vzorec. Nevrotik zaostri si- tuacije. To ni èlovek, ki se zavzema za boljše razmere, on je èlovek, ki se pili na slabih si- tuacijah in s tem samo poslabšuje razmere. Tako je zagotovo izgubil sošolko in zapra- vil tudi svojo izobrazbo. V razgovoru taki ljudje pogosto povedo, da se ne da niè spre- meniti, da je vse zaman, da vse `e vedo. Kaj pravzaprav nevrotik `eli, ko trdi, da `e vse ve, da je vse zaman, da se ne da niè uredi- ti? “Znanje” je sinonim za spoznanje tiste- ga, kar potrebuje, nemoè, da bi kaj spremenil, je sinonim za la`ji obstoj nepotrebnega. Mo- goèe je del pomoèi v tem, da z nevrotikom izlušèimo tisto, kar on v resnici `eli, in da to osvetlimo, da bi potem la`je prišli do tistega, kar resnièno potrebuje. Pri tem nekdanjem gimnazijcu bi bilo potrebno izpostaviti re- snico, da fant ni nameraval vzdr`evati part- nerske veze, temveè mu je bil dogodek zgolj sredstvo, da je lahko zapustil šolo. 2')(0 In še drug primer: skupina navdušencev se je zbrala pod parolo “veruj, ker boš s tem      prevladal prastrah v sebi”. Tudi ta vzorec ni daleè od nevrotiènega. Kdor namreè veru- je, da je mogoèe obvladati prastrah, bo svoje strahove vzdr`eval še nekaj èasa. Kdor je “do- rasel verovanju”, ne vzdr`uje strahov, ker so mu ti odvzeti. To pomeni, da je treba dege- nerirano verovanje loèiti od pravega. Resniè- na vera sloni na ustvarjalnosti, ne pa podre- jenosti. To pomembno spoznanje bi velja- lo bolj pribli`ati ljudem našega èasa, ki od- govore na razlièna vprašanja, povezana s smi- slom èlovekovega obstoja in bivanja pogo- sto išèejo v razliènih “alternativnih” zdru`bah. Glede na navedeno, hotenje ni na zaèetku niti na koncu, paè pa nekje na središènem mestu in trdno povezano s tistim, kar èloveku zastav- lja vprašanje orientacije. Tesno se prepleta tudi z rezultati odloèitev. Obstajajo resne ugoto- vitve, v katerih se èloveku odstira, kaj bo v pri- hodnosti. Vprašanje pa je, kako razpolagamo s tem spoznanjem. Èlovek je avtor svoje `ivljenjske zgodbe, ki jo vselej oblikuje s svo- jimi odloèitvami in izbirami. =2 Predhodno razmišljanje smo sklenili z ugotovitvijo, da je èlovek avtor svoje `ivljenj- ske zgodbe, ki jo vselej oblikuje s svojimi od- loèitvami in izbirami. Tudi z izborom lite- rature, ki naj bi mu prinesla nova spoznanja. Ko govorimo o besedilih zdravljenja, se mo- ramo zavedati, da nobeno besedilo, pa naj bo še tako modro, ne more biti temelj zdrav- ljenja. Ludwig Muth je na primer preprièan, da se je potrebno seznanjati tudi z drugimi vplivi knjige, kadar govorimo o zdravilnem branju. Tu gre za smeh, jok, sodo`ivljanje in fantaziranje, poistovetenje z usodo dru- gih in vrnitev v lastno preteklost, branje in raztresenost, obvladovanje globin, meditira- nje. Kjer gre za informativno dogajanje, se odkriva globlji smisel kulture branja. Branje ima nekaj skupnega s procesom, ki ga je Angelius Silesius definiral z besedami: “Prijatelj, s tem, ko si nekaj dosegel, se ne smeš zadovoljiti, nenehno moraš napredo- vati iz ene svetlobe v drugo.” Seveda pa je na- paèna trditev, da so strastni bralci, zahvaljujoè branju, sreèni ljudje. Branje ne zmanjša moèi usodnih udarcev, lahko pa èloveka nauèi, da neprijetne stvari smiselno vkljuèi v biogra- fijo in to zato, ker se s stalnim sooèanjem z miselnim svetom knjige oblikuje v zrelejšo osebo. S te strani bi se kultura branja lahko definirala kot vsakodnevna terapija brez te- rapevta. Viktor E. Frankl je o tem zapisal: “Prava knjiga v pravem èasu je veliko ljudem prepreèila samomor.” V tem smislu nudi knjiga resnièno pomoè v `ivljenju, zlasti v te`- kem obdobju.  Povzemam nekaj izjav oseb, ki so podrob- no raziskovale zdravilnost tekstov. Vsak te- rapevt ve, kako velik in razširjen je strah pred avtonomnostjo in lastno odgovornostjo. Ve- likokrat potrebujemo branje, s katerim pre- neha strah od avtonomnega oblikovanja `iv- ljenja, strah pred `ivljenjem, strah pred kon- cem itd. Besedila oziroma teksti, ki nudijo mo`nost izkustva o smiselnosti `ivljenja, so v takih primerih posebej pomembni, ker bral- cu lahko poka`ejo pot. Z branjem, ki se mu prepustijo, se jim nudi prilo`nost, da v sebi spro`ijo globinsko, eksistencialno dozoreva- nje, tako da zaène delovati zavest, ki vodi do vedre sprostitve in v pozitivnih okolišèinah lahko omogoèi rešitev in osvoboditev. Z bra- njem torej pridobivamo izkušnje, spodbu- de, branje nas opogumljanja, to pa omogoèa preseganje osebnih konfliktov. 8*)<0) @e v antiki so zdravniki, filozofi in pisa- telji razna besedila poimenovali kot pomo`no sredstvo medicine, psihoterapije. Ti teksti so pomembni za preventivo in rehabilitacijo, za zdravljenje, diagnostiko, kot pomoè izbolj-     # šanja odnosa do terapevta, zdravnika ipd., kot pomoè vsakemu, da bi la`je prenašal bo- leèine in krize. Tekst lahko ka`e na zavraèanje ali pritrditev doloèeni stvari, je lahko v funk- ciji zgleda, zastraševanja, lahko se dotakne osebnega `ivljenja, osebne boleèine, èlove- ka lahko oddalji od teh situacij ... Kafka piše, tekst je lahko “sekira, s katero razbijamo more, ki so v nas.” 95( Kdor `eli spoznati svet, mora na pot ne- poznanega. Svet je veèji, kot misli èlovek. Kdor je zadovoljen in ne `eli prekiniti z do- sedanjim naèinom `ivljenja, kdor `eli ostati pri tem, kar je dosegel, ta nima v sebi nièesar, kar bi prispevalo k odkrivanju novih prilo`- nosti. Brez notranje aktivnosti, navdušenja, radosti ni mogoèe nièesar storiti. Kdor se od- loèi hoditi za neznanim, mora raèunati na mo`nost, da se lahko pot spremeni v stran- poti. Lahko bo sreèal like, ki ga opominja- jo, oblikujejo, ki zahtevajo njegovo spremem- bo, vendar se bo iz zgodb lahko nauèil, da so vse ote`evalne okolišèine rešljive. Knjige in besedila v njih nas torej uèijo o “princi- pu upanja”, ki je zajet v vsem èloveškem kul- turnem ustvarjanju. To je še posebej navzoèe v pravljicah, pripovedkah, ki so zapisi o èlo- veškem prizadevanju, da bi bilo `ivljenje za- dovoljno. Današnji èlovek je postal zelo ob- èutljiv za “višje znanje” in dobre nasvete oseb z visoko avtoriteto. Pomembno je, da ima do- kaz avtoriteto, `al pa je to danes velika red- kost. Èlovek je postal nezaupljiv do raznih ob- ljub. Zaupanje v “sonèni svet” je na nièelni toèki. Zato je v krizi tudi moè knjig, besedil oziroma tekstov z vsebino upanja in rešitve. .'+') Iz prakse navajam zgodbo gospe, polne strahov. Pred potovanjem je tedne in tedne razmišljala, kaj naj stori v primeru, èe bi zbo- lela v tujini. Pri tem se je spomnila vseh mo- goèih èlankov, ki so govorili o zastrupitvah s hrano in v spomin si je priklicala slike, da le`i v hotelski sobi vsa nemoèna, izèrpana in nezmo`na vrnitve v domovino. Enako paniè- no bi reagirala tudi na druga neprièakova- na dogajanja, ki so drugaèna od tistih, ki jih ima programirane v svojem `ivljenju. Mo` je v tem ne razume. Zastavlja se vprašanje, zakaj gospa ved- no in povsod vidi vse samo negativno in èe so slabe izkušnje razlog za njene prebujene strahove. Odgovor na to vprašanje ni pre- prost, vendar je lahko delno pritrdilen. Njen oèe je umrl v vojni, z oèimom se ni razumela, iz internata je pobegnila k starejši sestri. Temu sledi obdobje miru, ki ga pre`ivi kot asistentka v laboratoriju, z manjšimi izbruhi, vendar v stalnem dozorevanju osebnosti. Do- kler ni prišlo do zakona, ki traja še danes. Bila je strogo versko vzgojena, v zakonu pa se je znašla v okolju, ki ni bilo naklonjeno veri, tako da je na koncu ostala še brez odnosa do vere. V pogovorih je izstopalo “ne morem se pomiriti z dejstvom, da je v svetu toliko zla. To me `alosti. Na tisoèe ljudi strada in umira, povsod se ustvarjajo krize, spopadi, narav- ne katastrofe, ne obstaja noben “dobri” Bog, drugaèe bi vse to prepreèil ...” V takih primerih je dobro izpostaviti le- gendo iz `ivljenja sv. Avguština, ki pravi: “Je mogoèe preliti morje v jamico iz peska?” Ponavadi ljudje zaèno razmišljati, da bi mo- goèe le morali prenehati z razmišljanji o stvareh, ki jih ne razumejo. V smislu, da je tudi naš razum kot jamica iz peska, v katero ni mogoèe strpati vsega. Ampak v kaj po- tem verovati? Na vprašanje, kaj pa vam go- vori srce, odgovori, da še vedno sanja o do- brem Bogu iz otroštva. Gospa, zadr`ite sa- nje, zadr`ite Boga v sebi in sanjajte tudi pred odhodi na dopust in pred `ivljenjskimi spre- membami, ki vas bremenijo! Tako je poèasi aktivirala svoje sanje in z njihovo pomoèjo je sanjala tudi naprej od svojih strahov. Skle-      nemo lahko, da je tej pacientki tekst poma- gal. Seveda nas nekatere vsebine ne nago- vorijo ali jih ne moremo razumeti, vendar bomo slej ali prej ugotovili, zakaj jih nismo sposobni razumeti. V nas je shranjeno zna- nje o razumevanju omejitve našega dojema- nja. Znanje o mejah razuma in dojemanja je èlovekova posebnost, hkrati pa tudi nje- gov nedoumljiv pristanek na lastno omeje- nost, pogojeno z mejo med tostranstvom in onostranstvom. Rudolf Otto Wiemer MEDVEDJA GOSENICA Ni mo`nosti. Šest metrov asfalta. Dvajset avtomobilov v eni minuti. Pet tovornjakov. En buldo`er. Konjska vprega. Gosenica ne ve niè o avtih. Ona ne ve, koliko je široka cesta. Ne ve niè o pešcih, kolesarjih, motoristih. Gosenica ve samo to, da je èez cesto travnik. Prelep travnik, a nedosegljiv. Ona je nora na travo. Zato mora na drugo stran. Nima mo`nosti. Šest metrov asfalta. Toda ona gre na drugo stran. Nima mo`nosti. Šest metrov asfalta. Gosenica se giblje. Giblje se, zvija se, da se premika. Premika se, milimeter za milimetrom in glej jo na drugi strani. Sporoèilo pesmi je kot na dlani, hkrati pa obstaja tudi nevarnost, da jo napaèno inter- pretiramo. Govori nam pribli`no tako: “Poj- di svojo pot, naj te te`ave ne odvrnejo! Pojdi naravnost brez strahu.” Ali je to klic k lah- komiselnosti oziroma klic, da popušèamo tre- nutnim zahtevam? Gotovo, da ne! V pesmi ne gre za realno mo`nost pre`ivetja. Gose- nica je postavljena nasproti zelenemu trav- niku, tako kot èlovek stoji pred ciljem, ki se ga globoko dotika. Istoèasno ga spravlja v ne- varnost in mu vliva moè, da pride do cilja. .(#()' Navajam primer iz prakse. Gimnazijka preneha s šolanjem, izgubi prijateljice, nima hobijev, slabo se razume z materjo, nizko se samovrednoti. Iz mene ne bo nikoli niè. Šestnajst let in nobene prihodnosti pred oèmi. V zdravniškem kartonu je vse opisano do podrobnosti. Nasilje znotraj dru`ine, loèitev staršev, materino pretirano vmešava- nje v izbiro šole in vse pogostejše sameva- nje v puberteti. Sledi prekomerno u`ivanje hrane in s tem debelost in zasmehovanje z “debelo svinjo”. Da bi se otresla omenjene kvalifikacije, je po hranjenju zaèela izvajati bruhanje. Zaèelo se je obdobje ekstremnega posta in po`rešnosti. Mati vse pogosteje krièi, loèeni oèe se od nje distancira, cilj izo- bra`evanja je bil zgrešen. Na obzorju je pravi polom. Uèitelji svetujejo terapijo, psiholog priporoèa zdravljenje v bolnišnici, nekaj sa- momorilskih gro`enj spro`i dolgo bivanje na zaprtem oddelku, vendar ne pomaga no- bena stvar. Na koncu dekle vrnejo grobi ma- teri. Po vsem tem dekle sedi pred knjigo in bere: “šest metrov asfalta ... 20 avtomobi- lov v minuti ... je to tisto, kar obèutiš o sebi?” Dekle je jokalo in jokalo. “Da, to je tisto,” se je razbralo iz njenega joka. Solze se niso ustavile. Ko se umiri, je na mestu pobuda, da opiše zelen travnik, ki se nahaja po šestih metrih asfalta. “Tam ni zelenja, je le sivina.” Imela je potrebo, da se ponov- no izjoèe. Po joku sledi zelo moèna vizija, konèati šolo, prijateljstvo, zabava, poèit- niško potovanje z oèetom ... “Enkratno, samo tako naprej, korak za ko- rakom. Omahovanje in smiljenje samemu sebi nima pomena. Ni dovoljeno gledati ne levo ne desno. Jaz grem s teboj vse do konca asfalta.” Sledi naporno delo: nadaljevanje s šolo, vkljuèitev v skupino, dru`bo, normalno prehranjevanje, pomiritev z materjo, redni kontakti z oèetom, telovadba, zabava. Prve dobre ocene in zdrav naèin izgube kilogra-     #    mov so vrnili dekletu samozaupanje. Zapo- slitev v èasu poèitnic, zaslu`en denar in dva prijatelja, s katerima se je dobro razumela, vse to je moèno pripomoglo k izboljšanju sta- nja. Tudi v tem primeru je besedilo opravilo svojo skrito obljubo. Obljubo, da je z vztraj- nostjo in pogumom mogoèe priti do cilja – na drugo stran ceste.      Zloraba drog je eden izmed najbolj pe- reèih zdravstvenih problemov v številnih dr- `avah. V ZDA na primer kar 6 odstotkov pre- bivalcev, torej pribli`no 15 milijonov ljudi redno zlorablja droge. Nedavne ocene ka`ejo, da zloraba drog, vkljuèno z alkoholom in to- bakom, stane ZDA veè kot 276 milijard do- larjev letno. Èe traja dovolj dolgo, lahko zlo- raba drog – ki je pogosto definirana kot ško- dljiva uporaba drog – navsezadnje spreme- ni samo strukturo in kemièno zasnovo mo`- ganov, kar proizvede resnièno mo`gansko bo- lezen. Ta motnja se imenuje odvisnost ali zas- vojenost. Odvisnost od drog je grobo opre- deljena kot izguba kontrole nad u`ivanjem droge, kljub sooèenju z negativnimi fiziènimi, osebnimi in socialnimi posledicami. Droge, tako legalne (kot sta na primer al- kohol in nikotin) kot nelegalne (kot so ko- kain, metamfetamin, heroin in marihuana), ljudje zlorabljajo zaradi razliènih razlogov, vkljuèno zaradi u`itka, spremembe mental- nega stanja, za izboljšanje sposobnosti in, v nekaterih primerih, za samozdravljenje men- talnih motenj. Nevroznanstveniki so odkrili, da skoraj vse zlorabljene droge proizvedejo ugodje preko aktivacije specifiène mre`e `ivè- nih celic (nevronov), ki se imenuje mo`ganski sistem za nagrajevanje. To `ivèno omre`je je normalno vpleteno v pomembne vrste uèe- nja, ki nam pomaga, da ostanemo `ivi. Aktivira se, ko izpolnjujemo bistvene pre`i- vetvene funkcije, kot je prehranjevanje, ko smo laèni, in pitje, ko smo `ejni. Poslediè- no nas naši mo`gani nagradijo z obèutji ugodja, ki nas nauèijo, da to opravilo ponav- ljamo. Ker droge èisto kaotièno in pretira- no pri`gejo omre`je za nagrajevanje, si jih ljudje `elijo znova vzeti. Izmed najbolj za- hrbtnih lastnosti zasvojenosti z mamili je prav ta ponavljajoèa se `elja po ponovnem zau- `itju droge tudi po mnogih letih abstinen- ce. Enako zlovešèa je tudi zmanjšana sposob- nost zasvojenih oseb, da zavrejo iskanje droge v odziv na to `eljo, èetudi so sooèeni z resnimi posledicami, kot je zapor. Zaradi njihove izredno moène sposobno- sti, da pod`gejo najbolj intenzivna obèute- nja, je pogosto reèeno, da mamila dejansko ugrabijo mo`ganske centre za u`itek, nagrado in motivacijo, kar pušèa zasvojence preplav- ljene s hrepenenjem po drogi in pripravlje- nostjo, storiti vse za še en “fiks”. Ta pogled, ki se èedalje bolj uveljavlja, pravi, da je zas- vojenost bolezen mo`ganov in nenormalno obnašanje, ki jo spremlja, je posledica okvar- jenega delovanja mo`ganskega tkiva, tako kot je srèna motnja bolezen srca. Eden izmed najveèjih dose`kov nevrobio- logije odvisnosti je bilo razkritje, kako droge specifièno uèinkujejo na nevrone in tako proizvedejo svoj dramatièni efekt. Nevroni namreè izloèajo posebne naravne spojine, ki se imenujejo nevroprenašalci, s katerimi med sabo komunicirajo. Nevroprenašalci, ki jih izloèi nevron, se pritrdijo na zapletene be- ljakovinske strukture (ki se imenujejo recep- torji), ki so zasidrane v celièni membrani so- /*!       6   & & 4     4    # sednjega nevrona in mu na ta naèin sporo- èijo, da je njegov sosed aktiven. Na ta naèin je komunikacija med nevroni v mo`ganih po- dobna našemu poštnemu sistemu, le s to raz- liko, da je neprimerno hitrejša. Zgodi se `e v nekaj milisekundah in je bistvenega pome- na za delovanje `ivènega sistema. Droge zlo- rabijo to komunikacijo in spremenijo naèin, po katerem nevroprenašalci nosijo informa- cijo od nevrona do nevrona. Nekatere droge posnemajo nevroprena- šalce, medtem ko druge onemogoèajo njiho- vo delovanje. Spet druge spremenijo naèin, na katerega so nevroprenašalci sprošèeni ali izkljuèeni in tako naprej. V uèinke razliènih tipov drog so vkljuèeni številni nevroprena- šalci, vkljuèno s predstavniki, kot so GABA, glutamat, acetilholin, dopamin, serotonin in endogeni opioidni peptidi. Zelo pomembno pri zasvojenosti je, da droge uèinkujejo na specifièen del mo`ganov. Mo`gani so namreè izredno zapleteno sestavljeni in razlièna mo`- ganska podroèja uporabljajo razliène nevro- prenašalce pri svoji komunikaciji. Lahko bi rekli, da uporabljajo razliène vrste pošt. Eno izmed glavnih podroèij mo`ganov, na katerega vplivajo droge, je `e omenjeni center za nagrajevanje. Ta center uporablja specifièen nevroprenašalec, ki mu pravimo dopamin. Dopamin je osrednja molekula v nevrobiologiji zasvojenosti. Center za nagra- jevanje, ki posreduje ugodne uèinke drog, vkljuèuje obmoèje v srednjih mo`ganih, ki se imenuje ventralno tegmentalno podroèje. Ta struktura le`i globoko v mo`ganih, v delu, ki se imenuje mo`gansko deblo – le-ta urav- nava vse vitalne funkcije našega telesa, od spanja in dihanja do srènega utripa. Nevroni ventralnega tegmentalnega podroèja uporab- ljajo za komunikacijo dopamin in imajo ob- širne stike z višjimi èustvenimi in kognitiv- nimi (spoznavnimi) mo`ganskimi središèi, kot so skorja, amigdala in nucleus accumbens. Pod vplivom drog se poveèa izloèanje dopa- mina iz ventralnega tegmentalnega podroèja in ta uèinek ka`e veliko število drog, vkljuèno z opiati, kokainom, amfetaminom, etano- lom, nikotinom in kanabinoidi. To obmoè- je se aktivira tudi v eksperimentalnih oko- lišèinah pri `ivalih, ki so laène in dobijo do- stop do hrane. To ka`e, da droge delujejo na pomembne mo`ganske centre, ki ima- jo precejšnje posledice za posameznika in njegovo pre`ivetje. Raziskave so razkrile, da droge zadenejo center za nagrajevanje kot te`ko kovaško kla- divo. Naravne aktivnosti, kot sta spolnost ali prehranjevanje, poveèajo kolièino dopamina v mo`ganih za 50-100 %, medtem ko kokain ali amfetamin poveèata kolièino te kemikalije tudi za tisoèkrat. To nam pomaga razume- ti, kako lahko droge pridobijo tako moèno kontrolo nad našim obnašanjem. Droge, kot so kokain, amfetamin, metamfetamin in ek- stazi, direktno poveèajo kolièino dopamina v mo`ganih, tako da blokirajo razgradnjo do- pamina ali pospešujejo njegovo sprošèanje. Druge droge, kot so nikotin, alkohol, opiati in marihuana, delujejo posredno, tako da sti- mulirajo nevrone, ki uravnavajo delovanje dopaminskih nevronov. Ta uèinek posredu- jejo preko nikotinskih, GABA, opiatnih in kanabinoidnih receptorjev. Novejše študije ka`ejo, da dopamin ni di- rektno povezan z nagrado per se, kot je bilo mišljeno do sedaj, ampak bolj s prièakova- njem nagrade in poudarkom. Poudarek se nanaša na dra`ljaj, ki vzbudi zanimanje in vpliva na motivacijo za iskanje prièakovane nagrade. To pa meèe drugaèen pogled na droge, ker nakazuje, da poveèane kolièine do- pamina, ki so posledica droge, inherentno motivirajo nadaljnje u`ivanje droge, ne glede na to ali so uèinki droge ugodni ali ne. De- jansko nekateri zasvojeni posamezniki pra- vijo, da išèejo drogo, èeprav njeni uèinki ne dajejo veè nobenega ugodja. Kot je pogosto slišati pri odvisnikih: “Ko si zasvojen, ni veè      nobene evforije, ko se zadaneš. Drogo ho- èeš samo vzeti. Hrana in spolnost nista za- nimivi. Si sposoben, da se razvnameš, ven- dar po tem nimaš nobene `elje.” Lahko bi to- rej rekli, da droga prisilo osebo v zasvojenost. Zelo pomembno je tudi, da poveèane ko- lièine dopamina, ki so posledica u`ivanja dro- ge, pospešujejo nezavedno uèenje, pri èemer prej nevtralni dra`ljaji, ki so povezani z dro- go, postanejo poudarjeni. Ti predhodno nev- tralni dra`ljaji potem sami zvišajo kolièino dopamina v mo`ganih in spro`ijo `eljo po drogi. Tako lahko tudi po letih abstinence nekdanjemu zasvojencu samo igla, ki jo vidi le`ati ob cesti, spro`i izredno moèno hrepe- nenje po drogi. To razlo`i, zakaj je odvisna oseba tako zelo dovzetna za ponoven padec v droge, ko se znajde v okolju, kjer je prej jemala drogo. Najbolj grozovito pri odvisnosti je, da droge spremenijo mo`gansko kemijo in po- sledièno celo samo strukturo mo`ganov. Naj- bolj zgovorno to ilustrirajo posnetki mo`ga- nov odvisnikov, ki se jih da danes pridobi- ti z napredno tehnologijo, kot sta pozitronska izsevna tomografija (PET) in funkcionalna magnetna resonanca (fMRI). Mo`gani se ak- tivno odzovejo na drogo in posledièno se tudi strukturno tako spremenijo, da brez nje ne morejo veè normalno delovati. Prav te ke- miène in strukturne spremembe v mo`ganih rezultirajo v odvisnosti. Raziskave so poka- zale, da imajo odvisniki dejansko spremenje- ne oblike nevronov. Še globlje, na celiènem nivoju, droge spremenijo delovanje nekaterih izredno pomembnih snovi, kot so transkrip- cijski faktorji (molekule, ki se nahajajo v ce- liènem jedru in se ve`ejo na posebna regu- latorna zaporedja v bli`ini genov ter tako uravnavajo njihovo aktivnost), kot tudi šte- vilnih beljakovin, ki so vkljuèene v komu- nikacijo v mo`ganskih podroèjih, v katerih je prisoten dopamin. Dolgotrajne spremem- be se lahko zgodijo pri pomembnih tran- skripcijskih faktorijh imenovanih ôFosB in CREB, ki uravnavata izdelavo beljakovin, ki so vkljuèene v pomemben mo`ganski pro- ces imenovan sinaptièna plastiènost. Sinap- tièna plastiènost je tako na primer tisti mo- lekularni proces, ki omogoèa nastanek spo- mina s tem, da nevrone moèneje pove`e. Z vso to zapleteno biologijo `elimo samo pou- dariti, da je zasvojenost resnièno bolezen mo`ganov in da ni posledica neke svobod- ne odloèitve posameznika. Nevroznanstveniki sedaj odkrivajo, da zas- vojenost zahteva veè kot samo aktivacijo mo`- ganskega sistema za nagrajevanje. Zdi se, da je proces nastajanja zasvojenosti pod vplivom številnih faktorjev. Motivacija po drogi je eden izmed pomembnejših. Na primer ljudje, ki vzamejo mamilo, da so “zadeti”, lahko po- stanejo zasvojeni, vendar na drugi strani ljud- je, ki jih jemljejo ustrezno kot zdravila, redko postanejo z njimi zasvojeni. Genetska dov- zetnost in dejavniki v okolju, kot je stres, lah- ko prav tako spremenijo naèin, na katerega se ljudje odzivajo na drogo. Ocenjuje se, da genetski dejavniki doloèajo kar 40–60 % dov- zetnosti osebe za zasvojenost. Študije ka`e- jo, da je genetska dovzetnost za odvisnost od- visna predvsem od tega, kakšno kolièino raz- liènih receptorjev za dopamin imamo. Re- ceptorji za dopamin se namreè pojavljajo v razliènih oblikah (trenutno je znanih pet raz- liènih vrst) in nekateri so za nastanek odvi- snosti bolj pomembni kot drugi. Tako je ne- davno neka študija povezala dovzetnost ljudi, da postanejo odvisni od drog, s kolièino re- ceptorjev, imenovanih D2 dopaminski recep- torji v sprednjem delu striatuma, ki se ime- nuje tudi nucleus accumbens. To mo`gan- sko podroèje je povezano s procesiranjem u`itka. Poleg tega ka`e razvoj tolerance – rasto- èe potrebe, ki spremlja kronièno uporabo, po višji dozi droge, da se dose`e isti uèinek (ta se med ljudmi razlikuje, kot se razliku-     # je zasvojenost od drog) – prilagoditveno fi- ziološko stanje, ki rezultira v odtegnitvenih simptomih, ko se uporaba droge neha. To- leranca in odvisnost sta standardna odziva mo`ganov in telesa na prisotnost drog. Ven- dar zasvojenost zahteva, da se ta dva feno- mena zgodita, medtem ko se razvija tudi mo- tivacijska oblika odvisnosti – obèutek, da ose- ba brez droge ne more `iveti, ki ga sprem- lja negativen afekten stres. Skupaj ti vpogledi v zasvojenost vodijo k novim naèinom zdrav- ljenja. Zanimivo je tudi dejstvo, da se ljudje zelo razlièno odzivamo na droge. Medtem ko nekateri lahko postanejo zasvojeni `e po enkratnem eksperimentu s kokainom, so dru- gi na to praktièno imuni. Kaj je dejanska podlaga te razliènosti in kolikšen vpliv igrajo pri tem naši geni, zaenkrat še ni pojasnjeno. Na vrhu seznama prioritet veèine razisko- valcev zasvojenosti je razkritje vseh niti uèe- nja, spomina, motivacije in nagrade, ki delajo zasvojenost zasvojljivo: torej najti stikalo. Kot pravi eden izmed znanstvenikov: “Vemo izredno veliko o razlikah med zasvojenimi in nezasvojenimi mo`gani, tako s stališèa ob- našanja kot biologije. Manj pa vemo o pro- cesu prehoda med tema dvema.” Proces, ki je vpleten v uèenje in spomin, bi lahko bil kljuè pri razvozlavanju, kako se lahko ugodno do`ivetje – jemanje droge – spremeni iz ne- koliko samounièujoèega hobija v `ivljenjsko nevarno prisilo. 3 V letu 2003 je v ZDA kadilo veè kot 70 milijonov ljudi, kar pomeni, da je nikotin ena izmed najbolj zlorabljenih substanc. To- bak vsako leto ubije veè kot 430 000 Ame- rièanov – veè kot alkohol, kokain, heroin, umori, samomori, avtomobilske nesreèe, ogenj in AIDS skupaj. Kajenje je vodilni vzrok smrti v ZDA, ki se ga da prepreèiti. Nikotin, zasvojljiva substanca v tobaku, deluje preko dobro raziskanih molekular- nih struktur, ki se imenujejo holinergièni nikotinski receptorji. Kot ostali receptor- ji za nevroprenašalce se nikotinski receptorji nahajajo zasidrani v celiènih membranah ne- vronov, kjer omogoèajo komunikacijo med celicami. Nikotinske receptorje v normalnih okolišèinah uporablja nevroprenašalec ace- tilholin, ki nam omogoèa, da uporabljamo mišice in s tem obraèamo strani te revije. Nikotin lahko deluje kot stimulant ali kot pomirjevalo. Takoj po izpostavitvi nikotinu se pojavi “sunek”, ki je povzroèen deloma preko stimulacije nadledviène `leze in po- slediènega sprošèanja adrenalina. Naval adrenalina stimulira telo in povzroèi nenad- no sprošèanje glukoze in poveèan krvni pri- tisk, dihanje in srèni utrip. Nikotin prav tako zavre izloèanje inzulina iz trebušne sli- navke, kar pomeni, da so kadilci vedno rah- lo hiperglikemièni. Poleg tega nikotin sproš- èa dopamin v obmoèjih mo`ganov, ki kon- trolirajo u`itek in motivacijo. Smatra se, da je ta mehanizem podlaga za obèutje ugodja, ki ga do`ivljajo kadilci. Verjetno je delova- nje nikotina na ta mo`ganski center tudi podlaga za razvoj odvisnosti. Veliko bolj- še razumevanje odvisnosti, ki je bila posle- dica odkritja nikotina kot zasvojljive sub- stance, je bilo kljuèno pri razvoju zdravlje- nja. Ka`e, da so nikotinski `veèilni gumi, transdermalni obli`, nosni sprej in inhala- torji enako uèinkoviti pri zdravljenju veè kot enega milijona ljudi, zasvojenih z nikoti- nom. Te tehnike se uporabljajo, da olajšajo odtegnitvene simptome in proizvedejo manj hude fiziološke spremembe kot tobak. Na splošno dajo uporabniku ni`je kolièine ni- kotina, kot jih dobi s tobakom, obenem pa odpravijo izpostavljenost dimu in njegovi smrtonosni vsebini. Pred kratkim se je pri- èelo za zdravljenje nikotinske odvisnosti uporabljati prvo ne-nikotinsko zdravilo, imenovano bupropion (tudi antidepresiv imenovan Zyban).         Bara Remec: In spet sem vitki vrè za bo`jo kri  # '  Leta 2003 je bilo v ZDA okrog 2,3 mili- jona kroniènih in 5,9 milijona obèasnih upo- rabnikov kokaina. Kokain je psihoaktivna se- stavina listov koke grma Erythraxyloncoca. @veèenje teh listov je zelo razširjeno v andskih de`elah Ju`ne Amerike. Popularna kemijska razlièica kokaina imenovana crack se uporab- lja tako, da se kadi. V mo`gane vstopi v nekaj sekundah in povzroèi naval evforije in ob- èutkov moèi in samozavesti. Kljuèni bioke- mièni dejavnik, ki je podlaga tem moènim uèinkom psihostimulantov, je nevroprena- šalec dopamin, ki smo ga `e veèkrat omenili. U`itek obèutimo, ko nevroni ventralnega teg- mentalnega obmoèja, ki proizvajajo dopa- min, sprostijo ta nevroprenašalec v posebna podroèja mo`ganov, ki med drugim vklju- èujejo del strukture, imenovane nucleus ac- cumbens. Kokain deluje tako, da za doloèen èas onesposobi posebne molekularne struk- ture, ki so zasidrane v membrano nevronov in skrbijo za odstranjevanje dopamina iz mo`- ganov (potem ko je ta opravil svojo vlogo ke- miènega sla), ter s tem poveèa kolièino do- pamina v mo`ganih. Te molekularne struk- ture strokovnjaki poznajo pod imenom do- paminski transporterji ali krajše DAT. Ko- kain in amfetamini, ki tudi spadajo pod psi- hostimulanse, proizvedejo intenzivni obèutek evforije, tako da poveèajo kolièino dopami- na, ki je na voljo za pošiljanje sporoèil zno- traj mo`ganskega sistema za nagrajevanje. Uporabniki kokaina pogosto u`ijejo velike kolièine te droge v samo nekaj dneh – po- dobno kot krokanje pri navdušenih uporab- nih alkohola. Po tem obdobju intenzivnega u`ivanja droge se ponavadi zgodi sesutje (angl. crash), ki vkljuèuje simptome èustve- ne in fiziène izèrpanosti ter depresije. Ti simptomi so lahko posledica dejanskega se- sutja funkcije dopamina in še neke druge kemikalije v mo`ganih, imenovane seroto- nin, kot tudi poveèanega odziva mo`ganov na stres. Trenutno se klinièno preizkušajo zdravila oziroma cepiva, ki vsebujejo proti- telesa proti kokainu v krvi. >  Ljudje `e tisoèletja uporabljajo opiatna mamila, kot je na primer morfij. Ob preti- rani uporabi oseba hitro postane zasvojena s to vrsto drog. Odtegnitveni simptomi se- gajo od milega, prehladu podobnega neugod- ja, do velikega fiziènega trpljenja, kot je huda mišièna boleèina, trebušni krèi, driska in ne- prijetno poèutje. Opiati, tako kot psihosti- mulanti, poveèajo kolièino dopamina, ki se sprošèa v mo`ganskem sistemu za nagraje- vanje, tako da posnemajo uèinke telesnih opi- oidov, kot so opioidni peptidi, ki so naravno prisotni v mo`ganih. Heroin, vbrizgan v `ilo, dose`e mo`gane `e v 15 do 20 sekundah in se ve`e na opiatne receptorje v številnih mo`- ganskih podroèjih, vkljuèno z nagrajevalnim sistemom. Opiatni receptorji pa se nahaja- jo na nevronih, ki omejujejo delovanje do- paminskih nevronov. Aktivacija teh recep- torjev utiša te nevrone in posledièno aktivira dopaminske nevrone, zaradi èesar se v mo`- ganih poveèa kolièina dopamina. Vse to pov- zroèi kratkotrajen izbruh moène evforije, ki ji sledi nekajurno sprošèeno, zadovoljno sta- nje. Opiati ustvarijo enake uèinke kot narav- no prisotni opioidni peptidi. Predvsem ub- la`ijo boleèino, zavrejo pa tudi dihanje, pov- zroèijo slabost in bruhanje in prepreèijo dri- sko. Zaradi tega se morfij uporablja tudi v medicini kot sredstvo proti moènim boleèi- nam. V velikih kolièinah lahko heroin po- polnoma zaustavi dihanje, kar je vzrok smrti tisoèev ljudi, ki umrejo zaradi prekomernega odmerka heroina (angl. overdose). Standard- no zdravljenje pri opiatni zasvojenosti vklju- èuje metadon, dolgotrajno delujoè opiat, ki pomaga dr`ati hrepenenje in ostale odtegni- tvene uèinke pod nadzorom. Metadon po- maga zasvojenim z opiati, da premagajo zas-      vojenost, s tem da prepreèijo odtegnitvene simptome, ki so moèni motivatorji pri upo- rabi droge. Sintetièni opiat, znan kot LAAM, lahko deluje na uèinke heroina z minimal- nimi stranskimi posledicami. Leta 1993 se je ta spojina prièela uporabljati za zdravljenje ljudi, zasvojenih s heroinom. Nalokson in naltrekson sta zdravili, ki tudi blokirata uèin- ke morfija, heroina in ostalih opiatov. Drugo zdravilo za zdravljenje heroinske odvisnosti, buprenorfin, povzroèa šibke uèinke opiatov in ne povzroèa efekta prekomernega odmer- ka. Prièakuje se, da bo ta spojina postala po- membno zdravilo. ! Èeprav je legalen, je alkohol zelo zas- vojljiv. Zloraba in zasvojenost z alkoholom – imenovana tudi alkoholizem je pravzaprav daleè najpogostejša zloraba mamil v razvitih dr`avah, pri èemer Slovenija ni nobena iz- jema. V ZDA je skoraj 14 milijonov ljudi al- koholikov. Fetalni alkoholni sindrom, ki pri- zadene tri izmed tisoè otrok, rojenih v ZDA, je vodilni vzrok mentalne zaostalosti, ki bi se jo dalo prepreèiti. Kroniène bolezni jeter, vkljuèno s cirozo – poglavitnim kroniènim zdravstvenim problemom, ki je povezan z zas- vojenostjo z alkoholom – so odgovorne za 25 000 smrti vsako leto. Alkoholizmu botrujejo genetski in okoljni dejavniki, vendar ne ob- staja en sam faktor ali kombinacija faktor- jev, ki bi omogoèala zdravnikom, da bi na- povedali, kdo bo postal alkoholik. Etanol, aktivna sestavina alkoholnih pijaè, zmanjša stres, napetost in inhibicijo. V niz- kih kolièinah lahko deluje kot stimulant, med- tem ko v višjih dozah deluje kot depresant. Prav tako lahko povzroèi izgubo toplote in de- hidracijo. Droga, ki se zlahka absorbira v krvni obtok in mo`gane, prizadane veè nevropre- našalnih sistemov. Alkohol tako zada udarec dvema tipoma teh sistemov. Kot prvo, uèin- kuje na receptorje za nevroprenašalce imeno- vane GABA in s tem pomirja napetost, oslabi nadzor nad gibanjem in poveèa reakcijski èas. V veèjih dozah etanol zmanjša tudi delova- nje drugega tipa receptorjev (NMDA recep- torji), ki jih uporablja nevroprenašalec gluta- mat. To souèinkovanje lahko zamegli razmiš- ljanje in navsezadnje vodi v komo. Razisko- valci so pred kratkim tudi odkrili, da alkohol spremeni delovanje stotine genov v amigdali, kar bi lahko razlo`ilo, zakaj alkoholiki trpi- jo za slabim spancem in depresijo. Lahko bi tudi pomagalo razumeti, zakaj so zdravljeni alkoholiki tako podvr`eni ponovnemu pad- cu v zasvojenost. Amigdala je kljuèna struk- tura v mo`ganskem èustvenem sistemu, ki de- luje kot vmesna postaja med prihajajoèo in- formacijo in obnašanjem. Smatra se, da igra eno glavnih vlog v fenomenu iskanja droge, in mo`ganske slike ka`ejo, da je pri alkoho- likih bolj aktivna kot pri drugih ljudeh. Raziskovalci razvijajo zdravljenja, ki ovi- rajo molekule, kot so opioidni peptidi, ki spro`ijo zasvojitvene uèinke alkohola. Eno izmed takšnih zdravil, naltrekson, se je pred kratkim `e prièelo uporabljati za zdravljenje alkoholizma. %   To mamilo lahko popaèi zaznavanje in spremeni do`ivljanje èasa, prostora in samega sebe. V nekaterih situacijah lahko marihuana proizvede moèan strah. Znanstveniki `e nekaj èasa vedo, da je aktivna sestavina marihua- ne spojina po imenu tetrahidrokanabinol (THC), ki se prilepi na posebne receptorje v mo`ganih, ki uravnavajo gibanje. To bi lah- ko razlo`ilo, zakaj ljudje pod vplivom te sub- stance slabše vozijo avto. Hipokampus, mo`- ganska struktura, ki je vpletena v shranjevanje spomina in uèenja, je tudi posejana z recep- torji, na katere se ve`e THC. To razlo`i, zakaj imajo pogosti uporabniki in tisti, ki so pod vplivom tega mamila, slab kratkotrajen spo- min in te`ave z obdelovanjem kompleksnih     # informacij. Raziskovalci so pred kratkim od- krili, da ti receptorji, na katere se ve`e THC, v normalnem stanju ve`ejo naravno mo`- gansko snov, ki se imenuje anandamid. Ta molekula uravnava kolièino dopamina v mo`ganih, kar razlo`i, kako marihuana deluje na nagrajevalni sistem in povzroèa odvisnost. ?&   Ekstazi, rohipnol, GHB in ketamin so med drogami, ki jih uporabljajo najstniki in mladi odrasli kot del glasbenih zabav, kot je na primer rave (ki je obièajno zelo dolg ples). Te droge poveèajo vzdr`ljivost in proizvedejo omamljenost, za katero uporabniki pravijo, da poglobi plesno izkušnjo. Vendar znanost èedalje bolj razkriva hudo škodo, ki se lah- ko zgodi v veè mo`ganskih podroèjih, kot po- sledica uporabe teh drog. Veliko uporabni- kov eksperimentira z razliènimi drogami iz te skupine, kar povzroèa velik problem, ker lahko kombinacije katerih koli izmed teh drog, še posebej z alkoholom, vodijo v ne- prièakovane stranske uèinke in celo smrt po visokih odmerkih. Fizièna izmuèenost lah- ko prav tako poveèa nekatere izmed teh uèin- kov in te`av. MDMA, na ulici imenovan tudi “adam”, “ekstazi” ali “XTC”, je sintetièna, psihoaktivna droga s halucinogenimi in am- fetaminom podobnimi lastnostmi. Uporab- niki naletijo na podobne te`ave, ki se pojavijo pri uporabi amfetaminov in kokaina. Nedav- ne raziskave so tudi povezale uporabo eksta- zija z dolgotrajno poškodbo podroèij mo`- ganov, ki so vpletena v mišljenje, spomin in u`itek. Rohipnol, GHB (gama hidroksi-bu- tirat) in ketamin delujejo predvsem kot za- viralci osrednjega `ivènega sistema. Ker so pogosto brez barve, okusa in vonja, se jih z lahkoto doda pijaèi in u`ije, ne da bi se oseba tega zavedala. Te spojine so se pojavile kot t. i. “zmenek-posilstvo mamila” (date-rape drugs). Èe je zmešan z alkoholom, rohipnol lahko onesposobi `rtve in jim prepreèi, da bi se uprle seksualnemu napadu. Prav tako je lahko rohipnol v kombinaciji z alkoholom ali ostalimi depresivi smrtonosen. Odkar je prišel v uporabo, se GHB zlorablja v evfo- riène, pomirjevalne in anabolne (t. i. body- building) uèinke. Prav tako je bil povezan s seksualnimi napadi. Ketamin je prav tako za- viralec osrednjega `ivènega sistema, ki se upo- rablja kot mamilo pri posilstvih. Ketamin ali “posebni K” je hitro delujoèi splošni aneste- tik. Ima pomirjevalne, hipnotiène, analgetiè- ne in halucinogene lastnosti. V številnih dr- `avah se uporablja kot splošni anestetik v me- dicini in veterinarstvu. Ekstazi posnema naravno prisoten nevro- prenašalec imenovan serotonin. Zaradi tega postanejo nevroni, ki uporabljajo ta nevro- prenašalec, zmedeni in sprošèajo veè seroto- nina v mo`gane. To vpliva na razpolo`enje, budnost, apetit in zaznavo. Ekstazi tudi ne- posredno vpliva na center za nagrajevanje. Višek serotonina namreè spro`i manjše po- veèanje dopamina v tem centru, zaradi èe- sar ima ekstazi tudi zasvojljive lastnosti.      Zasvojenost in omamljanje z alkoholom sta zelo izrazit element v `ivljenjskem slogu. V našem socialnem okolju sta zelo pogosta. S skupno porabo okrog 15 litrov èistega al- kohola na prebivalca letno (registrirana in ne- registrirana poraba) pije tvegano po raziskavi slovenskega javnega mnenja 1999 skoraj dve tretjini ljudi (59 %), redno jih pije polovi- ca (48 %), dnevno pije veè od varne kolièine dobra petina (21 %), pribli`no vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije pa naj bi bil bo- lezensko odvisen od alkohola. Iz teh in drugih epidemioloških podatkov lahko sklepamo, da je pri veè kot èetrtini odraslih ljudi v nji- hov `ivljenjski slog zelo vdelano škodljivo pit- je alkoholnih pijaè. Z vsakim od takih lju- di `ivi v temeljnem so`itju še par dru`inskih èlanov, o`jih znancev in sodelavcev. To po- meni, da je so`itni slog, ki izhaja iz škodlji- vega èezmernega pitja alkoholnih pijaè, v `ivo navzoè pri veè kakor polovici prebivalcev dr- `ave. Ta so`itni slog je socialno in antropo- loško zgrešen, patološki, saj sproti in razvojno škoduje posamezniku v vseh razse`nostih, v dru`bi pa samodejno ustvarja mokro kulturo, v kateri je èezmerno pitje bolj prièakovano in `eleno vedenje kakor abstinenca od alko- holnih pijaè. V zadnjem desetletju se je so- `itni slog, ki povzdiguje pitje alkohola in pi- janost, zelo razširil med mlade, kot norma njihovega sreèevanja in razvedrila. Slovenija spada skupaj s sosednjimi sre- dozemskimi in drugimi evropskimi de`elami med mokre kulture, za katere so znaèilni vi- soka pridelava in poraba vin, razširjenost spe- cifiènih vzorcev dru`benega in individualnega ,'3 ?  0           vedenja, ki je povezano z u`ivanjem alkohola, izrazito pozitiven odnos do alkohola in malo omejitev, ki so povezane s pitjem alkohol- nih pijaè. “Zadnja desetletja je industrijska iz- delava omogoèila hitro in ceneno proizvodnjo velikih kolièin alkoholnih pijaè, najrazliènejših okusov in vonjev, po veèini zelo moènih, kar povzroèa veliko razširjenost omamljanja in po- sledièno omamljeno zavest in zasvojenosti med prebivalstvom vseh slojev” (Ramovš J. 2001). Alkoholne pijaèe, predvsem vino in pivo, so lahko dostopne in poceni. Raziskave potr- jujejo povezanost med proizvodnjo in porabo alkoholnih pijaè ter dru`benimi in indivi- dualnimi vzorci pivskega vedenja. Narejene so primerjalne študije med dr`avami z visoko potrošnjo alkoholnih pijaè na prebivalca in med dr`avami z nizko (na primer med Nor- veško in Francijo) z vidika razširjenosti piv- skih navad in vzorcev pivskega vedenja. Ugo- tovljeno je, da so v dr`avah z visoko potrošnjo alkoholnih pijaè, kot je Francija, med pre- bivalstvom splošno razširjeni pivski vzorci ve- denja, medtem ko so v dr`avah z ni`jo po- trošnjo pivski vzorci vedenja koncentrirani le na doloèen del populacije (Babor in drugi 2003). Za mokre kulture je znaèilen ambivalen- ten odnos do alkohola. Na eni strani ljud- je gledajo na alkohol kot na splošno koristno substanco, na drugi strani pa so vloge gre- šnega kozla dele`ni tisti ljudje, ki prestopi- jo neformalno postavljeno mejo dru`beno sprejemljivega vedenja zaradi u`ivanja alko- hola. To se na primer ka`e v brezbri`nem od- nosu do svojcev v stiski ali v zanièljivem od-     # nosu do ljudi, ki ne zmorejo veè kontrolirati kolièine popite alkoholne pijaèe in so psiho- socialno poškodovani. Tudi psevdo-solidar- nost, na primer dajanje milošèine klošarjem na ulici, med katerimi je veliko ireverzibil- nih alkoholikov, zmerne pivce ali daroval- ce notranje zadovolji, obdarovancem – ire- verzibilnim alkoholikom pa ubija potrebo po vzdr`evanju in razvijanju lastnih èloveško- kvalitetnih zmo`nosti. Uporaba omamnih substanc je prisotna skozi vso zgodovino èloveštva v razliènih kul- turah (Mrkun 1927), vendar pa ni bila v zgo- dovini èloveštva še nikoli tako razširjena in mno`ièna, kot je sedaj v de`elah zahodne kul- ture. Katere so dru`bene znaèilnosti, ki so pripomogle k stanju rabe omamnih substanc, in kako današnje razmere vplivajo na posa- meznika in na razvoj omamljene zavesti, sta vprašanji, ki si ju najprej postavljamo.   4      0           Logika tr`nih mehanizmov sodobnega ka- pitalizma prehaja v realnost vsakdanjega `iv- ljenja. Pripovedi razuma in velike zgodbe so z dogodki 20. stoletja izgubile verodostojnost; zaupanje v moè razuma in napredek èloveštva nista privedla v svobodno in osreèujoèo dru`- bo. Velike teorije resnice, praviènosti in na- predka so prišle iz mode. Jezikovne igre v postmodernem èasu se ukvarjajo s tem, ali so stvari uèinkovite in ali jih je mo`no pro- dati, ne pa s tem ali slu`ijo konènemu èlo- veškemu smislu ali cilju (Haralambos 1999). Proces širjenja aktualnega vedenja in èute- nja med ljudmi zanimivo razlaga Luckman- novo (1997) pojmovanje realnosti vsakdanje- ga `ivljenja. Ta se èloveku prikazuje kot in- tersubjektivni svet, ki ga èlovek deli z dru- gimi. Intersubjektivnost ostro loèuje vsak- danje `ivljenje od ostalih realnosti, ki se jih èlovek zaveda. Èlovek se zaveda, da `ivi z dru- gimi v skupnem svetu in da obstaja med “mo- jimi in njihovimi” pomeni neprekinjena po- vezava in da obèutke o realnosti deli z dru- gimi; hkrati pa se isti èlovek poèuti samoza- dostnega in ujetega v svoj svet. V središèu modernih pogledov na svet je èlovek, prevladuje pa reduciran pogled na èloveka in dru`beno-kulturno resniènost. “Enkrat se poudarja delo in ekonomska plat, drugo pa je podrejeno ekonomskemu vidiku, drugiè je v ospredju èlovekova èustveno-do`iv- ljajsko zadovoljstvo, na primer kot u`itek, “es- tetstvo” ali pa potrošništvo, vse drugo pa je po- stavljeno v podrejeni ali instrumentalni odnos. S širjenjem parcialnih pogledov je povezano tudi loèevanje podroèij èlovekovega delovanja, po- gosto v obliki, da za razlièna podroèja velja- jo razlièna pravila; na primer v slu`benem oko- lju veljajo ena pravila, v strogo loèenem zaseb- nem `ivljenju pa druga” (Bahovec 2005, 143). Omamne substance, med katerimi zavzema prvo mesto u`ivanje alkohola, èloveku po- magajo, da z omamljeno zavestjo odstranjuje loènice med razliènimi realnostmi. Pod fa- sado razliènih vlog se èlovek v današnjem sve- tu nenehno sprehaja med razliènimi sveto- vi, velikokrat tudi sam in osamljen. Èlovek, ki se je urejal zaradi problemov zasvojeno- sti, se je v skupini izrazil tako: “Bilo je vse- ga preveè; najprej sem peljal otroke v vrtec, po- tem sem šel v slu`bo — na teren, kjer sem pil vse `ivo. Po slu`bi sem se oglasil najprej pri svo- ji mami, potem sem bil pa `e tako utrujen, da sem šel s kolegi za šank in potem je bilo vse la`je – tudi nerganje doma ... Sèasoma sem se poèutil vedno bolj nezadovoljnega in praznega. Ja, in kaj mi je potem preostalo drugega? Pivska dru`- ba in vse, kar je šlo zraven.” Prenasièenost in hkratno praznoto je bla`ilo u`ivanje alkohol- nih pijaè v pivski dru`bi. Modernizem je torej s funkcionalistiènimi in racionalistiènimi pogledi izpostavil rušenju vrsto trdno doloèenih tradicionalnih oblik `ivljenja, kar mu je tudi uspelo, postavlja pa      se vprašanje, kakšni so v postmoderni dru`bi pogoji za konstruiranje trajnejših medseboj- nih socialnih vezi, ali prihaja do komunika- cije in osebnih integracij, kajti vse to je pogoj za zmanjševanje potrebe po begu iz realnosti, po omamah. Znaèilnosti delovanja omam- ljene zavesti so namreè presenetljivo podobne Hassanovim (v Bahovec 2004, 164) osrednjim znaèilnostim sodobne postmoderne kultu- re. Te so: 1. Nedoloèenost, ki je zapolnila “prazen pro- stor med voljo po rušilnosti (razpršenost- jo, dekonstrukcijo, diskontinuiteto ...) in njenim nasprotjem, voljo po integrativ- nosti”. Nedoloèenost se ka`e v izrazih, kot so fragmentacija, nakljuèje, pluralizem, imaginacija. 2. Pozaba trajnosti, ki jo povezuje s slabo iz- kušnjo teleološkega odnosa do napredka, kar je privedlo do vse bolj razširjene za- vesti zaèasnosti, trenutnosti, kratkotraj- nosti. Objekti in celo institucije so postali zadeve dneva, trenutka, tako da so ljudje usmerjeni k senzaciji v obliki zadovoljs- tva brez obveznosti. 3. Pojavljanje razpršenosti sebstva, ki se izra- `a v razliènih oblikah razlomljenosti iden- titete posameznika, npr. kot izguba sebs- tva, Dionizov ego, dekonstruirano sebs- tvo, kameleonsko spreminjajoèe sebstvo. 4. Osvoboditev vsakega po`elenja, ki je prisot- na zlasti na podroèju erotike in spolnosti. Spolne ̀ elje so v sodobnosti osvobojene vsa- ke spone in vseh meja ter se izra`ajo v “svojih silovitih in mnogoterih oblikah”. 5. Pomen podobe, ki je povezan z izjemnim pomenom medijev v sodobnosti. Mediji so dobili poseben status, gre za imanent- nost medijev. Mediji so ena kljuènih sred- stev tako za spreminjanje kot za vzdr`e- vanje obstojeèega stanja. Za omamljenost ali “Dionizov ego” je znaèilna zo`ena, otopela in poplitvena zavest. V stanjih omame in zasvojenosti zaradi al- kohola èlovek izgublja svojo identiteto. Nuja po opijanju ga potiska v polo`aj nujnega za- dovoljevanja potrebe po pitju alkohola. Nje- govo vedenje in dejanja doloèajo trenutne po- trebe, do zadovoljevanja le-teh pa je v am- bivalentnem odnosu, zato se prepušèa trenut- nemu razpolo`enju in sledi, èe le more, tre- nutnim nagibom. Ko se v stanju treznosti nje- gova zavest razširi in se zave sebe, do`ivlja svet in sebe v njem kot nesmiseln ali kot gro`njo, ga je strah ali pa do`ivlja nelagodnost. Praz- nina v njem zahteva novo potešitev, to je beg v omamo. Omamljena zavest je destruktivna do sebe in do drugih, v svoji praznoti hle- pi po zapolnitvi. Orgiastièni seks in vandalizem sta dva izraza polnjenja omamljene zavesti, ko po- pustijo zavore. Otopela zavest ne reagira na vsakdanje dra`ljaje, potrebuje vedno moènej- še spodbude, senzacionalne novice, da jih pre- pozna, sprejme in reagira nanje. Realni svet za takega èloveka postaja neprijeten, zato se umika v imaginarni svet, ki ga vzdr`uje s po- moèjo svojega o`jega in širšega pivskega oko- lja na eni strani in s pomoèjo pritiskov real- nosti na drugi. Današnjo dru`beno stvarnost v veliki meri doloèa ekonomija; polarizirana je na dobi- èek in na potrošnika, zato mora nenehno raz- vijati in ohranjevati prostore imaginacij in virtualnosti, da potrošniki razvijajo nove po- trebe in nove naèine zadovoljevanja le-teh. Sledenju vsem vrstam po`elenj je glavno me- rilo “`ivi in pusti `iveti”; zaèasnost, fragmen- tacija in senzacija pa so spremljajoèe dru`- bene in individualne znaèilnosti, ki so po- membne za ohranjanje in vzdr`evanje omam- ljene dru`bene zavesti. Posledièno otopela za- vest potrebuje vedno moènejše zunanje dra`- ljaje za zadovoljitev omamnih potreb, kakor tudi zasvojenec potrebuje vedno veèje koli- èine alkohola za zadovoljevanje svoje potrebe po alkoholu, hkrati pa potrebuje zašèitne me- hanizme, ki tako zavest vzdr`ujejo.     #    Bara Remec: Zavlekel sem se za barako v hlad   Da se dru`bena zavest ohranja, tudi omamljena zavest, so potrebni dru`beni obrambni mehanizmi, ki so samodejni, pre- te`no nezavedni vzgibi ali mehanizmi v dru`- bi, ki slu`ijo njenemu napredku in ohranje- vanju dru`benega ravnote`ja, prav tako pa prekrivanju škodljivih dejstev v dru`bi, ki se z njimi še ne more ali noèe spoprijeti, to je ustvarjanju slepih peg (Ramovš J. 2001, 20). Tako kot za ohranjanje dru`benih tudi za ohranjanje individualnih slepih peg skrbijo obrambni mehanizmi, to so nezavedno ob- likovana stališèa in preprièanja ter druge ob- like vedenja, ki slu`ijo vzdr`evanju omam- ljene zavesti. Naèin in vsebina ohranjanja al- koholno omamljene individualne zavesti ali Dionizovega ega je podoben ohranjanju dru`bene zavesti. Zanikanje, racionalizacija, minimaliziranje problemov, projekcija in druge oblike osebnih obrambnih mehaniz- mov, ki jih uporabljajo ljudje na individual- ni ravni, se v dru`bi manifestirajo predvsem preko medijev, ki so v današnjih razmerah ljudski protagonisti; to pomeni, da mediji pišejo, poroèajo selekcionirane vsebine na takšen naèin, ki ugaja mno`icam in ki lah- ko nudi omamni u`itek. V obeh primerih, tako pri posameznikih kot pri medijih je v ospredju dobro proda- na vsebina, novica, ki omogoèa ohranjanje polo`aja; in ker imamo tu v mislih omam- ljeno zavest, to pomeni ohranjanje njene sa- moumevnosti. V naši kulturi je torej pitje al- koholnih pijaè samoumevni `ivljenjski in so`itni slog. Glede na to, da so patološki dru`beni odnosni obrambni mehanizmi, kot ugotavlja Brajša (1982), konstanta, je njihov vpliv na vedenje alkoholikov tudi konstanten. Omamljeno zavest vzdr`uje tudi njena zmanjšana sposobnost zavzemanja stališèa do omamljanja. Stališèa in preprièanja, ki jih po- samezniki dobijo v socialnem sistemu, v ka- terem `ivijo, oblikujejo njihovo vedenje; zato posamezniki v razmerah mokre kulture te`ko razvijejo odloènost v odnosu do alkoholnih pijaè. “Èe posameznik ni sposoben za odloèanje, ali je kako drugaèe onemogoèen v tem, mora plaèati ceno za svojo neodloènost in cena je pred- vsem nova odvisnost – od trendov, zunanjih slo- gov, zapovedi o naèinu `ivljenja (Nastran Ule 1997, 485). Dr`i, da obstajajo uteèeni av- tomatizmi v dejanjih in ravnanjih, pravi E. Lukas (1989), ki po eni strani poenostavljajo procese odloèanja, po drugi strani pa tudi ogro`ajo èlovekovo avtonomijo. Kljub temu niso takšni avtomatizmi ne prirojeni ne vpro- gramirani. Isto velja za dru`bene in individual- ne obrambne mehanizme, kar pomeni, da os- taja prostor izbire in svobodnega odloèanja (Frankl 1994) tako za posameznika kot za sku- pine; to dokazujejo ljudje, ki so se odloèili za premišljen odnos do alkohola ali za po- polno treznost, med katere sodijo na primer zdravljeni alkoholiki. Kljub temu da je mokra dru`ba proble- matièno okolje za ljudi, ki so se odloèili za trajni `ivljenjski slog brez alkohola, so se v njenih razmerah oblikovali tudi skupinski si- stemi medsebojne èloveške podpore za trajno abstiniranje in za neškodljivo pitje. “Èlovek je avtonomen v tem, za kar se odloèa, in gle- de izbire merila, po katerem se odloèa,” ugo- tavlja Frankl (1994). Kljub moèi mokre kul- ture in kemièni zakonitosti delovanja sub- stance na èlovekovo zavest, ima torej èlovek mo`nost izbire, da se z vkljuèitvijo v socialno okolje z izoblikovanjem stališèa do uporabe alkohola izogne alkoholni zasvojenosti, èe pa do nje pride, sanira posledice in ostane trajni abstinent. %       Mladi danes v resnici `ivijo stresno in ima- jo slabše perspektive za slu`bo, stanovanje, urejeno dru`ino in druge osnovne `ivljenj- ske potrebe, kakor sta jih imeli sedanja druga in tretja generacija. Poleg tega je mlada ge- neracija bistveno manjša, kakor je srednja,     # in jo èaka nepredvidljivo te`ko breme reše- vanje apopulacijske krize avtohtonega pre- bivalstva. Vendar pa ta dva pomembna dru`- bena dejavnika ne pojasnita malodušne brez- ciljnosti mlade generacije, saj je bila sedanja tretja generacija med drugo svetovno vojno in po njej tudi utopljena v izjemno hude so- cialne probleme, pa jih je reševala z bistveno drugaènim zagonom. Bistveni novosti, za kateri menimo, da sta odloèilni za pojasnitev mno`iènega omam- ljanja mladih, sta razvajenost, ki jo je Bog- dan `or` v svoji monografiji poimenoval “rak sodobne vzgoje (`or` 2002), in vrednotna vseenost (relativizem), ki onemogoèa jasno stališèe, da je v `ivljenju èloveka in so`itju ljudi omamna zasvojenost nekaj manj vred- nega kot urejeno dru`insko, delovno in kul- turno `ivljenje. Mladi, ki ne do`ivljajo redno potrditve v realnem svetu, to je za opravljene smiselne naloge, kot so šola, študij, na šport- nem in kulturnem podroèju, kakor tudi v do- maèem socialnem okolju, izgubljajo osebno in dru`beno kompetentnost. Pri njih se raz- vije virtualna samozavest namesto realne, osebnost postaja neorganizirana ali raztrgana, prave samozavesti ni, vse to pa na široko od- pira vrata razliènim oblikam manipulacij od zunaj, kakor tudi od znotraj, to je od mla- dih samih. Skupno spoznanje raziskave ka`e (Ramovš K., Ramovš J. 2005), da mladi – ne glede na to, ali škodljivo uporabljajo alko- hol ali ne – v svojih osebnih stališèih ne upo- števajo omamne moèi alkohola na èloveka in njegovega škodljivega delovanja na èlove- kovo duševnost, svobodo, razvoj, organizem in druge razse`nosti. Biokemièna moè alko- hola na èloveka in škode, ki jih povzroèa pitje èloveku in dru`bi, so mladim zastrte za za- veso alkoholnih dru`benih obrambnih me- hanizmov v njihovih vrstniških dru`bah, v dru`inah in v javnosti. Zdi se, da edino mladi, ki so sami pre`iveli dno osebnostnega in socialnega propadanja zaradi ilegalnih drog ter se z zdravljenjem in visokopra`nim socialnim urejanjem dvignili v kakovostno `ivljenje in so`itje, vedo, kakšno vlogo ima alkohol med mladimi: “Starši kri- vijo droge in slabo dru`bo, ne vedo pa, kako pomembno vlogo pri tem ima alkohol. Pona- vadi reèejo, da se vse zaène s travo, jaz pa pra- vim, da se vedno vse zaène z alkoholom. In se lahko nadaljuje s èimerkoli. Ali pa tudi ne.” (Ješe, Gradišnik 2005, 255). Za zmanjšanje porabe alkohola med mla- dimi so mo`ne poti za prepreèevanje tega problemskega pojava, in sicer takšne, ki mo- rajo nujno potekati vzporedno: a. Dr`ava mora s svojimi inšpekcijskimi slu`- bami dosledno uveljaviti ukrepe Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki je pre- te`no usmerjen v zašèito mladih. b. Preventivno akcijo mladih je treba zasta- viti pred puberteto v dru`ino, in sicer na tak naèin, da osnovna šola prevzame po- moè za samopomoè staršem na tem po- droèju. Model mora biti postavljen v os- novne šole in pod strokovnim vodstvom zajeti vodstvo šol in vse uèitelje ter star- še in uèence v predpubertetnem obdobju, pozneje pa še mladostnike v prelomnih obdobjih. c. Dr`ava in stroka morata poskrbeti po principu javne in strokovne pomoèi za sa- mopomoè za oblikovanje in širitev mo`- nosti za vkljuèevanje otrok in mladine v dobro vrstniško dru`bo v krajevnem oko- lju. Nepogrešljiva pot do tega je odkri- vanje vzrokov za uspešnost tistih mladin- skih centrov in programov, ki uspevajo dru`iti mlade pri treznem razvedrilu, špor- tu, kulturi in drugih dejavnostih. è. Neizogiben del preventivne poti v zašèi- ti pred omamljanjem in zasvojenostmi je poveèanje osebnostne in socialne klenosti mladih s sistematièno socialno vzgojo za dobro komuniciranje in sodelovanje. So- cialna kompetentnost za komuniciranje in      sodelovanje je za ̀ ivljenje vsaj tako pomem- bna kot telesna kultura, gospodinjstvo, glasba, likovna umetnost in podobno, ki imajo v javnem socializacijskem procesu šolanja svoje mesto, medtem ko socialna vzgoja za dobro komuniciranje in sodelo- vanje ni dele`na nikakršne sistematiène so- cializacije v šoli; v mladinskih oddajah jav- nih medijev je uveljavljen cinièen naèin po- govora, ki vzgaja za slabe odnose in slabo sodelovanje – to dvoje pa je redna pot do nadomestne komunikacije s pomoèjo oma- me. Uèenje partnerske komunikacije je naj- bolje zastaviti pri starših ter pri mladih v prvem letu skupnega ̀ ivljenja, uèenje med- generacijske komunikacije pa uvesti v drugi ali tretji letnik srednjih šol. d. Sprememba stališè do alkohola ni mo`- na, dokler mediji in druge poti informi- ranja ne bodo prevzele naloge, da razši- rijo védenje o biokemièni moèi alkoho- la na èlovekov organizem, duševnost in socialne odnose. Vendar pa je treba upo- števati sodobna raziskovalna spoznanja, da samo informiranje o dejstvih glede omamljanja in zasvojenosti ne uèinkuje preventivno, ampak lahko celo reklam- no; informiranje in znanje o tem je v ok- viru preventive alkoholizma in drugih zas- vojenosti potrebno, vendar kot dodatek k drugim, prej naštetim akcijam.     4    & Zasvojenost je umetna škodljiva potreba po omamni snovi, omamnem do`ivljanju ali vedenju (Ramovš J. 2001), ki se razvije po- stopoma, bolj ali manj hitro s privajanjem na doloèeno psihoaktivno snov (na primer alkohol, nikotin, mamila), obliko vedenja (na primer igre na sreèo) ali do`ivljanje resniè- nosti (na primer sovra`nost do nekoga). Zasvojenost je škodljiva. Njene kvarne po- sledice se ka`ejo v vseh èlovekovih razse`no- stih. Na telesni ravni alkohol zastruplja or- ganizem, da zaradi njegove prisotnosti in pre- snove obolevajo številni organski sistemi. Zadnja leta se naglo kopièijo eksaktna razi- skovalna spoznanja o škodi zaradi pitja in u`i- vanja drugih drog na posamezne organe in organske sisteme, zlasti pomembna so spoz- nanja o nevroloških in imunoloških poškod- bah. Pri razvoju zasvojenosti se patološko spreminja duševno delovanje in vedenje. Na duhovnem podroèju je zaradi zo`ene zave- sti motena svoboda odloèanja. Najbolj vidne poškodbe pri razvoju zasvojenosti so na medèloveškem so`itju. V socialnih vlogah na- stane veèkratna zmeda. Èlovek izgublja svoje pomembne vsakdanje vloge (oèeta, mo`a, de- lavca, voznika ...), pridobiva novo vlogo al- koholika; vse njegove vloge slabijo, nova vlo- ga alkoholika med alkoholiki pa se veèa in te`i v to, da postane edina. Zelo opazne so poškodbe v razvojni razse`nosti. Napredo- vanje zasvojenosti zavira èlovekov normal- ni razvoj na materialnem, izobrazbenem, po- klicnem in vseh drugih podroèjih. Zasvoje- nost usodno omamlja èlovekovo smiselno orientacijo v `ivljenju. Zasvojen èlovek ne do- jema svojih smiselnih nalog, kolikor pa jih do`ivlja, jih ne more uresnièiti. Zasvojenost je potreba. Ko je zasvojenost vzpostavljena, deluje pri èloveku kot relativna nuja. Podobna je torej naravnim èlovekovim telesnim, duševnim, socialnim in drugim po- trebam. Lahko je celo moènejša od njih, se- veda pa je v nasprotju z njihovo brezpogoj- nostjo (absolutnostjo) vedno pogojna ali re- lativna – èe èlovek ne zadovoljuje naravnih potreb, utrpi škodo, èe pa preneha zadovo- ljevati svojo umetno škodljivo potrebo, si po- vrne ali vsaj poveèa svoje zdravje, pa naj je to prenehanje še tako boleèe in te`avno. Z odvajanjem in vzdr`nostjo (abstinenco) se na- mreè zasvojenost kot potreba spremeni v po- vsem latentno stanje, toda pri ponovnem u`i- vanju omamne snovi, pri ponovnem omam-     # nem vedenju ali do`ivljanju se znova aktivira v akutno potrebo (recidivira). Zasvojenost je umetna, z vajo pridobljena potreba, ki se vzpostavlja po psihièni in po biološki poti. Obe se med seboj prepletata, saj gre v osnovi za eno samo dogajanje v èlo- veku, ki ga razlagamo enkrat bolj s psihiè- nega in drugiè z biološkega vidika. V prvem primeru se zaradi ugodja in drugih prijetnih izkušenj krepi dra`ljaj po u`ivanju alkoho- la in vsega, kar je povezano z njim. Ustva- ri se pivska navada, oziroma bolj pravilno piv- ska razvada – v èloveku se namreè vrši odstra- njevanje zdravih navad, da njihovo mesto v `ivljenju in so`itju zavzame pitje in vse, kar je povezano z njim. Druga pot vzpostavljanja potrebe po alkoholu je prilagajanje mo`gan- skega sistema na prisotnost alkohola (nevro- adaptacija); ta je zanj škodljiv, saj ga omamlja. Oèitni posledici tega prilagajanja sta poveèana toleranca do alkohola in poveèana `elja po njem. Odloèilni pa so globlji procesi v delo- vanju mo`ganov pod vplivom alkohola. Do- gajajo se zlasti v strukturah hedonske mezo- kortikolimbiène poti, imenovane mo`ganski nagrajevalni sistem (ventralni tangentum, nuc- leus accumbens, limbièni sistem, orbitofro- natalni korteks, amygdala). Nevrokemièno gre za odloèilne spremembe v delovanju nevro- transmiterjev, ki povzroèajo èlovekovo ugodje (dopamin, serotonin, glutamat, endorfin itd.). Vzpostavijo in usodno se utirijo kratkostiène poti za do`ivljanje nadomestnega, kemiène- ga ugodja namesto ugodja ob uspehu pri smi- selnem delu, do`ivljanju in stališèih. Škodo, ki jo povzroèajo zasvojenosti in omame, lahko gledamo tudi posebej v luèi èlovekovega razvoja (razvojna razse`nost): kako se ka`e pri mladem èloveku, kako v srednjih letih `ivljenja in kako v starosti. Zas- vojenost se ka`e nekoliko specifièno pri vsaki starostni skupini; te posebnosti je treba poz- nati tako pri prepreèevanju zasvojenosti kakor pri zdravljenju zasvojencev. Tukaj naj opo- zorimo samo na dejstvo, da so mladi pose- bej ogro`ena skupina. Pri njih so poškodbe hujše in usodnejše, terapevtsko obravnava- nje je veliko zahtevnejše, posebej aktualno je prepreèevanje omamljanja in usmerjanja mladih v zasvojenosti.         Klasik alkohologije E. M. Jellinek je po- javne oblike alkoholizma razdelil v pet sku- pin, ki jih je poimenoval po grških èrkah. Alfa in beta alkoholizma sta bolj zaèetni ob- liki zasvojenosti z alkoholom, pri prvi pije èlovek iz duševnih razlogov, pri drugi pa iz prehranjevalnih in pivskih navad v okolju. Gama in delta sta razviti in hudi obliki al- koholizma z visoko toleranco in številnimi motnjami. Za gama alkoholika je znaèilno, da ne more nadzorovati kolièine popite pi- jaèe, lahko pa še abstinira, delta pa še lah- ko kontrolira kolièino popite pijaèe, ne more pa abstinirati, ne da bi se mu pojavil absti- nenèni sindrom. Epsilon alkoholiki ali dip- somani pijejo obèasno in intenzivno. Hudo- lin je Jellinekovi tipologiji dodal zeta alko- holika, za katerega je znaèilna maligna agre- sivnost v opitem stanju. Omenjena klasièna tipologija je bila upoštevana pri oblikovanju medicinskih diagnostiènih kriterijev za pre- poznavanje alkoholne odvisnosti. Koncept sindroma je uradno prišel v med- narodno klasifikacijo bolezni leta 1992, ko ga je sprejela tudi WHO in je zajet v šestih kriterijih za prepoznavanje odvisnostih od al- kohola (prim. Babor in drugi 2003). V de- finiciji Ameriškega zdru`enja za medicino zas- vojenosti (American Society of Addiction Medicine) so zajeti kljuèni pojmi, ki dolo- èajo alkoholizem kot bolezen: Alkoholizem je kronièna bolezen. Na njen razvoj in ma- nifestacijo vplivajo genetski in psihosocialni dejavniki ter okolje. Bolezen je pogosto pro- gresivna in usodna. Zanjo je znaèilen oslab-         Bara Remec: Minil je èas # ljen nadzor nad pitjem, okupiranost z alko- holom, u`ivanje alkohola kljub škodljivim posledicam, nejasno in izkrivljeno razmišlja- nje in pogosto zanikanje te`av, ki so pove- zane z alkoholom. Nekateri znaki zasvojeno- sti z alkoholom so reverzibilni, tako da po uspešnem procesu osebnostnega ali dru`in- skega urejanja povsem izginejo. Sem sodijo predvsem do`ivljanje in navade ter zmo`nost svobodnega in odgovornega odloèanja. Drugi znaki zasvojenosti pa so ireverzibilni in os- tanejo kljub uspešnemu procesu osebnost- nega ali dru`inskega urejanja. Taka je pred- vsem biološka prilagojenost presnove na etilni alkohol, ki ostane trajno v organizmu. Z ab- stinenco preide v latentno stanje, ki je gle- de poèutja èloveka enako, kakor bi zasvoje- nosti sploh nikoli ne bilo, ponovni stik z al- koholom pa zasvojenost prebudi, kakor bi nikoli ne bila prekinjena (Rugelj 1983). Ta mehanizem se pri razliènih zdravljenih alko- holikih, ki se ponovno zapijejo, razlièno hitro vzpostavi; pri enem po prvem kozarcu z vso eruptivnostjo, pri drugem pa postopoma. Vsekakor je pogoj za ohranjanje zdravega `iv- ljenja in dobrih medèloveških odnosov po- polna in trajna abstinenca. @     & Z vidika integralne antropologije in an- tropohigiene je èlovek bitje, ki nenehoma niha med številnimi polaritetami v vsaki od šestih razse`nosti; na primer med zdravjem in boleznijo, blaginjo in revšèino, veseljem in `alostjo, navdušenjem in malodušjem, svo- bodo in ujetostjo, med osamo in medèloveš- ko povezanostjo, delom in poèitkom, razvo- jem in nazadovanjem, trezno opojnostjo in omamo, izvirnostjo in posnemanjem, ustvar- jalnostjo in razdiralnostjo, uspehi in pora- zi, med do`ivljanjem smisla in obèutkom bi- vanjske praznote ... Za kakovost `ivljenja je pomembna èlovekova zmo`nost, da lahko v skladu z okolišèinami, brez usodnih posle- dic za svojo osebnost in za druge ljudi, niha daleè proti enemu ali drugemu polu, pa se pri tem vedno vraèa v osebnostno in medè- loveško odnosno ravnote`je. Temeljna èloveška polarnost je nihanje med kolièino in kakovostjo ter iskanje rav- note`ja pri tem. Kaj to pomeni? V Trstenja- kovih antropoloških delih je rdeèa nit raz- loèevanje med kolièinskim (kvantitativnim) vidikom, ki je èloveku v glavnem skupen z ostalo naravo, in med kakovostjo ali kvali- teto, po kateri se dviga na specifièno èloveško raven. Martin Buber je izhajal iz dejstva, da je osnovna èlovekova determinanta so`itna povezanost, ki ima dve temeljni obliki: ne- osebno razmerje “jaz-ono” in osebni odnos “jaz-ti” (Buber 1999); prvo je kolièinska, dru- go pa je izvirna èloveška kakovost. Podob- no je ugotavljal Erich Fromm, da sta temeljni usmeritvi èloveka “imeti” in “biti” (Fromm 2004) – èlovek ima kolièinsko veè ali manj doloèenih predmetov ali lastnosti, medtem ko je kakovostno bolj ali manj èloveški èlo- vek. Gre torej za nenehno iskanje ravnote`ja med “imeti” pravo kolièino materialnih do- brin in doloèenih lastnosti ter “biti” èedalje bolj èlovek – zrela èloveška oseba.         0  Ob dejstvih, da `ivimo v mokri alkoholni kulturi in da nihajoèa èlovekova osebnost v šte- vilnih primerih podle`e dru`beno razširjenim psihièno prijetnim omamnim vzorcem do`iv- ljanja in vedenja, je odloèilnega pomena zavest- na skrb posameznika, dru`ine in skupnosti, da goji in razvija osebnostne in socialne dejavnike, ki èloveku omogoèajo kakovosten osebnostni in socialni razvoj. S tem ga šèitijo pred oma- mami in zasvojenostmi. To so podporni ali va- rovalni dejavniki pred omamami in zasvojenost- mi. Nekatere bomo navedli. Do`ivljanje vseh pristnih potreb v vsaki èlo- veški razse`nosti, to je temeljni energetski po-     tencial èloveka, je osnovni varovalni dejav- nik, ki omogoèa `ivljenje brez omam in zas- vojenosti. Poznavanje potreb je zelo po- membno ne samo za razumevanje primanj- kljajev pri ljudeh, ki imajo te`ave zaradi u`i- vanja alkohola, temveè zaradi organizacije njihovega `ivljenjskega stila, ki temelji na izkorišèanju energetskega potenciala v med- sebojnem spletu vseh èloveških potreb. Kje se nahaja energetski potencial in v kakšno obliki, bomo prikazali skozi šestdimenzio- nalni shematièni model. V vseh šestih razse`nostih potrebe moti- virajo èloveka k iskanju mo`nosti za njihovo zadovoljitev. Zadovoljitev èloveških potreb v vseh razse`nostih pa pomeni opravljanje èlovekovih `ivljenjskih nalog v so`itju z dru- gimi. Dinamièni ali energetski potencial je osnova potreb, ki so znaèilno gibalo vsake razse`nosti (Ramovš J. 2003). Primerno za- dovoljene potrebe v vseh razse`nostih èlove- kovega bivanja pa bistveno zmanjšajo mo`- nost za nastanek te`av èezmernega pitja. a. Na telesnem podroèju so gibalo delova- nja vse organske potrebe, med katerimi je tudi potreba po sprostitvi. Èlovek je po evolucijskem razvoju s pomoèjo en- dorfinov in dopamina sposoben do`iv- ljati opojna stanja brez u`ivanja dodatnih kemiènih stimulatorjev. Ta organska po- treba se ka`e v sposobnosti do`ivljanja obèutkov zadovoljstva ali celo omamne opojnosti po uspešno opravljeni naporni nalogi. Alkoholizem prizadene centralni `ivèni sistem in okvari sposobnost do- `ivljanja, kar se praviloma po nekaj le- tih abstinence normalizira. b. Na psihiènem podroèju so gibalo delo- vanja vse èlovekove duševne potrebe. Sta- bilna osebnost ima praviloma dobro za- dovoljene primarne potrebe po varnosti, sprejetosti in druge. c. V noogeni razse`nosti so gibalo delova- nja duhovne potrebe, zlasti potreba po svobodi, ki jo èlovek v vsakdanjem `iv- ljenju uresnièuje z zrelim odloèanjem v vsestranski prid sebi in drugim. Spreje- manje dobrih realnih odloèitev bistveno poveèuje svobodo tudi v odnosu do omamnih substanc, kot je alkohol. è. Eden izmed pomembnih sklopov potreb je potreba po soljudeh ter po komunika- ciji in so`itju z njimi z vso ambivalentnost- jo privlaènosti in odbojnosti med ljudmi. Solidarnost z drugimi ljudmi je vzgib, ki bistveno prispeva k pre`ivetju tako posa- meznika, dru`ine in skupine kot tudi širše dru`be. Kot pravi Ramovš J. (2003, 384), je solidarnost informacijski in energetski vzgib za pomoè kateremu koli èloveku, ki je v te`avi in stiski; pomaga mu zato, ker je èlovek, in ne zato, ker je “naš”. Solidar- nost, ki vkljuèuje medsebojno podporo, je po mnenju mnogih avtorjev (Ramovš 2003, Bahovec 2004) eden izmed osnov- nih elementov èlovekove samopomoèi. d. Potreba po uèenju in ustvarjalnosti je kul- turno-zgodovinski potencial. Konkretno se ka`e v potrebi po prevzemanju kultur- nih vzorcev iz lastnega okolja, potrebi po nadgradnji le-teh z lastnimi potenciali us- tvarjalnosti ter potrebi po predajanju svo- jih izkušenj drugim v skupnosti. Sponta- nost in ustvarjalnost sta premosorazmerni s kohezijo skupine in razvojem prijatelj- skih odnosov, ugotavlja v svojih sociome- triènih raziskavah Moreno (2000). e. Potreba po tem, da èlovek do`ivlja smi- sel posameznih trenutkov, situacij, pa tudi `ivljenja, ima v sebi moèan potencial za èlovekovo smiselno delovanje v odnosu do sebe in do drugih (Frankl 1994). Za ljudi, ki so `e zasvojeni alkoholom ali so `iveli v dru`ini, kjer je bil kateri od dru- `inskih èlanov zasvojen z alkoholom, je od- loèilni varovalni dejavnik uspešno socialno ure- janje v skupini s sebi podobnimi ter trajna po- vezanost z drugimi urejenimi zasvojenci in svoj-    # ci. Skozi svoje izkušnje so se preko travma- tiènih dogodkov veliko nauèili, si izoblikovali obrambne sisteme, da so pre`iveli v svojih psihosocialnih stiskah. Šele ko so trezni in dose`ejo urejen `ivljenjski in so`itni slog ter do`ivijo smisel svojih tragiènih dogodkov ali epizod, imajo mo`nost, da bodo v prihod- nje tudi zaradi prebolelih travm bolje funk- cionirali od ostalih, ki niso izkusili takih te`av zaradi pitja alkohola. Odloèilna varovalna dejavnika sta razvi- ta samopomoè in solidarnost na podroèju so- `itja in socialnega funkcioniranja. Pri prepre- èevanju ali reševanju te`av zaradi zasvojenosti in omam velja naèelo, da brez samopomoèi ni pomoèi. Nihèe ne more nikomur poma- gati h kakovostnemu ̀ ivljenju, èe si ne pomaga sam. Samopomoè pa je v teh primerih oto- pela, da ne deluje. To navidezno protislovje je rešljivo zato, ker je v praksi vsaka prava sa- mopomoè obenem tudi najbolj uèinkovita so- lidarnost, prav tako pa je vsaka prava solidar- nost obenem tudi najbolj uèinkovita samo- pomoè. Pri krepitvi in zdravljenju obrambnih mehanizmov velja torej naèelo: Èe hoèeš po- magati sebi, poskrbi za druge; èe hoèeš poma- gati drugim, poskrbi zase (Ramovš J. 2003). Samoregulacija dru`inskega sistema. Dru- `ina je sistem, ki sam sebe regulira. Dru`i- na alkoholika ogradi tisti del svojega pred- metno-odnosnega sistema, ki je moteè za dru- `inske èlane, še naprej pa skrbi za “skupno”, to je na primer za gospodarstvo in gospo- dinjstvo. To “skupno” jim omogoèi, da so- cialno in deloma odnosno pre`ivijo, kljub te- `avam zaradi alkoholizma. Ob tem je kljuè- nega pomena zunanja opora, saj se za spre- membo `ivljenjskega stila odloèi praviloma en del tistih dru`in, v katerih je prišlo do raz- kroja skupnega. V èasu ponovne reorgani- zacije med socialnim urejanjem zasvojeno- sti posamezniki in dru`ine slišijo nove zgod- be, ki jim pomagajo razumeti svoje okolje in lastne nove mo`nosti. Varno pitje. O zmernem ali za èlovekovo zdravje varnem pitju alkohologi ne govo- rijo, èeprav najbolj poznajo kompleksnost in pasti tega pojava. Socialni realizem je zah- teval, da je bilo treba pri pisanju za široke mno`ice iti do meje med zdravjem in bo- leznijo ter spregovoriti o pravilih za zmerno pitje (Ramovš 1981, 183-191). Danes govo- ri o tem Svetovna zdravstvena organizaci- ja v okviru preventivnih prizadevanj za ome- jitev škodljivega pitja. Prizadevanja za manj tvegano pitje alkoholnih pijaè so vtkana v velik sistem zdravstvene preventive projekta CINDI, ki se uspešno širi v osnovnem zdravstvu, in v druga prizadevanja zdravstva. Njihova priporoèila so osredotoèena na ko- lièino popite pijaèe in deloma na okolišèine pitja in so za odrasle zdrave ljudi naslednja (Koljšek 2006). Merica ali enota kolièine alkohola je 10 gramov, to je pribli`no 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali šilce `ganja 0,3 dl `ga- ne pijaèe ali 2,5 dl sadnega mošta. Zgornja meja manj škodljivega pitja je 14 meric al- kohola tedensko za moške in 7 meric za `en- ske in za vse starejše od 65 let, in sicer pod naslednjimi pogoji: 1. dnevna mera ni veè kot dve merici pri moškem in 1 merica pri `enskah in pri lju- deh nad 65 let, 2. ob eni prilo`nosti ne veè kot 5 meric moški in 3 merice `enske in pri ljudeh nad 65 let, 3. dva do tri dni v tednu naj bodo povsem brez alkohola, 4. ne piti na prazen `elodec, v duševni sti- ski ter v tvegani ali zahtevni situaciji; da je èlovek odrasel, da ne vozi ali uporab- lja strojev, ne dela z nevarnimi snovmi, ne jemlje zdravil in nima doloèenih bo- lezni, npr. bo`jasti, prebolene poškodbe glave, bolezni jeter in trebušne slinavke, povišane telesne temperature, ni odvisen od alkohola ali drugih drog – v teh in po- dobnih primerih se povsem odsvetuje pit- je alkohola.     Komunikacija. Zgodba, ki jo èlovek ob- likuje in ubesedi o lastnem `ivljenju, in ra- zumevanje le-te mu daje mo`nost, da vidi se- danjost in prihodnost. Z jezikom izra`amo miselno konstrukcijo osebnega `ivljenja v sve- tu. Ljudje se rodimo fizièno nemoèni in smo odvisni od naših skrbnikov, ki so `e doloèen èas v skupnosti z drugimi ljudmi, s kateri- mi delijo jezik. V tem odnosu s skrbnikom se nauèimo uporabljati jezik, skupaj s pome- ni, ki so skriti v njem. V jeziku se izra`ajo tudi miti in tradicija pitja alkohola in pre- ko pogovora z ostalimi posamezniki se razvije odnos do omamljanja in do alkohola. V da- našnjih razmerah je vešèina komuniciranja zelo pomembna. Kakovost komunikacije od- loèa o kakovosti medèloveškega so`itja in s tem tudi o kakovosti `ivljenja. Na delovnem in poslovnem podroèju prevladuje poslov- na komunikacija, na podroèju dru`ine in osebne dru`be pa mora biti poleg poslovnega pogovora prisotna tudi osebna komunikacija. Ena in druga potekata po doloèenih pravi- lih. Èlovek uspešno komunicira, èe govori, posluša in molèi po teh pravilih povsem spontano in brez napora, ker se je tega po- vsem navadil. Psihosocialne stiske in te`ave današnjega èloveka so veèinoma povezane s pomanjkanjem dobrih komunikacijskih veš- èin. Dobre komunikacijske navade sodijo med najpomembnejše zašèitne ali preventivne dejavnike pred psihosocialno patologijo. Zato je tako pri socialni terapiji kakor pri socialni preventivi smiselno posveèati veliko pozor- nost prav pridobivanju dobrih komunikacij- skih vešèin in navad. Uspešni treningi do- bre komunikacije znotraj iste generacije in med generacijami spadajo torej v vrh sodob- nih preventivnih programov. Socialni kapital je sociološki pojem, ki se v zadnjih letih veliko uporablja predvsem za prikazovanje nastajanja in vzdr`evanja ne- materialne skupnostne biti, saj, kot pravi Bahovec (2005), nastaja v dinamiki socialnih struktur ali mre`. Ob tem je zanimivo Mo- renovo pojmovanje socialnih struktur in zdi se, da nam pomaga lokalizirati socialni ka- pital. Pravi, da èe si ogledamo podrobno struk- turo skupnosti, vidimo, da vsakega posamez- nika obdaja jedro odnosov, ki je pri nekate- rih posameznikih “debelejše” in pri drugih “tanjše”. To jedro odnosov je najmanjša so- cialna struktura skupnosti, socialni atom. Medtem ko se doloèeni deli teh socialnih ato- mov med udele`enimi posamezniki miruje- jo, se drugi povezujejo z deli drugih socialnih atomov. Te povezave povzroèajo tvorbo celo- vitih verig odnosov, ki jih v terminologiji de- skriptivne sociometrije oznaèujemo kot psiho- loške mre`e (Moreno 2000, 123). Vsak ka- pital se ohranja z obraèanjem, kar pomeni, da je treba vanj vlagati in iz njega èrpati. Pri kapitalu gre za vsoto virov, dejanskih ali vir- tualnih, ki se poveèujejo posamezniku ali skupini, ko le-ta poseduje trajna omre`ja. Socialni kapital je javno in ne zasebno do- bro, èeprav imajo od njega koristi tako po- samezniki kot širša dru`ba (Bahovec 2004, 293). Mnogi teoretiki trdijo, da se vrsta ka- pitala prepoznava preko identifikacije nje- govih virov. “Za razliko od èloveškega kapi- tala, ki je individualna kategorija in se na- haja v posameznikih in jim pripada, se social- ni kapital nahaja v odnosih in omre`nih ve- zeh, torej gre za bistveno dru`beno znaèilnost” (Bahovec 2004, 291). Za ljudi s te`avami zaradi pitja alkohola in za èlane njihovih dru`in so znaèilne mno- ge osebne in odnosne poškodbe, zaradi èesar tako posameznik kot èlani njihovih dru`in izgubljajo socialni kapital, kar je gospa C. izrazila: Tisoèkrat je obljubil, da ne bo veè pil, pa se je vse spet in spet ponavljalo. Ob dveh majhnih otrocih, `iveli smo pri njegovih star- ših, sem se poèutila popolnoma nemoèno in zelo osamljeno, kajti bila sem brez èloveka, kateremu bi res lahko zaupala. Mislila sem samo še na to, kdaj in kakšen se bo vrnil mo`     # domov. Groza me je bilo, ko sem pretepla otro- ke brez vzroka in samo zato, ker sem bila tako `ivèna. Tudi v slu`bi mi je šlo vse narobe in da je bila mera polna, sem plaèevala še nje- gove polo`nice od sodnika za prekrške, ki jih je dobil zato, ker me je pretepel. Sama sebi sem se gnusila, hkrati pa vztrajala in upala, da za naše razmere ne ve nihèe. V navede- nem primeru so bile odnosne mre`e slabe ali neproduktivne. Po uspešni vkljuèitvi v socialno urejanje alkoholizma pa je zaèel “negativni socialni kapital” hlapeti, ko se je dvigala raven odnosnih in drugih nema- terialnih pridobitev. Raziskava je pokaza- la (Ramovš K. 2006), da so èlani “prijatelj- skih skupin zdravljenih alkoholikov in nji- hovih svojcev”, v katere je bila vkljuèena tudi dru`ina gospe C., skozi leta pridobi- li veèje kolièine pozitivnih lastnosti, kot so jih lahko porabili znotraj odnosnih vezi med o`jimi dru`inskimi èlani in èlani prijatelj- skih skupin. Prese`ke èlovekoljubne narav- nanosti so zavestno investirali v nova po- droèja svojega delovanja: v udejstvovanje v širši dru`ini ali pa v prostovoljsko delo za skupnost. Èlani prijateljskih skupin so torej s kakovostnim prostovoljskim delom izven lastne dru`ine pripomogli k veèjemu oseb- nemu in dru`inskemu zadovoljstvu, in hkra- ti pokrili nekatere skupnostne nematerialne potrebe (vodenje skupin mladih za zdravo `ivljenje, aktivno delo v raznih humanitar- nih društvih, pri Karitas itd.), kar pa je “do- bièek” za skupnost in potencial za ustvar- janje novega socialnega kapitala.                 $       Èlovekova odvisnost je le drug izraz za za- dovoljevanje vseh njegovih potreb, za njegovo zadovoljenost in zadovoljnost, za njegovo sre- èo, èe lahko zadovolji vse svoje temeljne po- trebe, ali nesreèo, èe jih ne more zadovoljiti. Èlovek je èlovek, ostaja èlovek in se razvija kot èlovek, ker je odvisno bitje, bitje dialoške povezanosti z naravo in ljudmi, bitje, ki je sistemsko povezano z vsem v sistem (Ramovš J. 2001). Kadar neki besedi, katere pomen izra`a pozitivno, zdravo in pomembno vsebino, pri- dajamo negativni pomen, vnašamo hud ne- red – ne samo v jezik, ampak v do`ivljanje ljudi, ki jezik govorijo. Pozitivni del tega izra- za jim postane sumljiv, nevaren, odvraten. Kakor èlovek do`ivlja, tako se obnaša in rav- na. Èe torej slovenska adiktologija vzame be- sedo odvisnost za strokovni pojem bolezen- skih odvisnosti, ga mora zaradi jasnosti go- vorice, zlasti pa zaradi poštenosti do jezika, do èloveškega do`ivljanja in ravnanja pridev- niško pojasniti in dosledno govoriti o bole- zenski odvisnosti. Èe tega ne stori, vzame po- membni besedi v naši kulturi in vsakdanji ko- munikaciji njen veèinski pozitivni pomen, da bi jo uporabljala za svoje majhno podroèje jezikovnega oznaèevanja, ki je negativno. Za strokovno besedo bolezenske odvisnosti je bolj primerna beseda zasvojenost. To je je- zikovno pravilna slovenska beseda. Ker je v precejšnji meri knji`na tvorba, nima v vsak- danji praksi kakega posebnega podroèja, ki bi ga oškodovali s tem, da jo uporabljamo za strokovni pojem negativnega pojava bo- lezenske odvisnosti od neke umetne škodljive potrebe. Beseda zasvojenost je jezikovno zelo prikladna za strokovni pojem poimenovanja tega obširnega bolezenskega sklopa. Pronic- ljivi pokojni jezikoslovec Janko Moder je pri iskanju in preverjanju tega pojma dejal, da je besedi zasvojenost podobna beseda zasu`- njenost in je bil zadovoljen z uporabo besede zasvojenost za naš strokovni pojem odvisnosti od alkohola in drugih omamnih snovi; po- dobnost med zasu`njenostjo in zasvojenostjo je v resnici tudi vsebinska (Ramovš J. 2001).      Literatura Babor, Thomas in dr. (2003). Alcohol: No ordinary commodity. New York: Oxford Medical Publications. Bahovec, Igor (2005). Skupnosti: teorije, oblike, pomeni. Ljubljana: Zalo`ba Sophia. Bajzek, Jo`e, Bitenc, Mateja, Hvaliè, Simona, Lokar, Alenka, Ramovš, Jo`e, Strniša, Špela (2003). Zrcalo odrašèanja. Mednarodna sociološka raziskava o odrašèajoèih otrocih. Radovljica: Didakta. Brajša, Pavao (1982). Èlovek, spolnost zakon. Ljubljana: Delavska enotnost. Buber, Martin (1999). Dialoški princip. Ljubljana: Dvatisoè. Bühringer, Gerhard (1992). Drogenabhängig. Wie wir Missbrauch verhindern und Abhängigen helfen können. Freiburg-Basel-Wien: Herder. European Alcohol Action Plan 2000-2005. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. European Charter on Alcohol (1995). European Conference on Health, Society and Alcohol. Paris, France 12 –14 December 1995. Fromm, Erich (2004). Imeti ali biti. Ljubljana: Vale-Novak. Frankl, E. Viktor (1994). Volja do smisla. Celje: Mohorjeva dru`ba (prevod knjige The Will to Meaning. Foundations and Applications of Logotherapy. New York-Scarborough: New American Library). Haralambos, Michael in Holborn, Martin (1999). Sociologija. Teme in pogledi. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Hudolin, Vladimir (1991). Alkohološki priruènik. Zagreb: Medicinska naklada. Ihan, Alojz, Rojc, Bojan (2004). Imunski sistem in sindrom odvisnosti od alkohola. V: Medicina odvisnosti. Zbornik 6. konference o medicini odvisnosti. Ljubljana: Sanofi-Synthelabo-Lek d.o.o., str. 23-28. Jan`ekoviè, Janez (1966). Smisel `ivljenja. Celje: Mohorjeva dru`ba. Ješe, Marko in Gradišnik, Branko (2005). Kodrlajsasti piton. Maribor: Rotis. Kolšek, Marko (2006). Ali vem, pri èem sem s svojim ...? Za ljudi, ki pijejo tvegano ali škodljivo. Ljubljana: CINDI Slovenija. Leskošek, Franc, Hovnik-Keršmanc, Marjetka, Stergar Eva, Pucelj Vesna (2000). Epidemiološka slika na podroèju rabe alkohola v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. Lukas, Elisabeth (1989). Psychologische Vorsorge. Krisenprävention und Innenschutz aus logotherapeutischer Sicht. Freiburg im Breisgau: Herder. Luckmann, Thomas (1997). Nevidna religija. Ljubljana: Krtina. Moreno, Jakob L., Moreno, Zerka T. (2000): Skupine, njihova dinamika in psihodrama. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Mrkun, Anton (1927). Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji 1902 – 1927. Ljubljana: Protialkoholna zveza “Sveta vojska” v Ljubljani. Povzetek ugotovitev ESPAD 2003, e-vir: http:// www.espad.org. Ramovš, Ksenija (2006). Prijateljske skupine zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev: magistrsko delo. Ljubljana. Ramovš, Ksenija (1999). Problematika prenosa vrednot partnerstva v postindustrijski dru`bi. V: Anthropos (Ljubljana), letnik 31, št. 4/6, str. 253-255. Ramovš, Ksenija, Ramovš, Jo`e (2005). Škodljiva raba alkohola med mladimi. Raziskovalno poroèilo. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ramovš, Jo`e (1983). Boj za `ivljenje dru`ine. Zdravljenje alkoholizma in urejanje neskladne dru`ine. Alkoholno omamljen II. Celje: Mohorjeva dru`ba. Ramovš, Jo`e (2001). Slovar socialno alkohološkega izrazja. 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ramovš, Jo`e (2003). Kakovostna starost. Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Rugelj, Janez (1983). Uspešna pot. Ljubljana: Rdeèi kri` Slovenije. Rus Makovec, Maja (2004). Dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola. V: Boben- Bardutzky Darja in dr. Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola. Medicina odvisnosti – osnovni uèbenik. Ljubljana: Psihiatrièna klinika, str. 17-23. Trstenjak, Anton (1968). Hoja za èlovekom. Celje: Mohorjeva dru`ba. Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (2003). Uradni list Republike Slovenije št. 15., 14.2.2003. WHO – World Health Organization (1951). Expert Committee on Mental Health, Report of the first session of the Alcoholism Subcommittee, Tecnical Report Series, 42. Genova. @or`, Bogdan (2002). Razvajenost rak sodobne vzgoje. Celje: Mohorjeva dru`ba.     #    Zasvojenost je èlovekova strastna odvi- snost od nekega sredstva za omamljanje, ki ga zasvojeni mora dobiti v rednih èasovnih presledkih, sicer v njem notranja napetost na- raste do nevzdr`nosti (Rozman 1995, 91). Raz- vije se postopoma, bolj ali manj hitro, s pri- vajanjem na doloèeno psihoaktivno snov ali vedenje. Vedno gre torej za proces, ki ne na- stane èez noè, paè pa se razvija skozi veè faz. Zasvojenost nikoli ni le enodimenzionalen problem, saj se navadno pojavlja v širšem ok- virju in povzroèa te`ave na razliènih podroè- jih `ivljenja (Carr 2000). Vzrokov za nastanek odvisnosti je veè, v tem èlanku se bova osre- dotoèili na vlogo dru`ine in odnosov v njej. Raziskave in terapevtsko delo namreè ka- `ejo, da so ena izmed kljuènih poti v zasvo- jenost neustrezni dru`inski odnosi in èustvena klima v dru`ini. Ozavešèanje in spremem- ba dru`inskega funkcioniranja ter odnosov sta neizbe`en del uspešne ustavitve zasvoje- nosti, ki se navadno v eni izmed oblik pre- naša iz generacije v generacijo (Carr 2000).   0       Zasvojenost ni le motnja enega èlana dru- `ine, paè pa celotnega sistema. In vsak v tem sistemu s svojim vedenjem in odzivanjem pri- pomore k razvoju odvisnosti enega ali veè èla- nov. Posamezniki v dru`ini razvijejo bolne individualne in odnosne obrambne mehaniz- me, ki se ka`ejo v poškodbah na veèini ali v vseh razse`nostih. Sistemski pogled na dru`ino, iz katerega izhaja relacijska dru`inska terapija, dru`ino razume kot sistem, sestavljen iz razliènih pod- sistemov, ki so med seboj v nenehnih odno- sih. Sistem, torej tudi dru`ina, vedno stre- mi k ohranjanju svoje celovitosti, ki jo do- sega preko vzdr`evanja svojega ravnovesja. V tem smislu so vse dinamike in izmenjave v sistemu usmerjene k temu, da je to znaèilno dru`insko funkcioniranje za vsako ceno ohra- njeno, saj drugaèe dru`ini grozi spremem- ba, ki bi lahko ogrozila njeno strukturo in s tem obstoj (Gosteènik 2004). Tako tudi vsak podsistem dru`ine (posa- meznik, zakonca, otroci ...) ohranja to rav- novesje tako, da vsak èlan igra svojo vlogo, ki jo narekuje nezavedno prenašanje èustve- nih vsebin med èlani dru`ine. Èe se bo tako v nekem podsistemu ali posamezniku poja- vila stiska, ki bi lahko ogrozila dru`insko rav- novesje, bo na drugi strani nekdo nezaved- no odreagiral na naèin, ki bo preusmeril po- zornost od te stiske in boleèine k simptomu, ki ga je veliko la`je obvladati. Na ta naèin v dru`ini dobimo t. i. identificiranega pacien- ta, ki je najveèkrat samo simptom oz. zunanji izraz stiske ali patologije, ki je nekje drug- je v dru`ini (Gosteènik 1998, 2004). V terapevtskem jeziku je zasvojenost v dru- `ini zanesljiv pokazatelj nerazrešenih in neiz- govorjenih travm, ki se v dru`ini nezadr`no prenašajo iz generacije v generacijo. Dru`inski odnosi tako med èlani dru`ine ustvarjajo do- loèeno napetost in s tem povezano stisko. Rav- no pri sooèanju s to stisko pa so droge v najširšem pomenu tisto sredstvo, ki omogoèa umik in hkrati preusmeri pozornost od re- sniène boleèine k simptomu, ki ga predstavlja =)713       0   pojav odvisnosti (Taylor 2002). V tem smi- slu problem zasvojenosti pri otroku starše rešuje pred sooèenjem z resnièno stisko, kjer je velikokrat ogromno boleèine, osamljeno- sti, zavr`enosti, praznine in ostalih èutenj, ki bi preveè bolela, èe bi prišla na dan. Zato je zasvojenost enega ali veè èlanov dru`ine najbolj funkcionalen regulator intime, saj partnerja odvrne od njunega resniènega problema, ki le`i v zakonskem konfliktu. Gre namreè za pri- marne in globoko ukoreninjene afektivne od- nose, iz katerih je sestavljena psihièna struktura posameznika in jih zato posameznik vedno znova išèe in na novo ustvarja z namenom, da bi tokrat dokonèno do`ivel razrešitev in odrešenje (Gosteènik 1998, 2004).      0     Raziskave in terapevtsko delo z dru`inami odvisnikov (glej Taylor 2002; Perše, Rahne 2003) ka`ejo na naslednjo znaèilno dru`insko dinamiko. Pri tem bova osvetlili vlogi staršev v odnosu do otroka in samega sebe ter njun partnerski odnos. Pri obeh starših te`ave otroka z zasvoje- nostjo prebudijo moèno stisko; bolj ko se v dru`ini zasvojenost ukorenini, z veèjo bo- leèino, nemoèjo, strahom in jezo se sooèata starša. Pri tem starša do`ivljata moèan strah in obèutke krivde (Kaj sem/sva naredila na- robe?). Krivca za nastalo situacijo išèeta drug v drugem ali v otroku, zato je dru`insko ozraèje prepredeno z medsebojnim obto`eva- njem, grozo ali umikom, pasivnostjo. Starša ne vesta, na kakšen naèin se sooèiti s proble- mom, ki ju straši in ki navidezno presega nju- no zmo`nost reševanja. Otroka poskušata zau- staviti z ultimati in gro`njami, kar pogosto pri- pelje do verbalnih ali celo fiziènih obraèunov. Starši lahko svoje razoèaranje nad otrokom izrazijo prek zanièevanja, podcenjevanja in kri- tike, s èimer se te`a situacije še poglobi. V tem peklu vsak vpleten do`ivlja izgubo spoštovanja in od drugega prejema sporoèila, da je slab in nevreden. Na drugi strani pa se ravno otrok sooèa s temi èutenji in z drogo opozarja na svojo stisko. Z begom v zasvojenost se poskuša rešiti te groze, neprimernosti, krivde, strahu in izgubljenosti, za katero ne ve, kje je njen izvor. Te stiske pa v dru`ino ni prinesel otrok, paè pa so to neprepoznana boleèa obèutja staršev, ki izhajajo iz travm prejšnjih generacij in so vpete v njun zakonski odnos. Kjer za- konca ohranjata svoj odnos le prek la`ne vezi, ki jo vzdr`uje strah pred zavrnitvijo in razvred- notenjem, bosta svoj odnos uporabljala tako, da drug drugega in samega sebe varujeta pred razdiralnimi obèutji strahu, sramu in krivde. Otroci v takih zakonih predstavljajo pravo gro`njo staršem, zato se le-ti nanje odzovejo z nezavedno agresijo in sovra`nostjo (Kom- pan-Erzar 2003). Za dogajanje v dru`ini je torej kljuène- ga pomena odnos med partnerjema. Èe sta drug drugemu blizu, se upoštevata in sta v svojih vlogah enakovredna, lahko ohranita enotnost v vzgoji in otroku posredujeta ja- sna, odkrita sporoèila in meje ter ju otrok ne ogro`a. Neenotnost v partnerstvu pa se ka`e v dominantnosti, pasivnosti ali odsotnosti enega od partnerjev. To lahko vodi v med- sebojno poni`evanje in kritiko, prenos od- govornosti in krivde ter neodzivnost v star- ševski vlogi. Pri tem aktivnejši partner prev- zame še del starševske vloge drugega, s èimer se v dru`ini èustveno neravnovesje in neso- razmerje moèi še poveèa. Rizièni dru`inski faktorji, ki naj bi vodili k pojavu odvisnosti, so slabi odnosi s starši, malo nadzora s strani staršev in nestanovitna disciplina, dru`inska dezorganiziranost z ne- jasnimi pravili, vlogami in rutinami (Carr 2000). Otrok, ki se znajde v napetem in gro- zeèem vzdušju, se nauèi potlaèiti svoje od- zive, kot so bes, jeza, boleèina in strah. V ta- kem okolju je namreè nevarno pokazati svoja moèna obèutja (Frelih-Gorjanc, Simoniè     #    Bara Remec: V ognju groze plapolam   2005). To vzdušje pa v dru`ino prehaja ravno preko partnerskega odnosa, ki ga ustvarja- ta zakonca. Nesorazmerja v partnerskih vlo- gah moèno vplivajo tudi na to, koliko drug drugega podpirata v svojih starševskih vlogah in koliko se v tej vlogi vsak èuti kompeten- ten in sprošèen. Èe partnerski odnos ni od- nos iskrenosti, zaupanja in sprošèenosti, paè pa je vir odkrite ali prikrite nevarnosti in ne- soglasij, to nehote jemlje starševstvo vsakemu izmed njiju, saj preko starševstva poskušata pridobiti izgubljen del obèutka lastne vred- nosti in potrditve. Vendar pa sta vlogi mame in oèeta za otroka enakovredni in nezamen- ljivi, nihèe od njiju namreè ne more druge- ga nadomestiti. V naslednjih primerih `eliva prikazati, kar se je pokazalo pri terapevtskem delu, da nerazrešene in boleèe posameznikove izkušnje, ki jih ima iz primarnih odnosov s starši, v temeljih doloèajo tudi odnose, v ka- tere kasneje vstopa kot partner in starš. > Za otroka je kljuènega pomena, da je ob njem oseba, ki prevzame oèetovsko vlogo, mu postavlja meje in ga s svojim vzorom opogum- lja za odhod v svet. Pri terapevtskem delu se je pokazalo, da je v dru`inah z zasvojenim èla- nom oèe navadno ali fizièno odsoten ali pa- siven v svoji vlogi, pri tem oèe torej pri vzgoji otroka ne sodeluje enakovredno, lahko se izo- giba svojim oèetovskim obveznostim. Lahko pa se oèe postavi v vodilno vlogo v dru`ini, kjer mami ne dopušèa enakovrednosti. Pri tem z dominanco in nevprašljivo avtoriteto ali umi- kom pred sabo in drugimi zakriva lastne ob- èutke negotovosti, strahu, tesnobe in jeze. S tem ustvarja togo in napeto ozraèje strahovlade in negotovosti. Na zunaj se to ka`e v nape- tostih pri stiku z `eno in/ali otrokom, saj ima lahko do drugih slabšalen odnos, jih podce- njuje ter verbalno in fizièno napada. Lahko pa oèe na otroka naslavlja previsoka, nerealna, a hkrati protislovna prièakovanja. Nasprot- no pa so ravno prevzem ustrezne oèetovske vlo- ge, pozitiven odnos do otroka in hkrati po- stavljanje jasnih, preglednih meja omogoèi- li razreševanje problema. %  Vloga mame v dru`ini z zasvojenim èla- nom se ka`e v dveh vidikih. Mame so navad- no pretirano skrbne in ljubeèe, otroka `elijo obvarovati pred “krutostjo” sveta, nase prev- zemajo njegovo odgovornost. Svoje èustveno partnerstvo izra`ajo s tem, da ne priznajo otrokovega postopnega odrašèanja in osamos- vajanja ter otroku èustveno “ne pustijo oditi”. V vlogi matere so negotove: ali s svojo stro- gostjo in nepopustljivostjo nosijo masko mo- èi in so za otroka èustveno nedostopne ali pa v odnos z otrokom vstopajo z moènim èus- tvenim nabojem. V otroku išèejo èustvenega partnerja, otroku vzbujajo krivdo in ga s svojo “ljubeznijo” in `rtvijo dušijo. ?   4 0    Starši razlièno do`ivljajo svoje otroke, ven- dar pa lahko potegneva doloèene vzpored- nice. Najpogosteje te otroke do`ivljajo kot manipulativne, kar pa se v èasu zasvojeno- sti samo še stopnjuje. Starši otroka ali pre- cenjujejo ali podcenjujejo, v obeh primerih pa nanj naslavljajo previsoka prièakovanja. Otroci od njih dobivajo dvojna sporoèila, saj v svoji starševski vlogi niso dovolj gotovi in konsistentni. Starši nimajo stika z otrokom, otrok se umakne v svoj svet, je poslušen in ubogljiv ali uporniški. Zaradi svoje pretirane skrbnosti prevzemajo odgovornosti otroka nase in ga zato dojemajo kot nedoraslega svo- jim letom, nezrelega, hkrati pa mu ne dajo mo`nosti, da bi dokazal nasprotno. ? $    4   0  V dru`ini je komunikacija osiromašena, obstaja zgolj na površini, èlani med sabo ni-    # majo stika in zato le predpostavljajo o doga- janju drug v drugem. Med starši in otroci vla- da negotovost in ni zaupanja, komunikacija je neiskrena zaradi strahu pred ranjenostjo. Nekje otroka ne slišijo, drugod pa s pretira- nim zanimanjem silijo vanj in povzroèijo otro- kov umik. Doloèene teme so v dru`ini tabu in se o njih ne govori. Znaèilnost komunici- ranja teh dru`in je tudi nejasna komunikacija, saj èlani dobivajo dvojna sporoèila. Ka`ejo se v neusklajenosti verbalnega in/ali neverbalnega izra`anja. Manipulacija tako ni le znaèilno ve- denje odvisnika, paè pa je znaèilen naèin de- lovanja vseh dru`inskih èlanov. Znaèilno èustveno dogajanje v dru`inah je neizra`anje vseh obèutij ali pretirano izra- `anje le enostranskih obèutij. Tu gre za in- tenzivno izra`anje obèutij ljubezni in skrb- nosti. Pri tem otroci niso dele`ni nobene graje in kritike, starši ne izra`ajo nezado- voljstva, `alosti in razoèaranj. Lahko pa starši na otroka naslavljajo le negativna obèutja jeze, besa, razoèaranja, zanièevanja. S tem otroka podcenjujejo in omalova`ujejo. Ker ne dobiva nikakršnih pohval in potrditev, ima nizko samopodobo, pridobi si nezau- panje v svoje sposobnosti in je nesiguren v svojih dejanjih. V dru`ini je stalno prisotno ogromno ob- èutkov strahu. Ta je lahko nedefiniran in se odra`a v tesnobi in nemiru, lahko pa gre za strah pred (ponovno) ranjenostjo. V dru`ini navadno ni prisotnega temeljnega zaupanja, ker so se èlani sooèali `e z neštetimi izgubami, prikrajšanji in razoèaranji, niso pa zmogli drug drugemu nuditi opore. Ena od kljuènih postaj na poti iz zasvo- jenosti je sooèenje dru`ine z resnico. Starši se pred njim iz strahu zatekajo k zanikanju, ker je resnica preboleèa. Slepi so zaradi ne- poznavanja droge ali pa minimalizirajo prob- lem zasvojenosti. Do sreèanja z resnico starši pridejo ob lastnem zlomu – takrat postopoma sprejmejo svoj dele` odgovornosti. 9     Kot se lahko prepozna iz zgoraj navedenih orisov, se v dru`ini, kamor vstopi otrokova odvisnost, starši resnièno sooèajo s te`kimi obèutji groze, besa in nemoèi ob poskusu us- tavitve le-te. Obièajno se starši nevede oprejo ravno na tiste naèine reševanja, ki zasvoje- nost še bolj utrjujejo, saj s èustvenim umi- kom ali napadom napetost v dru`ini in mla- dostniku le še stopnjujejo. Starši mladostniku pripisujejo vso krivdo in ga sramotijo, s èimer se le-ta poistoveti. Vendar pa je navadno od- ziv staršev na gro`njo zasvojenosti sprva tak in nihèe zanjo noèe prevzeti odgovornosti. Vedeti je treba, da starši niso krivi, da je otrok posegel po omamnih sredstvih, vendar pa so odgovorni in edini, ki lahko otroku in sebi pomagajo priti ven iz neustreznih naèinov vstopanja v odnose. Ker se dru`ina pri reše- vanju iz stiske obièajno tako moèno èustveno zaplete in zasvojenost pri starših in otroku prebudi tako moène in boleèe èustvene od- zive, vsak od njih popolnoma podvomi v to, kaj je prav in kaj ne in sebe v tem èisto iz- gubi. Zato je vkljuèitev v proces zdravljenja za razrešitev obèutij sramu, krivde in strahu nujen korak za celo dru`ino. Psihoterapevtsko zdravljenje se lahko zaène šele, ko se zaustavi odvisnost, saj je zasvojenost v svoji najhujši obliki gro`nja otrokovemu `iv- ljenju in jo je potrebno jemati zelo resno. S tem lahko zasvojenost razumemo kot zadnji klic star- šem po pomoèi s strani otroka. Zato mora biti otrok v prvi fazi zdravljenja od odvisnosti pod zdravniškim nadzorom, v primeru eksperimen- tiranja z drogo (alkoholom, hrano, tabletami ...) pa starši prevzamejo 24-urni nadzor nad njim. Na ta naèin otrok kljub zunanjemu uporu s stra- ni staršev dobi sporoèilo, da je za njih prvi in najbolj pomemben. Èe starš tukaj lahko verjame sebi in svoji pomembnosti za otroka, bo to star- ševsko vlogo lahko tudi prevzel in mu nudil od- nos, ki bo za oba èustveno varnejši in bolj za- dovoljujoè, kot sta ga izkusila do sedaj.     Relacijska dru`inska terapija tukaj daje mo`nost, da zakonca poskrbita za varnost v svojem odnosu, v luèi katerega bo dru`insko `ivljenje lahko funkcionalno, sprošèeno, us- tvarjalno, pristno in spontano, ne pa zastrup- ljeno s tesnobo, strahom, negotovostjo, agre- sijo ali osamljenostjo. Ob tem otrokom ne bo treba oditi v svet odvisnosti. V procesu psi- hoterapije starša lahko prideta do boleèine, ki je velikokrat še globlja in samo njuna: se`e celo do odnosov, ki sta jih starša do`ivljala v svojih dru`inah. Razsulo odnosov se je veli- kokrat zaèelo `e v njihovih primarnih dru- `inah, kjer je bila zaznamovanost z zavr`enost- jo, neslišanostjo, zlorabo, nezaupanjem in ne- varnostjo (Frelih-Gorjanc, Simoniè 2005).   Zasvojenost je po svoji naravi tista, ki tako otroku kot vsem vpletenim jemlje vero, pa naj bo to vera vase, v drugega, v odnose in v uspeh zdravljenja ali celo v smisel `ivlje- nja in Bo`je pomoèi. Ob njej èlovek pade naj- globlje, saj se mu odpirajo najhujše boleèi- ne nesprejetosti, poraza, zavr`enosti, osam- ljenosti in praznine. Pot iz odvisnosti je ravno zaradi sooèanja s prej nezavednimi in neiz- govorjenimi vsebinami, ki se v dru`inskih od- nosih prebujajo, polna resniènega trpljenja. Nihèe namreè v tem ne ostane neprizadet in tukaj vsak dose`e svojo mejo, lastno dno. Ravno vera in zaupanje v Boga pa dru`ini po- nuja zdravilno moè, da se lahko sooèi z bo- leèimi obèutji in odnosi ter ob tem ohrani svojo edinstvenost. Vendar pa vera posamez- nika ne sme razbremeniti odgovornosti, da na svoje ali `ivljenje njemu ljubih oseb nima vpliva (Taylor 2002). V procesu zdravljenja dru`ina lahko prek sprememb neustreznih vzorcev (znova) pridobi vero in s tem vzpo- stavlja varen odnos, najprej med partnerjema, nato pa še z otroki, kjer se ponovno zaène graditi medsebojno zaupanje. Varen in sproš- èen dom, ki ga taki odnosi omogoèajo, `iv- ljenju vrne upanje, veselje in vero. Milost od- pušèanja pa daje vrednost prehojeni poti, saj le-ta ne razdira, ampak prinaša novo pove- zanost in bli`ino. Literatura: Carr, A. (2000). Family Therapy: Concepts, Process and Practice. Chichester: John Wiley & Sons, Ltd. Frelih-Gorjanc, J., Simoniè, B. (2006). Zasvojenost v dru`ini. V: Hrovat-`nidaršiè, Z. (ur.), Droga in moja odgovornost. Vol. 1. Ljubljana: Zavod Pelikan – Karitas, 32-39. Gosteènik, C. (1998). Ne grenite svojih otrok. Ljubljana: Brat Franèišek in Franèiškanski dru`inski inštitut. Gosteènik, C. (2004). Relacijska dru`inska terapija. Ljubljana: Brat Franèišek in Franèiškanski dru`inski inštitut. Kompan-Erzar, K. (2003). Skrita moè dru`ine. Ljubljana: Brat Franèišek in Franèiškanski dru`inski inštitut. Perše, M., Rahne, T. (2003). Prikaz strukture in dinamike dru`in z zasvojenim èlanom, vkljuèenih v terapevtsko skupino staršev Skupnost Sreèanje. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Rozman, S. (1995). Zaljubljeni v sanje. Ljubljana: Dan. Taylor, C. Z. (2002). Religious Addiction: Obsession with spirituality. Pastoral Psychology, 50 (4), 291-315.    #  Èloveštvo uporablja rastlinske in druge izvleèke za zdravljenje bolezni, strupe in omamljanje `e tisoèletja. Primitivni ljudje so verjeli, da so rastline s psihoaktivnim delo- vanjem svetinja in bo`ja last. Uporabljali so jih vraèi, ki so njihovo uporabo tudi nadzo- rovali. Bili so tako zdravilci kot tudi sveèe- niki. Za navadne smrtnike pa so bile droge dolgo èasa tabu.1     Predpostavlja se, da je imel èlovek prve izkušnje z drogami `e v mlajšem paleolitskem obdobju, to je od 40000 do 10000 let pred Kristusom. V Mehiki je zgodovina u`ivanja halucinogenih gob glede na najdene ostanke semen Sophore secundiflore stara 9000 let. Mak najdemo prviè omenjen na sumerskih plošèah (4000 do 3000 let pred Kristusom). V pribli`no istem èasu se mak omenja tudi v farmakološkem priroèniku na Kitajskem. Indijci pa naj bi preva`ali opij do Sredozem- skega morja 2000 let pred Kristusom. Naj- starejše znanje o zdravilnih rastlinah v tem delu sveta najdemo v hindujskih svetih spisih Atharvi in Rigvedi 1500 let pred Kristusom. V teh delih se omenja hašiš kot ‘nebeški vo- diè’. Babilonci so poznali okoli 250 zdravilnih rastlin, med njimi tudi volèjo èešnjo in ko- nopljo. Egiptovski papirus iz 16. stoletja pred Kristusom opisuje pripravo veè kot osemsto zdravilnih receptov. Med rastlinami najdemo konopljo, daturo in opij. Iz Egipta se je vpliv zdravilstva prenesel v Grèijo, od tam pa preko osvajalnih vojn v Rim. V teh dveh de`elah je postala uporaba zdravilnih pripravkov do- mena farmacije. V Evropi so klasièno zna- nje prevzemali od antiènih zdravilcev kršèan- ski menihi, vendar poleg alkohola ter dolo- èenih zeli ostalih orientalskih drog dolgo èasa niso poznali. V samostanih, ki so postali cen- ter medicine in lekarništva, so tako skozi ce- loten srednji vek nastajale zdravilne ‘bukve’. Prvi evropski zapis o religiozni uporabi drog najdemo pri Marku Polu, na evropsko celino pa so v veèjem številu prièele prihajati v 13. stoletju zaradi kri`arskih vojn. Kristjani so z Bli`njega vzhoda prinesli opij. Španci so iz Amerike leta 1492 prinesli tobak, z njim pa so se mno`ièneje seznanili v kolonijah v 16. stoletju. Okoli leta 1850 je bil prviè izo- liran kokain, tri leta kasneje pa je angleški lekarnar izumil iglo za intravenozni vnos zdravil. Leta 1874 je bil v Nemèiji prviè sin- tetiziran heroin, leta 1887 pa v isti dr`avi am- fetamin. V tem stoletju se je medicinska upo- raba razširila še na rekreativno. Leta 1903 je prišel na tr`išèe prvi barbiturat Barbital. Leta 1914 se je v Severni Ameriki z nastankom ameriške domorodne cerkve razširilo zani- manje za meskalin, ki so ga uporabljali v re- ligioznih obredih. V letih 1910 do 1926 so bili sintetizirani metamfetamini. Leta 1938 je Al- bert Hoffman odkril LSD2. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je narasla uporaba heroina, ekstazi so preizkušali psihoterapevti. V 80- ih je bil pojav heroina še vedno moèan, upo-    23=$4 &           & *% -A++, >         raba ekstazija se je razširila med študente. Uporaba LSD-ja in halucinogenov je bila majhna. V 90-ih je na rave zabavah ‘o`ive- la’ uporaba amfetaminov in ekstazija. Te dro- ge se je prièelo oznaèevati kot droge zabave. Jedro tega pojava je bila Zahodna Evropa, natanèneje Nemèija.3 Droge, ki so bile vèasih uporabljene za re- ligiozne obrede, so danes zlorabljene. Odvi- snost od mamil je tako kot telesna tempera- tura simptom in ne bolezen. Odvisnost razo- deva osebne probleme, te`ave v odnosih z dru- gimi, socialne in duhovne probleme ter vodi posameznika v specifièen naèin obnašanja. Zato so nujno potrebne lastnosti ob sreèevanju z odvisnikom: kršèansko upanje, odprtost in pripravljenost za poslušanje. Problematika od- visnosti danes predstavlja velik problem dru`- be, s katerim se je potrebno sooèiti. Dru`ina je najpomembnejši dejavnik pri prepreèevanju u`ivanja drog4. Še vedno pa je na tem podroèju premalo narejenega. Dru- `ina, vzgojitelji, takšni in drugaèni sprem- ljevalci so tisti, s katerimi otroci pre`ivijo naj- veè èasa, zato je potrebno, da so vsi dobro informirani, potrebno je, da so zgodaj sez- nanjeni z zlorabami drog. U`ivanje drog je sicer te`ko povsem prepreèiti; ne zadostuje, da samo prepovedujemo, ampak je potrebno sprejeti tudi ustrezna stališèa, se znati o njih pogovarjati in dajati s svojim ravnanjem in `ivljenjem tudi ustrezen zgled. V fazi eksperimentiranja u`iva droge vse veè mladih in zloraba drog prodira v vse ni`ja starostna obdobja, torej se ni`a povpreèna sta- rost vseh tistih, ki droge prviè poizkusijo. Res je, da vse veè mladih eksperimentira z dro- gami ali pa jih redno jemlje in je celo od njih odvisna, vendar to ne pomeni, da gre za nekaj povsem normalnega. Nasprotno, v veliki ve- èini mladi drog ne jemljejo in so zadovolj- ni, da shajajo brez njih. 5 Po navadi gre za splet razliènih dejavni- kov pri mladih, ki jemljejo drogo. Med nji- mi so radovednost, uporništvo, te`ave pri vkljuèevanju med vrstnike, `elja po ugod- ju, be`anje pred slabim poèutjem in tako dalje. Seveda pa sem sodijo tudi razlièni po- vodi, kot so pritisk vrstnikov, `elje po do- kazovanju, prilo`nosti, boleèine ipd., ki vo- dijo v jemanje drog. Mladostnik se za drogo ponavadi odloèi zavestno. Dru`ina naj bi bila najpomembnejši preventivni steber pri jemanju drog. Statistièni podatki nam po- ka`ejo, da veèina zasvojencev prihaja iz neu- rejenih dru`inskih okolij. Obièajno so starši loèeni ali prezaposleni, da bi se ukvarjali s svojim otrokom. Res pa je, da vèasih niti urejena dru`ina ter otrokov stabilni duševni razvoj ne zadostujeta, da mladostnik ne bi poskusil te ali one droge, vendar je mo`nost, da postane odvisnik, manjša. 6 ;      Zaradi zgodovinskih, kulturnih, etiènih, politiènih, moralnih idr. pogledov na u`iva- nje drog se droge pogosto delijo na dovoljene, ki so v prosti prodaji, ter nedovoljene, ka- terih u`ivanje ni kaznivo. Sama posest pre- povedanih drog velja za prekršek; proizvodnja predelava in promet ter omogoèeno u`iva- nje pa za kaznivo dejanje. @e sama nabava je kaznivo dejanje.7 Pogosto slišimo tudi o delitvi drog na “mehke in trde”. Ta delitev – na “mehke”, ki povzroèajo psihièno odvisnost, in “trde”, ki poleg psihiène odvisnosti povzroèajo tudi telesno odvisnost – se zaradi zavajajoèega uèinka in netoènosti opušèa.8 Glede na sam izvor in naèin izdelave ozi- roma priprave drog loèimo tri vrste drog: — naravne droge: opij, konoplja, listi koke, halucinogene gobe, pejotl; — polsintetiène droge: kokain, morfin, heroin; — sintetiène droge: amfetamin, metamfeta- min, ekstazi, LSD, zdravila. Glede na naèin u`ivanja jih delimo na ti- ste, ki se vbrizgavajo (heroin, kokain, tudi     # amfetamine), vdihavajo in njuhajo (marihua- na, heroin, kokain, hašiš, tobak, organska to- pila, crack) in u`ivajo oralno ter rektalno.9 Poznamo pa tudi delitev na dovoljene in pre- povedane droge. Dovoljene droge so kofein, tobak, alkohol, opajala oziroma hlapne stvari in zdravila. Prepovedane droge pa so mari- huana (hašiš, THC), LSD, kokain, crack, opijati, morfin, heroin, ekstazi, speed. Splošna klasifikacija, ki jo upoštevata Or- ganizacija zdru`enih narodov in Svetovna zdravstvena organizacija, mamila in psiho- tropne snovi deli na štiri osnovne skupine: — depresorje centralnega `ivènega sistema (opij, morfin, kodein, heroin), — stimulanse (kokain, crack, speedball, ekstazi, amfetamini), — halucinogene droge (LSD, halucinogene droge), — kanabis (marihuana, hašiš, skunk).10 '        V Sloveniji obstaja skupno veè kot sto raz- liènih programov, od nizkopra`nih do visko- pra`nih, vladnih, nevladnih, zasebnih in pro- stovoljnih, verskih in ateistiènih, specifiènih in splošnih. Poleg tega deluje petnajst po- droènih centrov za zdravljenje odvisnosti, v katerih poteka svetovanje odvisnikom, dru- `inskim èlanom ter strokovnim delavcem. Opravljajo urinske teste ter teste za bolezni (hepatitis B in C, HIV in tuberkulozo). V njih se izvaja individualna, skupinska ter dru- `inska terapija. Odvisnike se pripravlja na bolnišnièno obravnavo, pomaga se jim pri rehabilitaciji ter ocenjuje odvisnike za spre- jem v metadonski program. Ti centri se pri svojem delu povezujejo tudi z drugimi (vlad- nimi in nevladnimi) organizacijami ter te- rapevtskimi skupnostmi. Pomoè in programi obravnave v Sloveniji obsegajo tako pomoè tistim, ki `elijo z drogo prenehati in vzdr`e- vati abstinenco, kot tistim, ki tega še ne zmo- rejo oz. ne `elijo. Slednjim je treba omogoèiti, da se ne oku`ijo in ne umrejo. Tako imajo tudi slednji mo`nost za poznejšo spremembo pri sebi.11 Med programi za pomoè zasvojencem raz- likujemo “nizkopra`ne” programe, v katerih se aktivno išèe stik s populacijo u`ivalcev drog, ki pomoèi ne išèejo sami. Takih je vsaj polovica. Nizkopra`ni programi so prete`- no v domeni socialnega skrbstva in nevladnih organizacij. Ljudje, ki so vkljuèeni v nizko- pra`ne programe, morajo imeti omogoèeno visoko prehodnost med programi, tako da lahko takoj vstopijo v tisto obliko programa, ki ga zmorejo. Iz programov ni za`eleno iz- kljuèevati paciente, saj z njimi ni mogoèe de- lati, ko niso vkljuèeni v noben program. Lah- ko reèemo, da je boljši kakršen koli program kot noben program. Res pa je, da nestrokov- no vodeni programi, ki obièajno tudi niso ustrezno evalvirani, lahko povzroèijo velikan- sko škodo. Nizkopra`ni programi zmanjšu- jejo škodo, ki jo povzroèa u`ivanje drog, z `e omenjenimi dejavnostmi: zdravstveno, so- cialno, pravno, poklicno svetovanje, delje- nje pribora za vbrizgavanje in kondomov, dnevni centri (kava, tuš in podobno) ter delo na terenu in spremljanje v kriznih situacijah.12 Med nizkopra`ne programe sodijo Stigma v okviru Aids Fondacije Robert, DrogArt (na- menjen zmanjševanju posledic u`ivanja drog zabave), Po moè — Se`ana, Zdrava pot — Ma- ribor, Ptica — Zasavje, Svit — Koper ...13 Poleg teh poznamo tudi “visokopra`ne” programe, v katerih morajo zasvojenci pre- stopiti višji prag, da pridejo do pomoèi. Ti programi so usmerjeni v abstinenco. Pogla- vitne metode socialne rehabilitacije in terapije so terapevtske skupnosti, azili in komune. Namenjeni so zasvojencem, ki so zmo`ni vzpostaviti abstinenco. Nezmo`nost ohrani- tve abstinence je poglavitni razlog za nastanek visokopra`nih programov, ki nauèijo osebo konstruktivno `iveti z lastnostmi, ki jih ima.14 V te programe danes vstopa od 10 % do 20      Bara Remec: S poljubom tvojim varen sem povsod     # % u`ivalcev drog. Obstaja veè visokopra`- nih programov, med katere sodijo: Center za zdravljenje odvisnih od drog v Ljubljani, Center za prepreèevanj odvisnosti v Mari- boru, Skupnost Sreèanje, komuna Cenaco- lo, Društvo UP, Društvo Projekt èlovek idr. Dobra povezanost zdravstvenih progra- mov z nizkopra`nimi programi in sodelo- vanje s programi socialne rehabiliticaje, za nekatere tudi v terapevtskih skupnostih in komunah, je pogoj za dobro oskrbo u`ival- cev drog. Mo`nosti zdravljenja v Sloveni- ji so pestre, sledijo pa osnovni ponudbi, ki je navedena `e na zaèetku (nizkopra`ni pro- grami, visokopra`ni programi). Programe izvajajo tako vladne kot nevladne, prosto- voljne in profitne organizacije.15 Problemi, ki se ka`ejo v njihovem delovanju, so: pre- majhno sodelovanje med organizacijami, premalo denarja, nejasna enotna strategi- ja delovanja, pomanjkljiv strokovni nadzor ter nezaupanje u`ivalcev uradnim profilom. Uspešni so tisti programi, ki zmorejo dati uporabnikom dolgoroèno oporo. Dol`nost terapevtov je, da usmerjajo paciente v njim najprimernejše programe. Treba se je zave- dati, da je obravnava zasvojencev dolgotra- jen proces in da le redko da takojšnje rezul- tate. Toksikomanskega vedenja ne moremo omejiti le na jemanje izdelka, kajti vklju- èuje vso psihièno organiziranost in odnose z drugimi. In prav psihièno organiziranost ter odnose z drugimi je treba spremeniti in ovred- notiti. Pomoè, ki jo programi ponujajo dru- `inam, je dragocena in vsaka dru`ina ima pra- vico prositi zanjo.16 Razlièni pogledi, razlièna dejstva, razlièni razlogi privedejo ljudi, da zaènejo posegati po omamnih sredstvih. Gre za dru`beni problem, ki bi ga lahko imenovali “kuga” so- dobnega èasa, saj jemlje `ivljenja, predvsem mladim.17 Najboljša preventiva je dobra vzgo- ja, kjer otrok dobi izkušnjo prave in nesebiène èloveške ljubezni.18 “Veliko potovanje”, ki ga osebe poskušajo narediti v svet droge, je sprevr`ena oblika mi- stike, sprevr`enost èloveške potrebe po ne- skonènem, ne nepremostljivosti imanence in poizkus, da bi prelomil pregrado lastne ek- sistence in se vrgel v neskonènost. Potrpe`- ljiva in poni`na avantura askeze, tisto prib- li`evanje dvigajoèega se z majhnimi koraki proti Bogu, ki se spušèa, se nadomesti z ma- gièno moèjo, z magiènim kljuèem droge: mo- ralno in versko `ivljenje (se nadomesti) s teh- niko. Droga je psevdomistika sveta, ki ne ve- ruje, a ki se kljub vsemu ne uspe rešiti mi- sli na raj. Droga je torej alarmni znak, ki vodi zelo daleè: ne samo, da ka`e v naši dru`bi na praznino, pred katero se ne moremo zava- rovati z nobenim orodjem, ki ga imamo na voljo; droga dodaja tudi intimno potrebo èlo- veškega bitja, pravico, ki obvelja v degene- rirani (izprijeni) obliki, èe ne najde pravil- ne zadovoljitve.19 Mamila ustvarijo mnogovrstno prizade- tost v `ivljenju številnih ljudi, ki upajo, da bodo z njihovo pomoèjo našli “neko dodatno vrednost” za `ivljenje. Rezultat pa je ravno nasproten od prièakovanega, ker u`ivanje teh sredstev razvije vrsto slabih navad, ki nega- tivno vplivajo na odnose in omejujejo osebno svobodo posameznika, vse do njenega popol- nega iznièenja. Mamila ustvarjajo zasleplje- nost v tistih, ki se jim ne morejo odreèi, in zahtevajo od zdravnikov, da jim predpišejo drugo mamilo, ki bi lajšalo njihove `ivljenjske te`ave in bla`ilo trpljenje, da o notranji stiski ob iskanju rešitve sploh ne govorimo. Zaslep- ljenost je še veèja, ko se v dru`bi pojavijo predlogi za liberalizacijo mamil, ki imajo v ozadju politiène cilje. Sicer pa so najbistrejši med odvisniki odloèno povzdignili svoj glas, ki se dviga iz boleèega brezna odvisnosti: “Po- vejte mladim, naj nikoli ne u`ivajo teh sred- stev, naj se jim pogumno uprejo. Namesto da bi se zatekali v mamila, naj se pove`ejo z mla- dimi in odraslimi ljudmi, ki jim bodo pomagali     `iveti in reševati probleme.” Pojav u`ivanja ma- mil ni omejen na posameznika, ki u`iva tok- siène substance, ampak je povezan z dru`be- nimi sistemi.20    V evangeliju je skrb za bolne in uboge (u`ivalci mamil so med njimi) temeljna na- loga vsakega kristjana. To vsekakor lahko pre- poznamo v priliki o usmiljenem Samarija- nu.21 Odvisnost razodeva nedoslednost v `iv- ljenjskem slogu ljudi našega èasa, razkroj dru`benih vezi in razpad dru`inskega ognjiš- èa. Pastoralna naloga, ki najbolj ustreza po- trebam našega èasa, je v tem, da ustvarimo mre`e povezovanja in solidarnosti, da pos- pešujemo razliène oblike podpore in pomoèi, da bi vsak èlovek lahko našel svoje mesto v dru`bi in se èutil odgovornega za bli`njega. Ta pastoralna prioriteta je tudi prioriteta v prepreèevanju odvisnosti.22 Cerkev je bila pobudnica prvih dobrodel- nih ustanov ̀ e v prvih stoletjih kršèanske dobe pa tudi pozneje z dejavnostjo sv. Vincencija Pavelskega in sv. Janeza od Boga, ki sta skr- bela za bolne. Cerkev še vedno opravlja to de- javnost v slu`bi èloveštva tako, da pomaga od- visnikom z naslednjimi vzgojnimi cilji23: — Vzgajati za celovitost èloveške osebe. Èlo- vek napreduje in se spreminja samo v raz- merju do vrednot, ki so mu bile posredo- vane in za katere se je tudi sam odloèil. V razmerju do teh vrednot se uèi odlo- èati za dobra in koristna dejanja in sode- luje pri izpopolnjevanju svoje osebnosti. — Vzgajati èloveka za prese`nost in ne po- zabiti, da èloveškega bitja ne moremo skr- èiti na biološko raven, ker nosi v sebi `eljo po neskonènem in bo`jem. — Vzgajati mladega èloveka, da prek postop- nega zorenja celotnega bitja odraste na fi- zièni, psihièni, intelektualni, moralni in du- hovni ravni, da je iz dneva v dan bolj od- govoren zase in da zna razloèevati svoje ̀ elje. — Oznanjati “evangelij milosti” kot dar in polnost ̀ ivljenja, s ciljem osebne in skupne uresnièitve. Kristus, poslednja resnica o èlo- veku, je za èloveka prvi vzor sleherne iz- virne uresnièitve. “Jezusovo oznanilo,” piše Janez Pavel II., “je oznanilo `ivljenja.” On je namreè ‘Beseda `ivljenja’ (1 Jn 1,1). Obstaja mnogo razliènih naèinov zdrav- ljenja odvisnosti od drog. Razlike, ki se po- javljajo med programi, so znak, da smo si ljudje razlièni. Razlièni so si tudi uporab- niki prepovedanih drog, zato moramo k vsakemu zares pristopiti individualno in celostno. Odvisnost ni samo `ivljenjska preizkušnja za odvisnika in njegovo dru- `ino, paè pa za širšo in daljno okolico in dru`bo nasploh. Vendar še vedno lahko na- redi najveè dru`ina. Starši, partner ali celo otroci lahko najbolj pomagajo odvisniku. V zaèetku lahko pomoè izgleda zelo kru- to in nedoumljivo, vendar se na koncu iz- ka`e, da je vse to vodila ljubezen. Odvisnik se mora spremeniti, spremeniti pa se mo- rajo tudi starši, partnerji in otroci. Do spremembe naèina `ivljenja odvisnika lahko pridemo poèasi, z majhnimi, a trdnimi koraki. Dol`nost tistega, ki se je odloèil hoditi za Kristusom, je v tem, da prinaša veselo no- vico ubogim (Lk 4,18.19), vsem ubogim, brez izjeme. Odvisnik je ubo`ec ljubezni, ker ne premore spoštovanja do sebe in do svojega `ivljenja. Ima negativno podobo o sebi in o dru`bi. Na nas je, da mu pomagamo spre- meniti negativno podobo o sebi in dru`bi. Na nas je, da mu prinesemo veselo novico – evangelij. Na nas je, da prepoznamo uboge, ki so med nami, in jim ponudimo roko. Èe primerjamo `ivljenje odvisnika s priliko o us- miljenem Samarijanu iz Svetega pisma (prim. Lk, 10,25-37),24 je na nas odloèitev, kako bomo odreagirali. Ali bomo v primeru, ko sreèamo odvisnika, odigrali vlogo duhovnika in levita in bomo šli po drugi strani ceste mimo njega? Ali pa bomo odigrali vlogo us-     # miljenega Samarijana in se sklonili k ubo- gemu? Na nas je, kaj nam bo Jezus rekel ob poslednji sodbi. Ali bo to stavek: “Karkoli ste storili enemu teh mojih najmlajših bra- tov, ste meni storili” (Mt 25,40b) ali pa: “Ko- likor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili” (Mt 25, 45b). Zato se moèno strinjam s Papeškim sve- tom za pastoralo zdravja in napisanimi smer- nicami za organizacijo programov za usmer- janje in organizacijo pastoralnih struktur na podroèju odvisnosti: “Poleg formacije, ki so je dele`ni v semenišèu, je primerno, da bi bo- doèi duhovniki iz urbaniziranih škofij, ki se bodo posveèali delu z mladimi, sodelovali v kakšnem sprejemnem centru za odvisnike, da bi mogli bolje razumeti pot njihovega zdravljenja in postali bolj dojemljivi za te- `ave mladih,”25 ter “Koristno bi bilo, da bi v vsaki škofiji zaupali doloèeni osebi nalo- go, da spremlja vprašanje u`ivanja mamil v okviru pastorale za zdravstvo in si prizade- va za bolj usklajeno delovanje na tem podroè- ju ter za vzgojo krajevne Cerkve o problemu odvisnosti. Tudi na pokrajinski ravni se lahko vzpostavijo odnosi med mladinskimi usta- novami in dr`avnimi slu`bami, ki se ukvar- jajo z odvisniki, da bi si skupaj prizadevali za usklajevanje vzgojnih in prepreèevalnih de- javnosti.”26 Po vsem prebranem v tem èlanku me za- nima samo odgovor na vprašanje: ali znam videti uboge, ki jih imam vedno ob sebi (prim. Mt 26,11)? Literatura Braconnier, Alain: Kako razumeti mladostnika: priroènik za starše otrok, starih od 10 do 25 let. Tr`iè: `epna knjiga: Uèila International, 2005. D’Eercole, Giovanni: Pisma iz sveta mamil: Skupnost Sreèanje don Pierina Gelminija. Ljubljana: Novi svet, 1995. Drejc, Miha: Ljudje in droge. Ljubljana: Reprostudio S d.o.o., 2004. Droga: kako in zakaj. 2006. http:// www.uradzadroge.goc.si. (dostop 14. 12. 2006). Gelmini, Pierino: Tako preprosto za dru`ine. Ljubljana: Dru`ina, 2000. Kastelic, Andrej: “Prvo leto svetovalnice Odsev se sliši.” Odsev se sliši (2000), 10-20. Kastelic, Andrej in Marija Mikulan: Mladostnik in droga. Ljubljana: Domus, 1999. Nolimal, Dušan: Govorimo o drogah: temeljna dejstva. Ljubljana: Reprostudio S d.o.o., 1998. Papeški svet za pastoralo zdravja: Cerkev, mamila in odvisnost. Zv. 105. Cerkveni dokumenti. Ljubljana: Dru`ina, 2001. Ratzinger, Joseph: Il tramonto dell’uomo: la scammessa della fede. Vigodarzere: Progetto Editoriale Mariano, 2005. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Študijska izdaja — 2., pregledana izd. Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije, 2001. Turèin, Zlatan (ur.): Toksikomanija mladih, Odvisnost — dru`beni problem vèeraj, danes, jutri, zbornik razprav. Maribor: Obzorja, 1995. 1. Zlatan Turèin (ur.), Toksikomanija mladih, Odvisnost — dru`beni problem vèeraj, danes, jutri, zbornik razprav, , Maribor, Obzorja, 1995, 114-24. 2. LSD: dietilamid liserginska kislina (kratica LSD je nemška kratica omenjene substance: lysergsaure diaethylamid). 3. Mitja Klavora et al. (ur.), Ilegalni promet z drogami, Odvisnost — dru`beni problem vèeraj, danes, jutri, zbornik razprav, , Maribor, Obzorja, 1995, 25-58. 4. Giovanni D’Eercole, Pisma iz sveta mamil: Skupnost Sreèanje don Pierina Gelminija, Ljubljana, Novi svet, 1995, 184-91. 5. Andrej Kastelic in Marija Mikulan, Mladostnik in droga, Ljubljana, Domus, 1999, 86. 6. Pierino Gelmini, Tako preprosto za dru`ine, Ljubljana, Dru`ina, 2000, 57. 7. Kastelic in Mikulan, n. d., 104. 8. Dušan Nolimal, Govorimo o drogah:temeljna dejstva, Ljubljana, Reprostudio S d.o.o., 1998, 5. 9. Kastelic in Mikulan, n. d., 105. 10. Droga: kako in zakaj 2006, dostopno na http:// www.uradzadroge.goc.si (dostop 14. 12. 2006). 11. Miha Drejc, Ljudje in droge, Ljubljana, Reprostudio S d.o.o., 2004, 53. 12. Prav tam, 57. 13. Prav tam, 54. 14. Andrej Kastelic, “Prvo leto svetovalnice Odsev se sliši,” Odsev se sliši, 2000, 14. 15. Drejc, Ljudje in droge, 55. 16. Alain Braconnier, Kako razumeti mladostnika: priroènik za starše otrok, starih od 10 do 25 let,         Tr`iè, Uèila International, 2005, 450. 17. Papeški svet za pastoralo zdravja, Cerkev, mamila in odvisnost, zv. 105, Cerkveni dokumenti, Ljubljana, Dru`ina, 2001, 5. 18. Prav tam, 6. 19. Joseph Ratzinger, Il tramonto dell’uomo: la scammessa della fede, Vigodarzere, Progetto Editoriale Mariano, 2005, 16-17. 20. Papeški svet za pastoralo zdravja, Cerkev, mamila in odvisnost, 16. 21. Prav tam 125. 22. Prav tam, 163. 23. Prav tam, 143. 24. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, študijska izdaja — 2., pregledana izd., Ljubljana, Svetopisemska dru`ba Slovenije, 2001. 25. Papeški svet za pastoralo zdravja, Cerkev, mamila in odvisnost, 149. 26. Prav tam, 151. #    +       6 9'' Bivanjska praznina je zelo razširjen pojav našega stoletja. Mnogi ljudje našega èasa tr- pijo zaradi brezsmiselnega `ivljenja. E. Lu- kas1 je na predavanju v Ljubljani poudarila, da kdor trpi zaradi brezsmiselnega `ivljenja, trpi tudi zaradi brezsmiselnega poklicnega `ivljenja, brezsmiselnega dru`inskega `ivljenja ... in ta dejansko pada v brezno. Tako razširjeni pojavi, kot so alkoholizem, prestopništvo, droga, ne bi bili razumljivi, èe ne bi na njihovem dnu prepoznali bivanj- ske praznine. Kjer je videti smisel, tam je `iv- ljenje znosno, in to celo neodvisno od drugih `ivljenjskih okolišèin. Šele ko zagledamo mo`nost smisla `iveti za nekaj ali za neko- ga, popustijo zavore, ki nas blokirajo.2 Odvisnost od droge je spremenjeno psi- hièno in fizièno stanje èlovekove osebe in je posledica u`ivanja droge. Zaradi u`ivanja od- visna oseba spremeni svoje obnašanje. Zas- vojenec je prisiljen stalno ali obèasno posegati po drogi, da bi do`ivel njen uèinek in obdr`al dobro poèutje ali pa se rešil nelagodja in te`av zaradi pomanjkanja droge. V tem stanju ose- ba obèuti moèno potrebo po ponovnem je- manju droge, da bi obdr`ala svoj obèutek do- brega poèutja. Oseba je lahko odvisna od veè razliènih drog. Revija ameriškega zdru`enja psihiatrov Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders v svoji razdelitvi psihiènih motenj definira odvisnost kot u`ivanje substanc (dro- ge), ki poškodujejo telesne, socialne in de- lovne funkcije. Fizièno se lahko poškoduje na primer `ila na mestu vbrizganja droge, sluznica nosu pri vdihavanju ... Socialne in delovne te`ave pa se ka`ejo v izgubljanju pri- jateljev, zaposlitve, v usmerjanju v kriminal ... Za psihiène posledice pa je znaèilno no- tranje neravnovesje. Odkar se je zaèela pisati èloveška zgodo- vina, je vsaka dru`ba uporabljala droge, ki so imele vpliv na razpolo`enje, mišljenje, ob- èutke, do`ivljanje samega sebe in okolice. V zgodovini je bila uporaba drog povezana z religioznimi obredi in pomembnimi dogod- ki. Lep primer tega so na primer Indijanci, ki so pri svojih verskih obredih u`ivali gli- vo, za katero so bili preprièani, da jim omo- goèa komunikacijo z njihovim bo`anstvom. Kasneje pa je bilo ugotovljeno, da ima ta gliva toksièen uèinek. V veèini modernih dru`b so prisotne dro- ge, ki so udomaèene. Njihovo u`ivanje je nas- ploh sprejeto in na razliène naèine celo spod- bujano. Hkrati pa so v istih dru`bah razšir- jene tudi droge, do katerih je stališèe veèi- ne odklonilno, ukvarjanje z njimi pa je lahko tudi kazenskopravno sankcionirano. Droga, ki je v doloèeni kulturi dru`beno sprejeta, je vtkana v njeno tradicijo, kar se ka`e v sta- lišèih, normah in pravilih te dru`be, pove- zanih z abstinenco, uporabo in zlorabo te droge. Dru`ba se odzove le na prekomerno u`ivanje te droge, katerega motivi in posle- dice se`ejo v podroèje individualne in social- ne patologije. Status domaènosti imata v našem kultur- nem prostoru predvsem alkohol in tobak. Ti dve drogi se zelo pogosto pojavljata prav med mladimi. M. @muc-Tomori moèno svari pred nevarnostjo, ki se je mnogi starši niti ne za- vedajo. Odnos staršev do teh dveh drog je od- loèilen za oblikovanje stališèa mladih do drog. !1#        Starši svoje otroke vzgajajo predvsem z zgle- dom. Najprej morajo sami premisliti o last- ni uporabi drog, dovoljenih ali prepovedanih. Odgovor na vprašanje odvisnosti mora- mo iskati v treh smereh. V smeri droge, v smeri èloveka, ki drogo zlorablja, in v smeri dru`be, ki èloveka oblikuje in pogojuje. Z gotovostjo lahko reèemo, da vsak izmed zgo- raj naštetih elementov na svoj naèin (odvi- sno od posameznika) – eden v manjši, dru- gi v veèji meri – vodi v “pekel” odvisnosti.3 Za posameznika, ki je zaèel u`ivati drogo zato, da bi na ta naèin rešil te`ave, osebne ali socialne, gotovo velja, da je `e razmišljanje o u`ivanju droge škodljivo in da vodi v od- visnost od nje. Mnogi strokovnjaki so preprièani, da je pojav u`ivanja droge moèno povezan s kri- zo, ki pesti celotno dru`bo in s tem seveda tudi dru`ino in posameznika. Spet druga teo- rija poudarja dedno zasnovo odvisnosti, ki jo posameznik podeduje skupaj z znaèajskimi potezami. Mnogi strokovnjaki pa postavljajo v ospredje zasvojenèeve osebnosti neko te`ko psihièno stanje, ki ga toksikoman `eli pre- kriti ali pozabiti prek droge. Nobena od teh teorij – lahko pa bi jih na- vedli še veliko – ne more popolnoma poja- sniti vprašanja odvisnosti, ker je za vsako od njih mogoèe najti resne ugovore. Zato bi lah- ko rekli, da so razlogi za nastajanje odvisnosti do danes nepoznani ali pa jih moramo iskati v povezavi med socialnimi, dednimi in bio- loškimi vzroki.4 6 +# 1.2.1 Telesne spremembe Pomembne telesne spremembe se pojavijo pri odvisnikih z zelo dolgim sta`em u`ivanja droge (tri leta). Droga unièi skladen razvoj te- lesnega in duševnega ̀ ivljenja. Posledice droge za èlovekov genetski sistem še niso popolnoma znane. Vse zunanje telesne spremembe nasta- jajo vzporedno z notranjo neskladnostjo, zato se `elim podrobneje zaustaviti pri duševnih spremembah toksikomana. 1.2.2 Duševne spremembe Z u`ivanjem droge so najpogosteje pove- zane znaèajske spremembe, kot so apatija, ne- zanimanje za zunanje dogajanje, emocionalna odtujitev, narcisizem in negativni odkloni v socialnem vedenju. Spreminjanje do`ivlja- nja psihološke in socialne identitete usmerja u`ivalca v odpadništvo in zapiranje v breziz- hodno kletko droge. Kot razlog za u`ivanje drog se zelo pogo- sto izka`e zelo nizko spoštovanje samega sebe. Ti ljudje so velikokrat osamljeni iskalci, ne- gotovi, nemoèni, brez opore v osebah, po- membnih zanje. Svojega nizkega samospo- štovanja ne morejo veè dvigniti drugaèe kot z manipuliranjem. Nizko spoštovanje samega sebe jih še bolj oklepa v u`ivanje drog in po- staja edina alternativa ob neuspehih na dru- gih podroèjih. Z drogo poskušajo taki ljudje ustvariti vtis drznosti, sposobnosti in se na tak naèin znebiti boleèih obèutij zaradi lastne negativne identitete.5 V takem stanju hitro upade zanimanje za šolo, èeprav intelektualne sposobnosti resno upadejo šele z daljšo odvisnostjo. Na zane- marjanje šolskih obveznosti vplivajo poleg upada zanimanja še èustvena nihanja zara- di uporabe droge. Vsi interesi so podrejeni drogi ... Slednjiè potisne odvisnost èloveka v “neobstajanje”. Ne `ivi veè svojega `ivljenja, temveè le še kot funkcija droge. Njegovo vedenje postaja èe- dalje bolj mehansko, avtomatièno. L. Wurmser6 pravi, da je v ozadju vsakega u`ivanja drog poskus razreševanja narcisistiè- ne krize. Toksikoman si drogo izbere zato, da prek nje rešuje svoj narcistièni konflikt: globoko razoèaranje nad seboj in drugimi, razoèaranje, ki je tako intenzivno zato, ker so `elje toksikomana veliko previsoke glede na realnost.    # Raziskava, ki jo je v našem socialnem oko- lju opravila M. @muc-Tomori,7 ka`e nasled- nje izstopajoèe vzorce: — Visoka psihosomatska motenost (`ivè- nost) ka`e na izrazito duševno in telesno odzivnost toksikomana. Ta `eli z drogo umiriti svojo telesno in duševno napetost. Terapevt, ki se zaveda tega dejstva, prav gotovo ne more mimo meditacije, potreb- ne za sprostitev notranjih in zunanjih na- petosti toksikomana. — Najbolj izstopata izrazita depresivna na- ravnanost in negotovost. Nezaupanje vase in nizko samospoštovanje si pri mladem toksikomanu podajata roke in mu nered- ko dodatno minirata prizadevanja, da bi se spoprijel s svojimi te`avami. — Emocionalno dogajanje lahko mladega èloveka zelo ovira pri dejavnem vkljuèe- vanju v okolje. Toksikoman drogo pogo- sto vzame zato, da bi mu dušila to notra- nje dogajanje. 1.2.3 Odvisnost èlovekovega duha Psiholog V. E. Frankl vidi veliko nevarnost v nauku, da je èlovek samo rezultat bioloških, psihiènih in socialnih okolišèin ali proizvod dednosti in okolja. Tak pogled èloveka naredi za robota in zanika njegovo svobodo. Èloveško bitje je konèno, njegova prostost pa omeje- na. Vendar je svoboden, da ima lahko svoje stališèe do okolišèin. Èlovek se sam odloèa, ali se bo vdal okolišèinam ali pa se jim bo po- stavil po robu. Èlovek doloèa sam sebe. Sam odloèa, kakšen bo njegov obstoj, kaj bo po- stal v naslednjem trenutku. Ena glavnih spo- sobnosti èloveškega obstoja je zmo`nost, da se dvigne nad te okolišèine in jih prese`e. Prav tako èlovek presega samega sebe, saj je èloveško bitje samoprese`no bitje.8 Kaj pravzaprav dela èloveka èloveka? Kaj je specifièno, to, kar èloveka loèi od drugih bitij? To, kar nas od drugih razlikuje, nas tudi zavezuje. In to specifièno èloveško lahko naj- demo pri vseh ljudeh, vseh rasah ... Odgo- vor na vprašanje, kaj èloveka dela èloveka, V. E. Frankl vidi v duhovni dimenziji èlo- veka. Ta dimenzija je zaznamovana s svobo- do, odgovornostjo in kreativnostjo, vestjo in izpolnitvijo smisla. Toksikomanu pa je ta svo- boda vzeta. Zapravil je vsako mo`nost svo- bodnega delovanja in odloèanja. Odvisnost od droge je ugonobila njegovo kreativnost in tudi vest. -  0    0 $   6 ('#$ Prvo obdobje zasvojenosti je faza unièe- vanja dru`ine. V tej fazi toksikomanu v dru`- bi še uspeva ohraniti videz urejenega èloveka, medtem ko se v dru`ini `e ka`ejo številne raz- poke. Vsi dru`inski èlani so prikrajšani za za- dovoljevanje svojih potreb po zdravih odno- sih in stalno `ivijo v napetosti in strahu. Dru- `ina je celota, kjer se vsaka sprememba pri enem èlanu odra`a pri vseh drugih in tako spremeni celoto. Èe en èlan dru`ine odpo- ve oziroma zboli, se to pozna na vsej dru`ini in je ta spremenjena oziroma bolna. V dru- `ini imajo èlani razliène vloge, ki so v zdravi dru`ini normalno porazdeljene. Droga raz- bija to porazdelitev vlog, saj toksikoman v svoji vlogi odpove. Dru`ina se zaène spremi- njati in propadati. Yoan Jackson je razkroj dru`ine toksiko- mana opisala v sledeèih stopnjah:9 — Dru`ina problem odvisnosti zanika, si pred njim zatiska oèi ter o drogi ne go- vori. Èlani dru`ine storijo vse, da bi tok- sikomana odvrnili od droge. Navzven dru- `ina vzdr`uje videz vzorne dru`ine. — Dru`ina poskuša odstraniti problem, ki je osrednji problem dru`ine. Osami se ter se zapre vase. Dru`inski èlani zaèno izgub- ljati prijatelje. Toksikomanije se zaèno sra- movati. — Dru`ina se razkraja. Odvisnost se je raz- krila.     — V tem obdobju se dru`ina preuredi. Starši postanejo odloèni in vzamejo vajeti v svoje roke. Zasvojenca zaèno prezirati in ga iz dru`inskega `ivljenja izkljuèijo. V dru`ini vlada patološko ravnote`je, ki ga bo naj- manjši pretres porušil. — Del dru`ine se preuredi in za`ivi samo- stojno `ivljenje brez zasvojenca. Èe se tok- sikoman skupaj z dru`ino odloèi za zdrav- ljenje, se v procesu zdravljenja dru`ina zaè- ne obnavljati. — Dru`ina se zdravi. V njej se vloge, ki jih je droga razbila, vzpostavljajo na novo. Ko je ta proces konèan, je dru`ina rehabili- tirana. V svetu je bilo opravljenih veliko raziskav o toksikomanovi dru`ini. Naj naštejem le ne- kaj najbolj znaèilnih besedil o tem: — D. Gerard in C. Kornetzky opisujeta naj- pogostejši lik toksikomanovega oèeta. Za oèeta je znaèilno, da je odsoten oziroma se rad poslu`uje kazni.10 — Raziskave dokazujejo, da imajo otroci tok- sikomanov, èeprav vsi ne postanejo tudi sami zasvojeni, veè telesnih, duševnih in èustvenih te`av kot drugi otroci.11 — Na vsaki stopnji razkroja dru`ine moramo upoštevati spremljajoèe duševne pretre- se pri vseh èlanih toksikomanove dru`i- ne. Kako in koliko bodo otroci zasvoje- nih staršev prizadeti, je odvisno predvsem od njihove starosti, splošne odpornosti ter stopnje in trajanja motenj v dru`ini. Mot- nje se najbolj odra`ajo pri predšolskem otroku, nekoliko manj pa pri šolskem, saj se èlovekova osebnost v glavnem oblikuje do šestega leta starosti.12 — Dru`inska patologija je gojišèe zlorabe drog. G. Garfield to misel razvija tako- le: Sreènejši otroci odrašèajo v dru`inah, v katerih starši s pomoèjo lastnih uvidov, èustev in stališè gojijo in utrjujejo v njih trdno predstavo o sebi, odgovornost, spo- štovanje zdravih vrednot in etiènih norm, pozitiven odnos do uèenja, sposobnost in `eljo po komunikaciji z drugimi in tudi osvešèeno stališèe do u`ivanja drog. Manj sreèni pa dobijo doma le streho, hrano in obleko, prave vloge v medsebojnih odno- sih pa nimajo prilo`nosti razviti. To spod- buja pri njih neprijetna obèutja odtuje- nosti in pomanjkanje zaupanja vase, kar lahko v prenekaterem primeru privede do poskusa rešitve lastnega samospoštovanja prek droge.13 — C. Chambers ugotavlja, da izhaja veè kot polovica toksikomanov iz razdrtega doma.14 — D. L. Graham in W. C. Cross pa sta z a- plikacijo posebno usmerjenih vprašalni- kov ugotovila, da je v domovih toksiko- manov primanjkovalo bli`ine, koheziv- nosti, zaupanja, skupnih tem za pogovor in skupnih dejavnosti staršev in otrok.15 — Pogostost tako ali drugaèe razdrtih do- mov, v katerih se je odvijalo otroštvo bo- doèega toksikomana, `e samo po sebi po- trjuje sklep, da ugodno dru`insko vzdušje manjša mo`nost razvoja odvisnosti od drog. D. B. Graeven in R. D. Shaef pou- darjata, da zdravo dru`insko ozraèje, ki je dovoljevalo otrokom zadostno emocio- nalno rast in stabilen razvoj ega, zašèiti pred odvisnostjo tudi mladostnike, ki so `e prišli do droge in so celo veèkrat segli po njej.16 — Martina `muc-Tomori je pri nas opravila raziskavo o dru`ini mladostnika — toksi- komana. Podatki, ki jih je zbrala pri vzor- cu dru`in toksikomanov, se nanašajo na pogostost razdrtih domov, bolezni odvi- snosti in na druge duševne motnje pri star- ših. Vse to prièa o slabih pogojih, v ka- terih so odrašèali ti mladostniki, in o ne- prestanih dru`benih obremenitvah, ki so jih bili dele`ni `e od zgodnjega otroštva dalje. Bolezni odvisnosti in druge resnejše duševne motnje je ugotovila pri pribli`no     #    Bara Remec: Nekoè bo lepo, ko blazni bomo ob ognjih èepeli   polovici (pri 48 odstotkih) oèetov in pri èetrtini (pri 23 odstotkih) mater toksiko- manov. Podatke o tako ali drugaèe raz- drtem domu je bilo mogoèe zbrati pri 77 odstotkih vseh toksikomanov. Nemogoèe pa je govoriti v številkah o boleèi nerazreš- ljivi razdvojenosti na obeh straneh, vza- jemnih obupnih poskusih zbli`anja, ki èe- sto ne morejo premagati ovir nakopièe- ne sovra`nosti. Številke ne morejo opisati tudi razmer v tistih dru`inah, ki so for- malno popolne, navzven urejene, navz- noter pa preveè prazne, da bi dale varnost med seboj odtujenim otrokom in staršem, ki si vsak po svoje, drug mimo drugega, vsak s svojo drogo išèejo svoj obèutek bli- `ine in zadovoljstva.17 Vzgoja otrok poteka predvsem prek me- hanizma istovetenja s starši. V dru`ini z nez- dravimi odnosi pa istovetenje spremljajo hude motnje in otroci so stalno izpostavljeni menjajoèim se izkušnjam pretiranega upa- nja in skrajnih razoèaranj. Otroci v dru`ini, v kateri je eden od staršev odvisnik, so `rtve razliènih do`ivetij, ki so del njihovega odraš- èanja. Poni`anja, grobost, `alitve in prikraj- šanja vseh vrst so le najvidnejši znaki resnih motenj v odnosih. Otroci v teh dru`inah do- `ivljajo veliko sovra`nosti, obèutkov krivde, bojazni, razvrednotenja in manipulacij. Vse to še veliko bolj ogro`a zdrav razvoj osebnosti otroka. Odra`a se v nizkem samospoštova- nju otrok, v obèutkih nevrednosti, nespre- jetosti, v motenem uèenju socialnega vedenja in ustvarjalne potrditve samega sebe. To tvori šibke strani otrokove osebnosti, na podlagi katerih se zelo pogosto razvije bolezenski na- èin reševanja obièajnih in izjemnih nezado- voljstev s pomoèjo droge.18 Pomembno je zavedati se, da ima vsak èlan dru`ine svoje mesto v celotni dru`ini, svoje pravice in dol`nosti, po katerih se ka`e drugim èlanom in po katerih ga ti še pose- bej poznajo. V urejeni in zdravi dru`ini vsi vedo, kaj pomeni biti zakonski mo`/`ena, oèe/mati, vzgojitelj, sin/hèi ... Tako mate- rina kot oèetova vloga sta v procesu socia- lizacije in razvoja osebnosti otroka kljuèni, vendar kakovostno razlièni. Tisto zares pomembno, èesar se morajo nauèiti vsi dru`inski èlani, je doumeti, kje je posameznikova funkcija znotraj dru`ine, kako velika je in kako jo bomo zmogli naj- bolje izpolniti. Toda za to ni konkretnih nas- vetov, ni pravil, ki bi se jih lahko nauèili. Samo lastna vest nam more pomagati, da se vsakokrat odloèimo pravilno. Vlogi staršev v dru`ini se dopolnjujeta, vseeno pa imata oèe in mati razlièen vpliv na zorenje svojega otroka. Nekateri raziskovalci zlorabe drog so pozornejši na vlogo matere, drugi pa bolj poudarjajo pomen oèeta. Ve- èina avtorjev se strinja, da sta odnos med star- šema in skladno delovanje osebnosti obeh staršev za razvoj otrokovega osebnega ravno- te`ja pomembnejša od dele`a, ki ga s svojim ravnanjem prispeva vsak posebej.19 Otrokov odnos do matere je v marsièem prototip nje- govih kasnejših èustvenih odnosov do ljudi. Oèe pa je tisti, prek katerega otrok razvija svoj odnos do dejavnosti, avtoritet, moral- nih in etiènih norm. Številni avtorji poudarjajo, da se med star- ši in mladostnikom lahko razvijejo nezdrave povezave, ki mladostnika spodbujajo k u`i- vanju drog. Pri toksikomanih je najpogosteje dominantna mati, oèe pa je odsoten. Veè- krat je te`ava v pretiranem èustvenem nave- zovanju matere na otroka. Mati poskuša na ta naèin nadomestiti nezadovoljujoè odnos s partnerjem. V praksi se neštetokrat potr- di preprièanje, da je materina vloga pri raz- voju otroka toliko ustreznejša, kolikor veè po- trditev je dele`na kot `ena. Zato ni nakljuèje, da v številnih dru`inah toksikomanov nale- timo na mater, ki ne zmore spodbujati otro- kovega zorenja in zadr`uje proces njegove- ga osamosvajanja tako, da ga dela še bolj od-     # visnega od nje. Ob odsotnem, nezadovolju- joèem odnosu z mo`em se hrani na svojem otroku in terja od njega emocionalno opo- ro, ki bi ji jo njegova samostojnost morda odtegnila. 2.1.1 Dru`ina med te`ko krizo Vsak èlovek je svojevrsten. V dru`ini z zdra- vimi odnosi ima vsakdo svoje mesto, ki mu zagotavlja spoštovanje in zaupanje. V teh od- nosih ne do`ivlja poni`anj, zatiranja ali pod- cenjevanja. Taki odnosi so preprosti, toda ni- koli samoumevni in zato zelo te`ko uresniè- ljivi. Vèasih so izpostavljeni pritiskom otroci, vèasih tudi `ene, še bolj ranljivi pa so ostareli, bolni in onemogli èlani dru`ine, ki so odri- njeni na rob dru`ine in v podrejeni polo`aj.20 V te`kem polo`aju je dru`ina, v kateri eden od èlanov postaja grob. To je obièaj- no povezano z zasvojenostjo. V toksikoma- novi dru`ini je vedno prisotno trpljenje, ki ga povzroèa odnos z zasvojencem. V polo- `aju, v katerem se je znašla dru`ina, ni videti rešitve. Boleèino obèutijo vsi njeni èlani. Ker so zdravi odnosi èedalje te`ji, prihaja do nez- dravih povezav. @elja, da bi se nekaj spreme- nilo, je moèna, vendar se ne uresnièuje. Èe- prav so dru`inski odnosi najpomembnejši za zdravo `ivljenje, so v teh dru`inah zelo na- peti.21 Èe se eden od staršev `rtvuje za tok- sikomana, ker ga do`ivlja kot nezašèitenega in je pripravljen zanj storiti veè, lahko tok- sikoman postane središèe dru`ine in z ma- nipulacijo dosega svoje namene. Dru`ina išèe pomoè za nastalo situacijo pri ustreznih terapevtskih centrih za toksi- komane šele tedaj, ko so èlani sami posku- šali storiti `e vse. “Zdravi” dru`inski èlani obi- èajno prosijo pomoèi le za toksikomana in spregledajo, da so zaradi nastale situacije te pomoèi potrebni tudi sami. Vzroke za nastali polo`aj išèejo med prijatelji, v slabi dru`bi, v pomanjkanju vrednot novih generacij, v ne- razumevanju med starši in otroki, v televi- ziji, porabništvu, v šibkosti znaèaja, v zapr- tosti vase, v šoli. To je zelo preprost in la- `en odgovor. 2.1.2 Kako rešiti nastalo dru`insko tra- gedijo Oglejmo si primer: oèe je v dru`ini zelo agresiven zato, ker ga v dru`ini nihèe ne mara. Nihèe ga ne mara, ker je agresiven. To- rej je agresiven, ker ga nihèe ne mara, in nihèe ga ne mara, ker je agresiven. To je klasièna situacija, ki se pojavlja po naših dru`inah. Se- veda poznamo še bolj zapletene odnose, ven- dar jih je te`ko tako razèleniti. Na prvi pogled je potrebno le nekaj zaupanja in iskren po- govor, in vozel se bo razvozlal. Pa stvar le ni tako preprosta. Vsaj v dru`ini, kjer se ta za- èarani krog vrti okrog toksikomana, ni. Konèno toksikoman ostane sam, ker ga dru- `ina pusti na cedilu, in za`ivi loèeno `ivljenje. V pogovoru s èlani toksikomanove dru`ine spoznamo sledeèe: toksikoman trdi, da ne bi bil tako agresiven, èe bi bili drugi z njim bolj prijazni. Drugi èlani dru`ine pa trdijo, da bi bili do njega bolj prijazni, èe ne bi bil on tako agresiven. Toksikoman trpi, druga stran prav tako. Tako vidimo, da vsak razlaga lastno ve- denje z vedenjem drugega. Kriv je drugi. Kaj hitro se zgodi, da v dru`ini odvisnika zaènejo ignorirati in ga sploh ne upoštevajo veè. E. Lukas22 poudarja, da je za dru`insko te- rapijo pomembna odloèitev, da ne bomo èa- kali, kaj bo storila druga stran. Logoterapija izhaja iz dejstva, da je treba storiti nekaj vna- prej, ko konèni cilj še ni dose`en. To je te- meljno naèelo vnaprejšnje nalo`be, tisto, kar je potrebno za dosego nekega cilja, vlagati vnaprej, ko rezultata še ni. Konèni cilj je znan, ni pa še uresnièen. Ta predhodni ele- ment je zelo pomemben element v zaupanju, kajti nihèe nima zagotovila, da bo sodelovala tudi druga stran. Vsak èlan dru`ine mora osebno premisliti, kaj sam s svojimi odnosi prinaša v dru`in-     sko ozraèje: upanje ali trpljenje. Pogled tok- sikomana je pogosto precej omejen. Torej je poslanstvo terapije v tem, da odpira pozitivne mo`nosti. Med temi je prav gotovo ena, ki je v tem trenutku najbolj smiselna. Dru`inska psihologinja E. Lukas dru`ino rada primerja z orkestrom. V orkestru ima vsak instrument svoj primeren glas. Nobenega od teh ne moremo pogrešati. Vsak instrument ima smisel v celoti in za celoto. Ne bi bilo pa dobro, ko bi nekdo igral glasneje kot drugi. Umetnost je v tem, da igramo, ko je za to èas, s pravo jakostjo zvoka, in smo tiho, ko igra- jo drugi instrumenti. Torej se moramo zna- ti umakniti in dati prostor drugim. To umet- nost igranja morajo imeti vsi èlani dru`ine, da so na razpolago, ko jih dru`ina potrebu- je. Morajo pa se znati tudi umakniti, ko so na vrsti drugi, in pustiti, da zazveni tudi njihov zvok. Ne pozabljajmo, da je dru`ina prostor najveèje `ivljenjske varnosti, kar jih poznamo. 6 '# Toksikomana ne smemo obravnavati lo- èeno od njegove dru`ine in okolice, v kateri `ivi in dela. Samo v spletu medsebojnih od- nosov z najbli`jimi ga prav prepoznamo in z zdravljenjem je treba razvozlati celoten dru- `inski splet in ga ponovno povezati v celoto.23 Zato se moramo velikokrat ustaviti ne samo pri `ivljenju u`ivalca, ampak tudi pri `ivlje- nju njegovih staršev. Mnogi toksikomani so rasli ob starših, ki jim vsega niso dali zato, ker jim vsega tudi niso mogli dati. Najpogoste- je tudi sami niso `iveli v urejenih dru`inah. Te`ko bi rekli, da so bili doloèeni medè- loveški odnosi vzrok za motnje. Zagotovo pa gre pri njih za funkcije, ki onemogoèajo, da bi se nekdo razvil v strukturirano osebnost. V prvem poglavju sem na kratko nakazal negativne vplive droge na èlovekovi fizièni, psihièni, s tem pa tudi duhovni ravni. Za globlje razumevanje problema odvisnosti `e- lim na kratko predstaviti, kako se te spre- membe odra`ajo v socialnem okolju. Naj- globlje jih obèuti okolje, ki je toksikomanu najbli`je, torej dru`ina. Vzrok za spremenje- no vedenje je trajna odvisnost od droge. Dro- ga vpliva na èlovekovo osebnost negativno, saj èlovekov znaèaj prevzgaja na slabše. Tok- sikomanova osebnost in znaèaj se spreminjata predvsem v naslednjem:24 2.2.1 Toksikoman èedalje bolj izgublja stik z realnim svetom Ko je toksikoman omamljen, je odtrgan od zunanjega sveta in tako njegova èutila sprejemajo malo vtisov ali celo nobenega. Za- radi tega ne more oblikovati odnosa in ve- denja do soljudi. Posebej izrazito se to ka- `e v dru`ini. 2.2.2 Toksikoman izgublja zanimanje za vse, razen za drogo Ko droga zagospodari nad èlovekom, po- staja ta èedalje bolj osamljen. Zanimanje za stvari, v katere je treba vlagati veèji dušev- ni ali telesni napor, zaène upadati. 2.2.3 Toksikoman zaène zaostajati za vrstniki Od droge odvisen èlovek ne more slediti številnim spremembam, ki jih prinaša `ivlje- nje vsak dan. Toksikoman zaostaja na èus- tvenem, kulturnem, dru`inskem in razum- skem podroèju, ker mu vse te odnose nado- mesti droga. 2.2.4 Toksikoman je izrazit sebiène` Zaradi odvisnosti od substance toksiènega uèinka se toksikoman veliko ukvarja s tem, kako bo prišel do nje. Vse njegovo mišljenje in èustvovanje se vrtita okrog tega. To se v vedenju ka`e kot sebiènost. Toksikomanu se zdi samoumevno, da njegova dru`ina skrbi za gospodinjstvo in za druge stvari. Sèaso- ma se ne zna in ne more veè v`iveti v tisto, kar èutijo in potrebujejo drugi.     # 2.2.5 Toksikoman la`e in nima èuta od- govornosti V zaèetku odvisnosti toksikoman potre- buje la`, da pride z njo do droge in da skrije neprimerno vedenje v omamljenosti. Nato se la` zasidra. Toksikoman zaène spreminjati kriterije za ponos, dostojanstvo, praviènost. To ga privede do dvojne morale. Ena velja za njega, druga pa za druge ljudi. 2.2.6 Toksikomanu otopijo èustva Toksikomanija èloveka èustveno otopi, da v sebi ne zaznava veè nobenih èustev, niti veselja, `alosti, jeze ... V njem nastane praz- nina, ki jo obèuti kot te`ko mrtvilo in ubi- jajoèo osamljenost. Zaradi tega je malodu- šen in medel. 6 ,)#'$ Droga je za toksikomana odgovor na trp- ljenje, vendar se bo trpljenje z drogo le po- veèalo. Terapija je zaèetek reševanja boleèine ter toksikomana in dru`ino ozavešèa o po- teh reševanja. Pomemben je odnos med starši, saj lah- ko le (o)zdrav(ljen) odnos med njimi ponov- no ustvari skupnost. Znova in znova je treba presegati vsako razcepljenost, oddaljenost in tišino. To pa je mogoèe le, èe se vsi osvobo- dijo obèutka krivde in ne obsojajo drugih. 2.3.1 Kaj lahko storijo domaèi Vsak èlan dru`ine naj bo pripravljen vpra- šati sebe in drugega, kaj nosi v sebi, ter biti pozoren in razpolo`ljiv, da sprejme prošnjo drugega, pripravljen pa mora biti tudi na to, da se spremeni sam. Dru`ina je prostor sprejemanja, prostor, v katerem se je mogoèe sreèati s te`avami. Dru`ina je prostor zaupanja in medsebojne pomoèi, kjer se pomaga, da bi se spremenili. Dru`ina mora biti zajeta v katerem koli te- rapevtskem naèrtu. Terapevt prek spoznanja dru`inskih razmer ka`e na dru`inske odnose, ki so blokirali komunikacijo. Terapija temelji tudi na osmišljanju trpljenja. Veèkrat je treba pre`iveti neko obdobje v terapevtski skupnosti. To pride še posebno do izraza v primerih, ko dru`ina nima mo- èi odigrati svojo vlogo. Pomembno je, da se med dru`ino in skupnostjo oziroma terapevt- skim centrom za toksikomane razvije dober odnos in da ne prihaja do konfliktov, ker se v konfliktnih situacijah ne da rešiti nièesar: zmaga heroin. 2.3.2 Je trda dr`a v odnosu do otroka tok- sikomana pravilna? Trdo, strogo, jasno in natanèno doloèeno obnašanje, staršev in drugih, s katerimi tok- sikoman prihaja v osebni odnos, uèinkuje po- zitivno. Tako otrok spozna, da ga drugi niso veè pripravljeni podpirati pri samounièeva- nju. To pomeni prevzeti lastno odgovornost in k temu spodbujati tudi toksikomana. Po- meni prekinitev la`nih opravièevanj, mo`- nost spopada s trpljenjem in mo`nost reši- tve na drugaèen naèin. Odloèitev za takšen naèin reševanja tok- sikomana je verjetno zelo te`ka, obièajno predvsem za mamo toksikomana. Vendar mnogi avtorji poudarjajo, da s tem, ko ne- koga podpiramo v njegovi neodloèenosti spremeniti se in zaèeti drugaèno, novo `iv- ljenje, ustvarjamo mo`nosti za njegov pro- pad. Najbolj radikalni terapevti v takšnih si- tuacijah zahtevajo, naj toksikomanu vsi odre- èejo oporo, èeprav grozi s samomorom. Obi- èajno je materam treba pojasniti, da tako rav- nanje ni znak sovraštva do otroka, ampak je gesta ljubezni. 2.3.3 Nekatere mo`nosti dru`inske pre- ventive Duševno zdrav èlovek bo drogo odklonil. Omenili smo, da do prvega zau`itja droge pride po nakljuèju, obièajno v trenutku dol- goèasja. Ponudba pogosto prihaja od narko-         Bara Remec: Zadnje sonce # mana, ki drogo vztrajno ponuja. Mladost- nik jo sprejme, da bi si pridobil “izkušnjo”. Otrok ali mladostnik bo toliko bolje priprav- ljen na to, da bo drogo odklonil, kolikor prej bo seznanjen z nevarnostmi take ponudbe in kolikor bo svoje potrebe in `elje zapolnil z lastnimi dejavnostmi.25 Zlasti je pomembno vzeti si èas za po- govor z otrokom, predvsem èe otroci sami `elijo govoriti o drogi. Starši naj otrokom vzbujajo zaupanje, in sicer tako, da jim dajo vedeti, da jih zanje skrbi in da jim bodo pomagali, kadar bodo v kakršnih koli te`avah. Vse to je zelo pomembno, kajti otroci, ki so s svojimi starši v dobrih od- nosih, droge ponavadi ne poskusijo. Starši naj premislijo, ali morda ne bi bilo dobro, èe bi sami naèeli pogovor o drogah. Vse to pa je odvisno od staršev in otroka. Enega samega preprostega odgovora ni. Starši ne smejo ustvarjati vtisa, da problema glede drog sploh ni in da se o tem sploh ne go- vori. Vendar naj ne govorijo samo o stra- hotah in grozljivih uèinkih droge. Tudi èe so o tem še tako preprièani, jim o tem ne bo uspelo preprièati nekoga, ki je drogo `e poskusil in ob tem u`ival.26 Nedvomno lah- ko zatrdimo, da je taka informacija potreb- na; mora pa biti ustrezna in posredovana v pravem trenutku. V našem prostoru še vedno sreèamo ve- liko tem, ki jih preprosto imenujemo tabu teme. Mislim, da je ena od teh tem tudi zas- vojenost. Strah nas je govoriti o njej, zato raje molèimo, še posebno v pogovorih z otroki. Zdi se, da kar ne moremo dovolj poudari- ti pomembnosti odkrite komunikacije, med- sebojnega zaupanja in obèutja sprejetosti zno- traj dru`ine. Tudi starši potrebujejo doloèeno oporo, da so lahko odkriti in v pomoè svojim otrokom. Tu imajo mesto vsi strokovnjaki s tega podroèja, ki znajo na pravi naèin pri- stopiti do problema droge in staršem ponu- diti pravo informacijo. 2.3.4 Modeli in pristopi za omejevanje uporabe drog Modeli, po katerih naj bi zmanjševali pov- praševanje po drogah, so razlièni. Mednje so- dijo27: — Didaktièno moralni pristop, ki poudarja škodljivost in etièno spornost takega po- èetja. — Govorjenje o posledicah u`ivanja droge. Marsikdaj menimo, da je to uspešen naèin preprièevanja ljudi, naj nikar ne posku- sijo droge. Pri tem pristopu gre v bistvu za podrobno naštevanje vseh nevarnosti, ki jih prinaša zloraba drog. Uèinek tega pristopa je omejen, še zlasti pri tistih sta- rostnih skupinah, ki se zaradi svoje mla- dosti (otroci in mladostniki) še ne zave- dajo povsem lastne umrljivosti. Govor- jenje o dejstvih omogoèa posameznikom, da se zavestno odloèijo glede zlorabe raz- liènih snovi. Dejstva o razliènih snoveh in njihovih uèinkih morajo biti objektivna in zanesljiva. — Prizadevanja za odpravo posameznikovih te`av zahtevajo precejšnje klinièno znanje. Med te te`ave sodijo nizko samospoštova- nje, neustrezni obrambni mehanizmi, slabe komunikacijske sposobnosti itd. Samo vzgojni posegi teh te`av ne razrešijo. — Spodbujanje zdravega naèina `ivljenja je pri prepreèevanju bolezni zelo uèinkovito. Enako uèinkovito je lahko spodbujanje razliènih dejavnosti, na primer telesnega gibanja, rekreacije, odpravljanje stresa, ki lahko zmanjšujejo `eljo po omamljanju. — Model spreminjanja dru`benih okolišèin. Dru`benoekonomski dejavniki, kot so brezposelnost, slabe stanovanjske razmere, kriminal itd., so pogosto neposredno po- vezane z zlorabo drog. Zatorej zavzemanje za enakopravnost zapostavljenih skupin prebivalstva in dostopnost potrebnih virov hkrati pomeni tudi prizadevanje za zmanj- šanje zlorabe drog.     Starši ali skrbniki so otrokom najpomem- bnejši vzor. Zato morajo najprej sami pre- misliti o lastni uporabi razliènih snovi, do- voljenih in nedovoljenih. Na primer: Sta al- kohol in tobak vseskozi na voljo? Kako po- gosto jih u`ivajo? Kaj s tem sporoèajo svo- jim otrokom? Dru`inam naj bi pri odloèanju in mo- drem ravnanju pomagale šole in sredstva jav- nega obvešèanja. Mediji morajo igrati pri tem svojo vlogo. Pomagajo lahko tako, da ponu- jajo informacije in zagotavljajo dialog. Javna informacija je dobra, èe je del splošne politike in èe ni dvoumna. Te`ko je koga odvraèati od mamila, èe pa se po mestu pojavljajo re- klame, ki ponujajo cigarete in alkohol. Y. Thébaut staršem priporoèa, naj usme- rijo otroka oziroma mladostnika glede na nje- gove `elje v šport, pevski zbor, gledališèe, umetnost, k skavtom itd., èe noèejo tvega- ti, da bi ga privlaèile druge skupine, ki bodo prav tako imele svoje obredje, svoj jezik. Toda te skupine so lahko osredotoèene na širjenje razliènih mamil, ki bodo poèasi uni- èila mladostnikov èut za ustvarjalnost in polet in ga bodo zapeljale v su`enjstvo. Prijazno odloènost mladostniki bolje spre- jemajo kot moralistièno togost. Pravila, ki jih spremlja jasno in logièno pojasnilo, so ve- ljavna za najmlajše, kasneje pa se mora ob- likovati zahtevnejši dialog, ki naj bo del splo- šne `ivljenjske vzgoje. To se lahko zgodi v ustreznih trenutkih: ob doloèenih obedih, iz- letih, televizijskih oddajah, igrah, veèerih. Re- snico je treba povedati, vendar besede ne sme- jo strašiti. Mladostniki hoèejo vedeti in biti sposobni sami izbrati svojo pot. Dru`inski pogovor, pri katerem je vse predvideno in jasno, se izogiba diskusiji in primerjavam doloèenih ocen o ljudeh in do- godkih. Najveèkrat ne omogoèa reševanja pravih `ivljenjskih problemov in zaznavanja neizreèenih otroških misli. Vèasih se zgodi, da se kak oèe zaène svojega otroka zaveda- ti šele takrat, ko ta zaène jemati drogo. To pomeni, da rojstva tega otroka do tega tre- nutka pravzprav ni še zares sprejel. 2.3.5 Znamenja, ki so znaèilna za toksi- komana Navedel bom le nekaj znamenj, ki jih na- vaja literatura in prav gotovo vzbudijo tudi našo pozornost: — nenadne spremembe razpolo`enja (dobra volja in `ivahnost se menjavata s potrtost- jo in muhavim razpolo`enjem), — negativne spremembe v sposobnosti in uèinkovitosti pri delu, — telesna oslabelost, slab zunanji videz, — uporaba temnih oèal, tudi ponoèi, z na- menom, da bi prikrili spremembe na ze- nicah in preveè prekrvavljene oèi, — dolgi rokavi tudi v poletnem èasu, kajti na tak naèin `eli toksikoman skriti braz- gotine na rokah, — razdra`ljivost ali agresivnost brez pravega vzroka, — izguba apetita, — izguba zanimanja za hobije, šport, šolsko delo ali prijatelje, — neobièajna dremavost ali zaspanost, — la`i in izmikanja, — izginjanje denarja in lastnine, — nenavadni vonji, made`i ali znamenja na telesu ali obleki, — neobièajne tablete, kapsule, osmojena alu- minijska folija ali igle in brizgalke, — dru`enje s sumljivimi osebami ali oseba- mi, ki so znane kot narkomani ali prepro- dajalci drog. V veèini primerov veèji del teh znamenj spada k normalnemu odrašèanju, zato je tre- ba starše opozoriti, naj nikar ne sklepajo pre- hitro, razen èe se znamenja neprestano po- navljajo.28 Literatura: Chambers, C., Hinesley, R. K., Moldestad, M.:    # Narcotik addiction in females: a race comparison, v: Int J. Addict 5 (1970). Demokratièna dru`ina — kaj je to?. Dru`ina in vzgoja 5. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1986, 10-22. DrakŠiÈ, M.: Otroci alkoholikov, v: Zdrav. Obzor., 26 (1992) 323-327. Frankl, V. E.: Kljub vsemu reèem `ivljenju da. Celje: MD, 1992. Garfield, G.: Drug Education and the Community, Symposium presented at the meeting of the International Congress on Drug Education. Mentreux, Švica, 1973. Gerard, D., Kornetsky, C.: A social and psychiatric study of adolescent opiate addicts, v: Psychiatr Q. 28 (1954), 119-120. Graeven, D. B., Schaef, R. D.: Family life and levels of involvement in an adolescent heroin epidemic, v: Int J. Addict 13 (1978). Graham, D. L., Cross, W. C.: Vallues and attitudes of high school drug users, v: J. Drug Educ 5 (1975) 97-107. Hotujac, L.: Povijest droge i ovisnosti, v: V. Pozaiæ: Droga. Zagreb: Center za Bioetiku, 1993. Lukas, E.: Dru`ina in smisel, Celje: MD, 1993. Lukas, E.: Dru`ina in smisel, predavanje na teèaju logoterapije. Sejna dvorana obèine Šiška, 09. 09. 1993 (citirano po zvoènem zapisu shranjenem v arhivu Slovenske karitas). Mednarodni svet medicinskih sester, Svetovna zdravstvena organizacija in Zdru`eni narodi proti zlorabi drog 1991 — 2000, v Zdrav. Obzor., 26 (1992). Ramovš, J.: Alkoholno omamljen. Celje: MD, 1981. Thébaut, Y.: Quelle réponse donner à notre enfant face à la drogue? v: Pierre de Parcevaux, Face à la toxicomanie, Pariz: Fayard, 1993. Woodside, M.: Children of Alcoholics Foundation, v: Br J. Addict 83 (1988). Wurmser, L.: Psychoanalytic considerations of the etiologi of compulsive drug use, Maryland, Raziskovalno poroèilo, Drug Abuse Center 1972. @muc-Tomori, M.: Nekatere znaèilnosti populacije toksikomanov v Sloveniji. Ljubljana, 1979. @muc-Tomori, M.: Vpliv dru`ine na zdrav naèin `ivljenja, v: Zdrav. Obzor., 26 (1992). 1. Prim. E. Lukas, Dru`ina in smisel, predavanje na teèaju logoterapije. Sejna dvorana obèine Šiška, 09. 09. 1993. 2. Prim. V. E. Frankl, Kljub vsemu reèem `ivljenju da, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1992, 84. 3. Prim. M. @muc-Tomori, Nekatere znaèilnosti populacije toksikomanov v Sloveniji, Ljubljana, 1979, 11. 4. Prim. L. Hotujac, Povijest droge i ovisnosti, v: V. PozaiÆ, Droga, Zagreb, Center za Bioetiku, 1993, 19. 5. Prim. M. @muc-Tomori, n. d., 121. 6. Prim. L. Wurmser, Psychoanalytic considerations of the etiologi of compulsive drug use, Raziskovalno poroèilo, Maryland, Drug Abuse Center, 1972. 7. Prim. M. @muc-Tomori, n. d., 129-130. 8. Prim. V. E. Frankl, n. d., 98-99. 9. Prim. M. Drakšiè, Otroci alkoholikov, v: Zdrav. Obzor., 26 (1992), 323-327. 10. Prim. D. Gerard, C. Kornetsky, A social and psychiatric study of adolescent opiate addicts, v: Psychiatr Q. 28 (1954), 119-120. 11. Prim. M. Woodside, Children of Alcoholics Foundation, v: Br J. Addict 83 (1988), 790. 12. Prim. M. Drakšiè, n. d., 323-327. 13. Prim. G. Garfield, Drug Education and the Community, Symposium presented at the meeting of the International Congress on Drug Education, Mentreux, Švica, 1973. 14. Prim. C. Chambers, R. K. Hinesley, M. Moldestad, Narcotik addiction in females: a race comparison, v: Int J. Addict 5 (1970), 265. 15. Prim. D. L. Graham, W. C. Cross, Vallues and attitudes of high school drug users, v: J. Drug Educ 5 (1975), 97-107. 16. Prim. D. B. Graeven, R. D. Schaef, Family life and levels of involvement in an adolescent heroin epidemic, v: Int J. Addict 13 (1978), 770-771. 17. Prim. M. @muc-Tomori, n. d., 130. 18. Prim. M. Drakšiè, n. d., 323-325. 19. Prim. M. @muc-Tomori, n. d., 125. 20. Prim. Demokratièna dru`ina — kaj je to?. Dru`ina in vzgoja 5, Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1986, 10-22. 21. Prim. E. Lukas, n. pred. 22. Prim. E. Lukas, n. pred. 23. Prim. J. RamovŠ, Alkoholno omamljen, Celje, MD, 1981, 37. 24. Prim. M. DrakŠIÈ, n. d., 323-327. 25. Prim. Y. Thébaut, Quelle réponse donner à notre enfant face à la drogue? v: Pierre de Parcevaux, Face à la toxicomanie, Pariz, Fayard, 1993, 166-169. 26. Prim. Mednarodni svet medicinskih sester, Svetovna zdravstvena organizacija in Zdru`eni narodi proti zlorabi drog 1991 — 2000, v: Zdrav. Obzor., 26 (1992) 349. 27. Prim. Mednarodni svet medicinskih sester, n. d., 350. 28. Prim. Mednarodni svet medicinskih sester, n. d., 351.        Kako te`ka je pot do rešitve iz zasvojeno- sti, sem prviè spoznal, ko sem delal pri Slo- venski karitas kot referent za delo z odvisniki. Sodelovanje s Skupnostjo Sreèanje, ki s svo- jimi komunami v Italiji in pri nas poskuša ljudi reševati iz objema tega zla, je bilo sicer dokaj uspešno, a pri vsakim èloveku, ki se je odloèil za pot zdravljenja, se je vedno znova postavljalo vprašanje: ali mu bo uspelo? Spoz- nal sem, da je zdravljenje od zasvojenosti dol- gotrajen proces, pri katerem sodelujejo starši, terapevti, prijatelji, skupnosti, socialne slu`be in še bi lahko naštevali, izid pa je vedno ne- gotov. V to me je preprièal fant, ki se je vrnil iz skupnosti v Italiji, v nekaj mesecih odprl podjetje in za`ivel kot popolnoma nov èlo- vek. V Slovenski karitas smo bili ponosni nanj in ga z veseljem vabili na sreèanja s starši zasvojenih. Predstavljali smo ga kot zgodbo o uspehu, kot dokaz, da se vsakdo lahko reši in za`ivi èloveka vredno `ivljenje, vendar smo se ušteli. Po nekaj letih je fant zopet zabre- del nazaj na pot zasvojenosti in kmalu umrl od prevelikega odmerka. Zakaj? Vprašanje, ki se vsakemu zastavlja `e na zaèetku, preden poskusi drogo. Postalo mi je jasno, da je nor- malno `ivljenje neprestan boj, v katerem se posameznik, ki je nekoè `e bil zasvojen, spo- pada z `eljo po ponovnem odmerku droge in hotenjem “biti normalen”. Pri tem je po- membno upoštevati, da zasvojenost ni le problem mladine, temveè se v njej nemalo- krat znajdejo odrasli oziroma starejši. Vsem pa je skupno, da razvijejo nekakšno subkul- turo, ki jo lahko opredelimo bolj opisno kot pa z ustreznim strokovnim izrazom. Gre za neznanski prepad med “mi, ki smo posku- sili in jemljemo drogo” in “tistimi, ki nimajo pojma, kaj droga je”. Kot da bi šlo za višje spoznanje, ki so ga dele`ni u`ivalci drog. Ko poskušamo odkriti razloge in vzroke zasvojenosti, lahko opazimo, da gre za kom- pleksno problematiko, v kateri pravzaprav nastopa celotna dru`ba. Nepošteno je ob- sojati le starše ali prijatelje, da je posameznik zabredel na pot zasvojenosti, saj smo vsi vkljuèeni v razliène dru`bene institucije, otroci v šole, odrasli v delovno okolje, vse to pa lahko za posameznika predstavlja vzrok stresa. Ne smemo prezreti radovednosti, ki se pogosto pojavi kot razlog pri mladih u`i- valcih drog, pa tudi doloèenih osebnostnih lastnosti posameznikov, kot je npr. nezau- panje v sposobnost obvladovanja `ivljenjskih problemov. Pri delu z odvisniki sem opazil, da so razlogi in vzroki najveèkrat trdno med- sebojno prepleteni. Nikoli ne moremo go- voriti o enem samem razlogu ali vzroku, tem- veè gre vedno za kombinacijo. Dodatno pa odkrivanje vzrokov zamegli še razlika med dvema stadijema, ki ju ne moremo enaèiti, in sicer med stadijem u`ivanja in stadijem zasvojenosti. Droga je lahko po`ivilo ali sla- dilo, ob konstantnem u`ivanju pa postane temelj zasvojenosti. V zadnjem èasu je v za- hodnem svetu postalo moderno u`ivanje ko- kaina. Ker gre za dokaj drago drogo, ki je marsikomu nedosegljiva, lahko v mnogih primerih govorimo le o u`ivanju. Postavlja pa se vprašanje, kje posameznik prekoraèi mejo med u`ivanjem droge in zasvojenostjo. Da bi la`je našli odgovor, si poglejmo de- javnike, ki vplivajo na prehod od stadija u`i- vanja v stadij zasvojenosti: a) posameznikova duševna trdnost in obèut- ljivost, =5     &   0&  # b) nevarnost zau`ite droge, c) socialni `ivljenjski polo`aj, d) podpora prijateljev, sorodnikov in znancev. Zasvojeni si le ste`ka prizna resnièno si- tuacijo, v kateri se je znašel, saj je preprièan, da drogo le u`iva in lahko kadar koli sam `eli prekine z u`ivanjem. V dokaz lahko na- vedem fanta, ki se je sam odloèil za zdrav- ljenje v skupnosti, kar ni bila obièajna prak- sa. Odvisnosti od heroina se ni takoj zave- dal. Èeprav ga je redno jemal, je lahko nekaj èasa uspešno kontroliral kolièino in èas je- manja. Bil je redno zaposlen in delodajalec ni nièesar opazil. Vendar je po nekaj mesecih vse pogosteje u`ival heroin, kar se je poznalo na vseh podroèjih `ivljenja. Potreboval je vse veè denarja, plaèa ni zadošèala, zato je za- bredel tudi v kriminal. Pri tem se je vseskozi slepil, da lahko preneha, kadar koli hoèe. S pomoèjo prijateljev in sorodnikov ter Centra za detoksikacijo v Ljubljani je videl prilo`- nost za rešitev v odvajanju od odvisnosti v eni izmed komun v Italiji. Uspešno zdrav- ljenje je namreè v veliki meri pogojeno z za- menjavo okolja, v katerem je odvisnik `ivel. Stiki z okoljem, ki je odvisniku omogoèa- lo `ivljenje v zasvojenosti, pravzaprav one- mogoèajo uspešno zdravljenje. Iznajdljivost, ki pomaga odvisniku priti do droge, nima meja. Še posebej je obèutljivo obdobje, ko se odvisnik odloèi za zdravljenje ali ga k temu prisili nevzdr`na situacija, v kateri se je zna- šel. V zaèetnem obdobju odvajanja od drog nastopi huda abstinenèna kriza, ki se na te- lesni ravni ka`e z znaèilnimi simptomi, kot so slabost, glavobol, bruhanje, tresenje, ne- mir, krèenje mišic in še bi lahko naštevali. Telesni simptomi sicer po nekaj dneh izgi- nejo, vendar ostaja neznosna `elja po dro- gah, ki sili v ponovno jemanje drog. Veèi- na zasvojenih se veèkrat vrne k ponovnemu u`ivanju drog, preden se ustali v daljšem ab- stinenènem obdobju, tovrstno izkušnjo pa sem imel tudi z zasvojenimi, ki so se priprav- ljali na vstop v komuno Skupnosti Sreèanje. Ker je priprava na vstop potekala daljše ob- dobje, lahko tudi nekaj mesecev, se je zgo- dilo, da se je zasvojeni veèkrat vrnil na stara pota. Eden izmed pogojev za vstop v skup- nost pa je bilo daljše abstinenèno obdobje. @al se je dogajalo, da nam s pripravniki vèasih tega ni uspelo doseèi, zato so bila predèasna vraèanja iz skupnosti pogosta. Za daljše ob- dobje abstinence je potrebna vztrajnost in nadvse moèna volja, ki pa je zasvojenemu moèno primanjkuje. V programu priprave na `ivljenje v skupnosti smo dajali poudarek rav- no na motivacijo in vzpostavljanje novega na- èina `ivljenja, ki bi posamezniku omogoèi- lo èim la`jo vkljuèitev v samo skupnost. Obdobje dobre priprave je za zasvojenega izredno pomembno. Gre za neko obliko re- socializacije, za vzpostavitev normalnega na- èina `ivljenja, ki pa ostaja problematièno še v nekem oziru: daljše ko je obdobje u`iva- nja neke droge, bolj poškodovani so mo`gani. Poškodovani mo`gani pa so pomemben de- javnik, ki odvisnika dr`i v prime`u zasvoje- nosti in mu vzbuja neznosno `eljo po dro- gi. Treznih odloèitev v tem obdobju zasvojeni ni sposoben sprejeti, zato mu mora pri vztra- janju v abstinenci nujno pomagati okolica. Seveda je poškodba mo`ganov odvisna tudi od vrste droge, ki jo zasvojeni u`iva, kljuè- ni element pa predstavlja èas, ko posamez- nik pride do zasvojenosti. Do nje namreè pri- de postopoma, v fazah, ki si sledijo takole: a) eksperimentiranje, b) pogostejše jemanje, c) toleranca, d) telesna odvisnost, e) psihièna odvisnost, f) zasvojenost. Prehajanje iz ene stopnje v drugo povzroèa tudi spremembe v mo`ganih, ki povzroèijo spremembo v vedenju. V fazi zasvojenosti so mo`ganske spremembe oèitne in `e te`ko po- pravljive.      Za la`je razumevanje si poglejmo, kako pridejo droge v mo`gane in iz njih. Pri tem si lahko pomagamo z izsledki farmakokine- tike — vede, ki se ukvarja s tem, kako telo ab- sorbira droge. Farmakokinetika raziskuje tudi, kako hitro pride odmerek droge v kri in koliko èasa ostane v telesu ter s tem vpliva na receptorje. Absorpcija droge je poleg ko- lièine zau`ite droge pogojena tudi z naèinom u`ivanja droge. Tako je npr. absorpcija ko- kaina neprimerno poèasnejša pri njuhanju kot pa pri kajenju. Pri njuhanju se mora na- mreè kokain raztopiti v tekoèini nosne sluz- nice zgornjega dela nosu, preden pride v kri. Sluznica pa ima v telesu popolnoma drugo vlogo: greje, vla`i in èisti zrak, preden le-ta pride v pljuèa. Zato je absorpcija kokaina pri njuhanju dolgotrajnejši proces kot pri drugih naèinih. Najhitrejša absorpcija kokaina v kri se zgodi pri kajenju, saj kokain preide v kri preko pljuè, ki so izredno uèinkovita `e pri absorpciji plinov iz zraka v kri. Kokain pri kajenju pride do mo`ganov `e po nekaj udar- cih srca, uèinkuje dosti hitreje od ponjuha- nega in povzroèi moènejšo evforijo. Kako pa je s heroinom in krekom? Krek je pravzaprav kokain v trdni obliki, ki ga lahko kadimo. Potrebno je le kupiti in segreti kamenèek v stekleni pipi in vdihavati hlape, ki nastaja- jo. Absorpcija drog skozi sluznico je obièajno poèasnejša, vendar je uèinek lahko precej bolj škodljiv. Kokain namreè zo`i `ile v nosu, zmanjša krvni obtok in s tem kolièino, ki se sèasoma absorbira. Kokain pa ima na `ile v pljuèih ravno nasprotni uèinek kot na `ile v nosni sluznici. Tu jih razširi in poveèa krvni obtok in ravno zato je njegov uèinek toliko moènejši. Gre za pogubno kombinacijo raz- širjenih `il in poveèanega krvnega obtoka, kar povzroèi hiter dotok škodljivih substanc v mo`gane. Heroin so odkrili `e leta 1874 in so ga pr- votno uporabljali za zdravljenje oploidne od- visnosti. Povzroèal je namreè manj slabosti, pomagal pa je tudi pri bla`itvi kašlja. Ko so v medicini ugotovili, da povzroèa enako od- visnost kot morfin, so ga prenehali uporab- ljati v zdravstvene namene. Heroin povzroèi zo`enje zenic, zaprtost, zni`uje krvni tlak, zadr`uje po`iralni refleks, daje obèutek to- plote po vsem telesu, boleèine popustijo, okrepi obèutek varnosti in moèi ter obèu- tek neodvisnosti, zasvojeni se ne zanima veè za okolje ... Ker se heroin jemlje intravenoz- no, uèinkuje izredno hitro. Odvisnik z vbriz- gom heroina v vene povzroèi, da droga naen- krat preide v kri. Z nekaj utripi srca vstopi heroin v desni srèni prekat, kamor gre tudi vsa kri, ki prihaja iz mo`ganov in drugih te- lesnih delov. Naslednjih nekaj utripov pošlje heroin v pljuèa, kjer se kri obogati s kisikom. Potem gre nazaj v levi srèni prekat in nato v mo`gane. Rush je uèinek, ki ga `eli dose- èi odvisnik, gre pa za obèutek, ki je podo- ben orgazmu. Zdi se, kot da izvira iz dna `e- lodca. Do tega pojava pa ne pride pri vseh ostalih naèinih u`ivanja heroina. Èe odvisnik vzame prevelik odmerek heroina, lahko to povzroèi tako moèan nenadni uèinek (rush), da odvisnik pade v nezavest. Heroin namreè onemogoèi mo`ganska sporoèila, ki dihal- nim mišicam sporoèajo, naj se krèijo in omo- goèijo dihanje. Pri prouèevanju škodljivosti drog na mo`- gane strokovnjaki ugotavljajo, da je poleg na- èina u`ivanja pomembna tudi hitrost, s ka- tero pride droga do mo`ganov, in èasovna uskladitev prenosa drog. U`ivalci drog `elijo takojšen uèinek, ki naj bo èim bolj intenzi- ven. Sprememba hitrosti spremeni moè za- èetnega stanja omame, zato je jasno, zakaj je heroin tako popularna droga. Podobno se do- gaja pri alkoholikih, ki spijejo veè kozarcev pijaèe v zelo kratkem èasu, saj vedo, da bodo s hitrim vnosom velike kolièine alkohola v kri postali bolj omamljeni. Kadar govorimo o èasovni usklajenosti kot pomembnem de- javniku, ki vpliva na uèinek omame, mislimo     # s tem na evforièno stanje, ki ga povzroèi dro- ga. To stanje pa ne traja dolgo in ni premo- sorazmerno s kolièino zau`ite droge. Podob- no kot pri pitju alkohola se tudi u`ivalci ma- rihuane dokopljejo do evforiènega stanja samo po prvem dnevnem u`ivanju droge, vsa- ko nadaljnje u`ivanje v tem dnevu pa ne pri- pelje veè do tega stanja. Problem je, da se pri prvem u`ivanju zgodi nekaj, kar se pozne- je pri ponovnih u`ivanjih èez dan ne ponovi veè. Za kaj pravzaprav gre pri tej èasovni us- klajenosti, v kateri odvisnik do`ivi pravo ev- forièno stanje le pri prvem dnevnem u`iva- nju, znanstveniki še ne vedo natanèno. Zdravljenje odvisnosti je problematièno tudi zaradi dejstva, da droge moèno poško- dujejo mo`gane. Za kakšne poškodbe gre, pa lahko izvemo v knjigi Davida P. Friedma- na z naslovom La`nivi sli, po katerem tudi povzemam nekaj temeljnih podatkov. Ker v zdravstveni praksi strokovnjaki posveèajo pre- malo pozornosti tovrstnim znanstvenim iz- sledkom – veèina zdravljenja se usmerja v me- tadonske programe ali pa se breme prenaša na skupnosti, v katerih `ivijo odvisniki –, se mi zdi pomembno, da osvetlim tudi ta vi- dik v kompleksni problematiki zdravljenja odvisnosti. Kadar govorimo o škodljivem vplivu drog neposredno na mo`gane, ugotavljamo dve vr- sti sprememb: a) sprememba mo`ganov pod vplivom drog, ko te povzroèijo omamo, toleranco, sen- zibilizacijo, telesno odvisnost in abstinenè- no krizo, b) sprememba mo`ganov pod vplivom drog, ko te povzroèijo psihièno odvisnost, po- trebo po drogi in zasvojenost. V prvem primeru prihaja v mo`ganih do nenormalnih sprememb, in sicer do unièe- nja nevronov. Alkohol, metamfetamin in MDMA (ekstazi) pri dolgotrajnem u`ivanju unièujejo nevrone v razliènih predelih mo`- ganov. Alkohol npr. unièuje tisti del, ki je odgovoren za nastajanje novih spominov, metamfetamin unièuje dopaminske nevro- ne, MDMA pa unièuje serotoninske nevrone. Èeprav so raziskave izvajali na `ivalih, pa je popolnoma jasno, da so v nevarnosti tudi ljudje. Èeprav je odmiranje nevronov pro- ces, ki se priène dogajati `e v otroštvu, ko se naši mo`gani sami znebijo tistih nevronov, ki jih ne potrebujejo, pa je poznejše odmi- ranje, ki ga povzroèijo zunanje substance ali bolezni, izredno škodljivo. Rodimo se z veè nevroni, kot jih potrebujemo. Ko odmrejo tisti, ki niso potrebni, pre`iveli nevroni us- tvarijo uèinkovite sinaptiène povezave med seboj. Vsak veèji poseg, ki prekinja te pove- zave, je seveda izredno škodljiv. Spremembe se zgodijo tudi na povezovalni ravni med posameznimi nevroni. Èe posamez- ne dele mo`ganov pogosteje uporabljamo, v njih zraste veè dendritov in `ivènih konèièev. Rasti dendritov ne pospešuje le uporaba po- sameznega dela mo`ganov, temveè tudi pe- stri socialni odnosi, kar se jasno odra`a pri otrocih, ki `ivijo v bogatem socialnem oko- lju in so dele`ni spodbud ter pozornosti. Ško- dljive substance napadajo te povezave in jih unièujejo. Znanstveniki lahko `e z mikrosko- pom opazijo spremembe na dendritih, te pa se odra`ajo tudi na molekularni ravni samih dendritov. Spremenijo se nekateri receptor- ji in deli sistema sekundarnih prenašalcev, prav tako pa tudi molekule, ki dajejo nevronom obliko. Molekulska struktura se spremeni, èe- prav število nevronov in dendritov ostaja ena- ko. Znanstveniki ugotavljajo, da del mo`gan- skega sistema pri zasvojenih s kokainom vse- buje manj dopaminskih receptorjev kot pri ljudeh, ki niso zasvojeni. Podobno pri izpo- stavljanju opiatom prihaja do motenega de- lovanja receptorjev in sekundarnih prenašal- cev. Èeprav se njihovo število ne spremeni, se ti med seboj ne pove`ejo tako uèinkovito. Vzrok lahko išèemo v spremembi molekul- ske strukture receptorja, dela sistema sekun-     darnih prenašalcev ali pa kakšne druge mo- lekule, ki sodeluje pri povezavi. Morfin zmanj- ša odzivno sposobnost celice pri sprejemanju sporoèila. Spremembe mo`ganov je mo`no prouèe- vati s prouèevanjem vedenjskih sprememb. Kadar se ljudje obnašajo drugaèe, kot bi pri- èakovali od zdravih ljudi, je primeren èas, da priènemo z raziskavami sprememb v mo`ga- nih. Pri tem je potrebno vedeti, kateri del mo`- ganov je odgovoren za doloèeno funkcijo, saj le na ta naèin lahko ugotovimo, kako posa- mezne bolezni ali u`ivanje škodljivih substanc prizadene mo`gane. Prvo odkritje, ki je znans- tvenikom pomagalo pri tovrstnih raziskavah, je bilo odkritje centra za govor in razumevanje jezika. Odkritelja sta bila nevrologa Francoz Broca in Nemec Wernicke, po katerem se tudi imenuje del mo`ganov, ki nam omogoèa pre- poznavanje besede. Znanstvenika sta uspela povezati izgubljene sposobnosti bolnikov s poškodbami mo`ganov. Med sodobne tehnike prouèevanja šteje- mo tudi pozitronsko emisijsko tomografijo (PET), pri kateri oseba le`i znotraj kroga po- sebnih senzorjev, ki so podobni obèutljivim Geigerjevim. Detektorji zaznajo polo`aj in kolièino posebne radioaktivne snovi, vbriz- gane za merjenje delovanja mo`ganov. Zbra- ne podatke iz posameznih delov mo`ganov raèunalnik analizira in izraèuna kolièino se- vanja v njih. Èe se osredotoèimo na mo`ganske spre- membe, ki jih povzroèajo droge, lahko ugo- tovimo, da gre za kratkotrajne ali dolgotrajne spremembe, odvisno od naèina in èasa u`i- vanja. Kadar govorimo o kratkotrajnih spre- membah, imamo v mislih predvsem omamo. Namen jemanja pa ni le omama, temveè tudi lajšanje napadov anksioznosti. Veèina zasvo- jenih išèe pravzaprav kombinacijo evforije in zmanjšanja anksioznosti. Uèinki drog so uni- èevalni: okvarijo èustveno delovanje, zazna- vanje, presojo in delo. Vendar ti uèinki, razen èe ne gre za smrtni odmerek, ne povzroèijo poškodbe telesnega tkiva, ne trajajo za vedno in ne povzroèajo nepopravljive škode. Potreb- no je opozoriti na pravilno pojmovanje oma- me, ki ni dolgotrajna sprememba v mo`gan- ski strukturi, temveè le kratkotrajna spre- memba v delovanju mo`ganov. Tem spre- membam botrujejo spremembe v sinaptiè- nem prenosu. Droge namreè na ta sinaptièni prenos vplivajo kot nevrotransmiterji in pov- zroèajo spremembe v prenosu le, kadar se na- hajajo v sinaptièni re`i. Mo`gani drogo poèasi sami odstranijo in ravno ta sposobnost mo`- ganov je izrednega pomena pri trajanju oma- me. Do dolgotrajnih sprememb pa pride šele, ko ljudje drogo u`ivajo redno. O dolgotrajnih spremembah govorimo, ko pride do pojava tolerance ali pa metabo- liène tolerance na drogo. Pri toleranci se ne- vroni tako navadijo na navzoènost drog, da spremenijo naèin sprejemanja in analizira- nja sporoèil. Prilagajanje nevronov imenu- jemo toleranca. To je prva trajnejša spremem- ba mo`ganov, ki jo povzroèijo droge. Za uèi- nek evforije kmalu prvotna kolièina zau`i- tih drog ni veè dovolj. Posameznik lahko ugotovi, da je za isti uèinek evforije, ki ga je dosegel npr. najprej `e po dveh kozarcih vina, zdaj potrebno spiti vsaj tri. Poveèana koli- èina zau`ite droge, ki povzroèi isto evforijo, je posledica procesa tolerance, ki se kot spre- memba sinaptiènih povezav zgodi v naših mo`ganih. Pravzaprav se mo`gani privadi- jo na prisotnost škodljivih substanc. Tole- ranca vpliva na èlovekov organizem na dva naèina: uèinkovitejše presnavlja droge – ta po- jav imenujemo metabolièna toleranca, in spremeni mo`ganske celice, ki postanejo bolj tolerantne na uèinke drog. Nevroni pri po- javu tolerance spremenijo naèin sprejemanja in analiziranja sporoèil, kar je `e prva traj- nejša sprememba v mo`ganih. Metabolièna toleranca se nanaša na presnovo oziroma iz- loèanje drog iz organizma. Kadar govorimo     #    Bara Remec: Zasuta usta   o razgrajevanju alkohola, ima naše telo za to na voljo dve vrsti encimov, ki sodelujejo pri tem procesu: alkohol-dehidrogenaza in mi- krosomski oksidacijski sistem za alkohol. Al- kohol-dehidrogenaza opravi najpomembnejši del pri razgrajevanju, saj alkohol razgradi v manjše neaktivne molekule, ki jih imenujemo acetaldehid. Ta pa ne more povzroèiti enakih uèinkov na receptorje v mo`ganih kot alko- hol. Kolièina alkohol-dehidrogenaze je so- razmerna s telesno te`o in deluje z znano ena- komerno hitrostjo, zato je mo`no predvide- vati, koliko alkohola bo opijanilo èloveka do- loèene te`e in kako hitro bo alkohol izginil iz krvnega obtoka. Ker imajo moški v `elodcu veè tega encima kot `enske, so pri enaki ko- lièini popitega alkohola manj pijani kot `en- ske. Pri razgradnji alkohola pa sodeluje še drugi encim – mikrosomski oksidacijski si- stem za alkohol, ki sodeluje tudi pri presnovi ostalih drog. Èe se kolièina alkohola v orga- nizmu drastièno poveèa, postane encim bolj aktiven, pa tudi sama kolièina encima v or- ganizmu se poveèa. Sicer odlièna obrambna sposobnost organizma ima kljub temu svoje meje. Organizem ni sposoben proizvajati ved- no novih in novih kolièin obeh vrst encimov, zato je prevelika kolièina alkohola prav tako nevarna za èloveka kot prevelik odmerek kak- šne vrste halucinogene droge. Poleg tolerance na alkohol bi rad omenil še dve vrsti tolerance, ki ju razvijejo odvisniki, glede na pogostost jemanja posameznih vrst drog: a) toleranca na kokain: pri tem omenimo princip homeostaze, ki poskuša naše telo ohranjati pod nadzorom. To se najbolj izra`a pri zunanjih temperaturnih vplivih na telo, saj nevroni v hipotalamusu odreagirajo tako, da pošljejo ukaze, ki npr. spro`ijo drgetanje telesa, èe nas zebe, ali pa potenje, èe nam je vroèe. Princip homeostaze napove, da bo pri jemanju kokaina posinaptièni nevron poskušal nekako zmanjšati število dopaminskih sporoèil. Kokain namreè poveèa kolièino dopamina v sinapsah. b) toleranca na opiate: opiatni receptorji v mo`ganih, ki so jih odkrili v 70-ih prejš- njega stoletja, se povezujejo s sistemom sekundarnih prenašalcev. Opiati zmotijo povezave med njimi, poleg tega pa se po- dre celoten sistem, ki je vzpostavljen v zdravem organizmu, med opiatnimi re- ceptorji in sekundarnimi prenašalci. Pri odvisnikih pa lahko pride do toleranci nasprotnega uèinka. Odvisnik razvije senzi- bilizacijo, ki je proces poveèanega uèinka dro- ge `e pri kratkotrajnem jemanju. Nasprot- no kot pri toleranci pride do moènejšega ev- foriènega stanja, kar velja še posebej za uèinke stimulantov. Stimulanti namreè izzovejo moènejše obèutke anksioznosti in aktivira- jo motoriko, kar so opazili `e marsikateri od- visniki. Zgodi se, da u`ivalci kokaina npr. pri vsakem vzetem odmerku droge dobijo moène napade anksioznosti in postanejo ne- mirni, ne glede na kolièino odmerka. Ank- sioznost se z nadaljnjim jemanjem oziroma poveèanjem odmerkov le še stopnjuje. Od tolerance jo loèi še ena bistvena razlika, in sicer dejstvo, da lahko traja mesece ali celo leta potem, ko je u`ivalec drogo nehal jemati. Pravzaprav senzibilizacija ni nasprotje tole- rance, le drugaèni mehanizmi sodelujejo pri tem procesu. Verjetno gre za spremembo mo`ganskih tokokrogov, pri tem pa ostajajo nevroni neprizadeti. Omenimo še telesno odvisnost. Nevro- ni se prilagajajo pogosti in pretirani navzoè- nosti drog, zunanji znak pa je abstinenèni sin- drom, ki sem ga omenil `e v uvodu. Telesna odvisnost spro`i vrsto sprememb v mo`ga- nih in telesu. Droge postanejo nujna substan- ca za njihovo “normalno” delovanje. Na rav- ni celic posameznih receptorjev se zgodi spre- memba in receptorji lahko postanejo bolj za- viralni. Skratka, samo delovanje receptorjev     # se spremeni, kar lahko posledièno spro`i slab- še akcijske sposobnosti organizma. Droge povzroèijo rušenje ravnote`ja v celicah ne- vronov, ki po prenehanju uèinkovanja droge postanejo bolj vzdra`ljivi. Poveèana aktivnost nevronov, ki izgubijo ravnote`je, pa spro`i abstinenèni sindrom. Psihièna in telesna odvisnost spro`ita po- jav, ki mu pravimo zasvojenost. O telesni od- visnosti smo `e spregovorili, zdaj pa si po- glejmo še psihièno. Ta je precej bolj kom- pleksen pojav, saj je med drugim v tesni po- vezavi s starostjo u`ivalca. Starejši u`ivalci z veè `ivljenjskimi izkušnjami in s trdnejšimi `ivljenjskimi nazori so naèeloma odpornejši na psihièno odvisnost, niso pa proti njej imu- ni. Najbolj dovzetni za zasvojenost so mla- di u`ivalci – najstniki. Za njih u`ivanje drog veèkrat predstavlja rešitev `ivljenjskih prob- lemov; niso se sposobni uèinkovito spopa- dati z `ivljenjskimi problemi, zato je droga idealna rešitev. Ranljivo obdobje, v katerem mladi še niso izoblikovali trdnejših `ivljenj- skih stališè in nazorov ter privzeli doloèene lestvice vrednot, po kateri bi `iveli, je idealno za razvoj zasvojenosti. U`ivanje drog v rani mladosti, ki privede do zasvojenosti, prepreèi mlademu èloveku, da bi se sploh kdaj raz- vil v normalno zrelo osebnost. V svoji praksi sem imel prilo`nost spoznati dva zasvojena; prvi je bil zasvojen s heroinom, drugi pa z alkoholom in tabletami v kombinaciji. Oba sta bila stara `e krepko èez trideset, vendar sta za vse svoje `ivljenjske te`ave obto`eva- la starše, uèitelje v šoli in celo prijatelje. Tudi po abstinenèni krizi nista bila sposobna trezne presoje lastne `ivljenjske situacije in kolikor mi je znano, sta `e po nekaj mesecih zapu- stila skupnost, v kateri sta se zdravila od zas- vojenosti. Neuspeh zdravljenja od zasvoje- nosti mogoèe vse preveèkrat prevzema na svo- ja pleèa dru`ba, odgovornost posameznika, ki se odloèi za pot odvisnosti od drog, pa se zanemarja. Dru`ba je preveè imaginaren de- javnik, saj `ivljenjske zgodbe pišemo ljudje sami in z medsebojnimi stiki konkretno vpli- vamo na odloèitve posameznika. Zato še po- sebej velja opozorilo, da je najveèja nevarnost za posameznika, da zaène u`ivati droge v naj- bolj ranljivih najstniških letih. Škoda je lahko nepopravljiva. Pri odraslih je pot do psihiène odvisnosti nekoliko drugaèna. Èeprav se morda znajo uèinkovito spopadati z `ivljenj- skimi te`avami, jim droga predstavlja sredstvo do evforiènih uèinkov, ki so boljši od real- nega `ivljenja. Poèasi se navadijo na postopno nadomešèanje `ivljenjskih izkušenj z drogami in tako padejo v psihièno odvisnost. Ker je zasvojenost kompleksen pojav, ki skriva še marsikatera neraziskana podroèja in na mnogo vprašanj še ne daje ustreznih odgovorov, sem se odloèil, da ga osvetlim predvsem z vidika vpliva na mo`gane. Ste- reotipi, da je pri psihièni odvisnosti “vse samo v glavi”, namreè ne zdr`ijo resne znanstve- ne obravnave. Znanstveniki so z raziskava- mi odkrili toliko neposrednih povezav med delovanjem mo`ganov in vplivom škodljivih substanc na njih, da je psihièna odvisnost v tesni povezavi s telesno neizpodbitno dejs- tvo. Kjer govorimo o psihièni odvisnosti, go- vorimo tudi o procesih, ki se odvijajo v ne- vronih, o porušenem kemiènem in biološ- kem ravnovesju èlovekovega organizma in o novih povezavah, ki se ustvarjajo med nevro- ni. Te nove povezave tvorijo hkrati naše te- lesne in psihiène izkušnje, zato je tudi proces zdravljenja odvisen od celostnega pristopa in upoštevanja obeh komponent zasvojenosti. Izjava, ki jo obièajno slišimo v pogovo- ru o zdravljenju od zasvojenosti, je, da je “pre- ventiva boljša kot kurativa”. Èe samo pomi- slimo, kako te`ko je doseèi uspeh zdravlje- nja od zasvojenosti pri osebi, ki u`iva dro- ge `e od najstniških let, lahko temu stavku le pritrdimo. Zdravljenje po metadonskem programu, ki se je še v 90-ih letih pri nas kar precej propagiralo, je danes zaradi svojih ne-      gativnih rezultatov pravzaprav v zatonu. Ko- likor sem uspel sam sodelovati s tedanjim Centrom za detoksikacijo v Ljubljani, kjer je bil takrat predstojnik dr. Kastelic, moram reèi, da je bil odziv samih pacientov na zdrav- ljenje z metadonom izredno negativen. Pou- dariti je treba, da so k metadonskemu zdrav- ljenju pristopili pri zasvojenih s heroinom, saj je metadon nekakšen nadomestek zanj. Pacienti so ugotovili, da od metadona po- stanejo ravno tako odvisni kot od heroina, le da ni tako škodljivih posledic za sam or- ganizem. Glavni problem, ki so ga izpostavili, pa je bila abstinenèna kriza. Prvo so mora- li premagati, ko so se odvajali od heroina, potem se je pa znova pojavila pri zmanjša- nju oziroma prenehanju dajanja odmerkov metadona. Abstinenèno krizo so opisovali kot hudo psihièno in fizièno izkušnjo, ki jemlje voljo do zdravljenja in nasploh do `ivljenja. Še posebej so tej metodi nasprotovali tisti, ki so se vrnili iz bivanja v skupnosti in se us- pešno resocializirali v dru`bo. Še preden sem se sreèal z metadonskim programom v Ljub- ljani, smo imeli v Portoro`u strokovni posvet s strokovnjaki iz Evrope in ZDA na temo zdravljenja od zasvojenosti. Izpostavili smo tudi metadonski program, ki ga je zagovarjal dr. Krek in navedel primer apliciranja tega programa pri nekem 14-letniku. Nezadovoljs- tvo, ki so ga izrazili tuji strokovnjaki, je bilo oèitno. Še posebej, ker je šlo za tako mlado osebo. Metadonski program se jim je zdel v tem primeru sporen, predlagali pa so nam, da ga izvajamo v omejenem obsegu in le za la`je premagovanje abstinenène krize zasvo- jenega s heroinom. Ker je metadonski program le èlen v verigi zdravljenja, ni bil nikoli dele`en tolikšne po- zornosti kot razlièni preventivni programi in pristopi, ki so danes dele`ni tudi vse veè de- narne pomoèi in subvencij s strani dr`ave. Èe se najprej ozremo na splošen pristop zad- njih desetletij, lahko ugotovimo, da je šlo predvsem za zastraševanje. Izvajala ga je za- konodajna oblast v dr`avi, ki je z zakonskimi predpisi prepovedala posedovanje drog in v mnogih primerih kaznovala kršitelje zako- na. Izvajali so ga tudi starši, ki so svojim otro- kom, ne da bi jim ustrezno pojasnili, za kaj pri jemanju drog in sami odvisnosti pravza- prav gre, zagrozili z izgonom iz doma. Za- straševanje pa dolgoroèno gledano ni uèin- kovita oblika. Smo v informacijski dobi, ko je lahko vsakdo ustrezno obvešèen o škodlji- vosti drog in se na nepouèenost te`ko izgo- varjamo. Znanstvene raziskave o škodljivih uèinkih drog so do te stopnje popularizirane, da so v razumljivi obliki dostopne pravzaprav vsakomur. Veèji problem pa so vzroki, za- radi katerih se posameznik odloèi, da bo po- stal u`ivalec drog. Èeprav gre v mnogih pri- merih sprva le za èisto radovednost ali pa is- tovetenje s posamezno skupino oziroma sub- kulturo, ne gre zanemariti vse moènejših ob- èutkov odtujenosti, individualizacije posa- meznika, postavljanje izredno visokih oseb- nostnih in telesnih normativov s strani dru`- be, frustracij èloveka, ki teh norm ne more izpolniti, pomanjkanje samospoštovanja in še bi lahko naštevali. Preventivni programi bodo verjetno šli tem problemom naproti, èe bodo hoteli biti uèinkoviti. V knjigi z na- slovom Moj otrok se drogira nam avtorji pred- lagajo naslednje: — posebno pozornost je treba posvetiti obravnavi dovoljenih drog, mišljena sta predvsem alkohol in cigarete, — poveèati je treba sposobnost premagova- nja konfliktov in zmanjšati obremenje- nost. Ko otroci èutijo, da so prepušèeni sami sebi, se bistveno poveèa mo`nost tve- ganja zasvojenosti, — okrepiti je treba samospoštovanje, — ponuditi alternativna do`ivetja k tvega- nemu u`ivanju drog, — ne nasedati zapeljivim pravljicam: to da so šole leglo razpeèevanja dog in da otro-     # kom v diskotekah na skrivaj v pijaèo do- dajajo droge, ni nujno resnièno. Potrebno je dobro preveriti, ali ne gre le za govo- rice in poiskati dobavitelje tam, kjer de- jansko so, ne pa na napaèni sledi, s po- moèjo katere glavni krivci skrivajo svo- je poèetje in pravo identiteto. Najpomembnejšo vlogo pri preventivi imajo gotovo starši, ki `e od rane mladosti vzgajajo otroka v duhu pravih vrednot in ga opozarjajo na nevarnosti v `ivljenju. Seveda zastraševanje in opozorila niso dovolj, pa tudi dober zgled v mnogih primerih odpove. Star- ši so danes postavljeni pred drugaène izzive. Èeprav lahko dajejo dober zgled otroku, le- ta kot najstnik kmalu pridobi nove vzorni- ke in idole. Zato dr. Andrej Kastelic v delu z naslovom Mladostnik in droga predlaga, naj se starši, kadar nanese prilo`nost, izèrpno po- govorijo z otrokom o alkoholnih pijaèah in    drugih drogah. Pogovarjati se je pomembno tudi o otrokovi prihodnosti, o medsebojnih prièakovanjih, ambicijah, skupaj naèrtovati nadaljnji študij, vzpodbujati otroka, naj se vkljuèi v razliène prostovoljne dejavnosti in se aktivno ukvarja s športom, skupaj z otro- kom hoditi na izlete v hribe, na piknike, skratka aktivno spremljati otroka na vseh po- droèjih `ivljenja. Le na ta naèin bomo lah- ko rekli, da smo storili vse, kar je potrebno storiti v preventivi, da bi prepreèili rabo in zlorabo drog. Droge bodo vedno pred nami kot alter- nativa v `ivljenju, kot zanimiva mo`nost rav- no v trenutku, ko nam bo šlo slabo, kot re- šitev naših problemov, pa èeprav le za nekaj trenutkov ali za kakšen veèer, ko se ob ko- zarcu piva razve`e jezik. Mejo med rabo v dru`abne namene in zlorabo pa moramo poi- skati sami.   '  V svoji avtobiografiji nas Kajetan Gantar skozi mladost- niške spomine popelje v raz- burkane, neprizanesljive èase. Brezskrbno otroštvo mu je te- klo med obema vojnama, te`ka najstniška leta med drugo svetovno vojno. V mo`a je zo- rel v krutem povojnem èasu. Namesto predgovora avtor na zaèetku knjige pojasni, kaj ga je spodbudilo k pisanju. Bral- cu zaupa, kako se je lotil pisa- nja in s kakšnimi te`avami se je spopadal pri obujanju spomi- nov – kako so v teku èasa mnoge podrobnosti ̀ e zbledele in kako so se nekatere stare rane ponov- no odprle in razbolele. Prva leta svojega `ivljenja je avtor pre`ivel v skromnem sta- novanju v Celju. @e v zgod- njem otroštvu je vzljubil pisano besedo in proste ure najraje pre`ivljal med knjigami. Ma- mino sorodnico, ki je bila ne- koè na obisku in ga je vabila na sprehod z besedami: »Poglej, kako lepo sije sonce, ti pa èe- piš v tej temaèni luknji,« je ta- krat sedemletnik presenetil z odgovorom: »Moje sonce so knjige.« `e zelo zgodaj ga je oèarala stara Grèija in rodila se je `elja, da bi obiskoval klasiè- no gimnazijo. Z vojno se je za Gantarje- ve zaèel èas te`kih preizkušenj. @e nekaj dni po prihodu nemš- kih vojakov v Celje je Gestapo aretiral oèeta in mama je ostala sama s šestimi otroki. Najsta- rejšega sina Kajetana in tri leta mlajšega Janeza je poslala k sta- ri mami v Ljubljano, kjer se je avtorju izpolnila `elja po šola- nju na klasièni gimnaziji. Vmes so Nemci dru`ini zaplenili vse imetje in starše z ostalimi šti- rimi otroki preselili v Srbijo. Po vrnitvi v Slovenijo se je osemèlanska dru`ina naselila v stavbi nekdanje mestne hiral- nice na Karlovški v Ljubljani, kjer so `e `iveli mamini starši. V enosobnem stanovanju so se drenjali veè kot dve desetletji, vmes sta se rodila še dva otroka. Otroci so hodili na Golovec nabirat stor`e in draèje, s katerimi so se pozimi za silo greli. Prav tako so si z dobro- tami z Golovca – gobami, ko- stanjem, bezgovim cvetjem, borovnicami, robidami in div- jimi èešnjami – dopolnjevali boren jedilnik in vèasih s pro- dajo tudi kaj zaslu`ili. Ker se je oèe kot zaveden Slovenec in kristjan, ki ni mo- gel molèati ob novicah o gro- zotah bratomorne vojne, zna- šel na vosovskemu spisku za likvidacijo, sta se z najstarej- šim sinom maja 1945 vkrcala na vlak za Lienz. Naslednji meseci so, z izjemo nekaj po- letnih tednov, ki jih je pre`i- vel kot pomoènik na kmetiji na Tirolskem, avtorju mine- vali v begunskih taborišèih. Najprej sta okusila begunsko taborišèe v Peggezu, kjer se je na begunski gimnaziji avtor šo- lal, oèe pa je pouèeval. Nato pa so begunce premestili v Spit- tal, kjer so ju z oèetom hude razmere in bolezen naposled preprièale, da sta se ob zagoto- vilu, da se jima ne bo niè zgo- dilo, vrnila v Slovenijo. S tem pa se za dru`ino te`ki èasi niso konèali. Oèe dolgo ni mogel dobiti zaposlitve. Tudi avtorju razmere niso prizanašale, za- pletlo se je `e pri vpisu na ljub- ljansko klasièno gimnazijo, kjer mu niso priznali sprièe- vala begunske gimnazije. Naj- hujša preizkušnja pa je prišla z aretacijo »zaradi klevetanja ljudske oblasti z namenom, da se zruši obstojeèi red« spom- ladi leta 1949. Avtor je v prei- skovalnem zaporu pre`ivel sla- be tri mesece. Kljub potrdilu o nekaznovanju je bilo nada- ljevanje njegovega šolanja pod vprašajem, saj so se ga otepale vse gimnazije. Po posredova- nju mamine znanke, profeso- rice na eni od ljubljanskih gimnazij, so mu le omogoèi- ?    B  6       & '# *7 6  # '  li, da je konèal osmi razred in opravil maturo. Nadaljnjo `ivljenjsko pot mu je krojila odloèitev za štu- dij klasiène filologije. Èeprav je prve verze objavil `e kot tretje- šolec in tudi v gimnaziji in med študijem gojil literarne ambicije, se je sprijaznil, »da se v izvirni literarni ustvarjalnosti nikoli ne bom vzpel nad povpreèje.« Svo- je poslanstvo je našel v študiju in znanstvenemu delu in tako svoje literarne talente uspešno uveljavil ob prevajanju antiènih pesniških umetnin. Velik del knjige je posveèen opisu slu`enja vojaškega roka v Zajeèarju, kjer je avtor do`i- vel tudi prvo ljubezen. Pa se je po igri nakljuèij izteklo druga- èe. Gantar svoje mladostniške spomine zaokro`i z reminiscen- cami na rojevanje prijateljstva in ljubezni, ki sta ga zdru`ila s soprogo Ro`o. Tu svojo pri- poved zakljuèi – s pojasnilom, da njuna zgodba ne sodi v knji- go z naslovom Utrinki ugaslih sanj, saj so se te sanje uresnièile in še vedno trajajo. Prièujoèa avtobiografija ni le intimna pripoved, ampak bralcu ponuja tudi izjemen vpogled v èas, ki je usodno zaz- namoval naš narod. Avtor veè- krat mimogrede omeni usode številnih znancev in sorodni- kov, ali pa v pripoved vplete kakšno drobno zanimivost o katerem od mnogih znanih Slovencev, s katerimi se mu je kri`ala `ivljenjska pot. Tako se pred nami skupaj z avtorjevo razgrinja cela paleta `ivljenjskih zgodb, brezizhodnih situacij, nepopravljenih krivic, nemo- goèih odloèitev, ki so sloven- skemu narodu zadale te`ke rane. Avtor niza dejstva in do- daja svoje takratno obèutenje dogajanja. Knjiga kljub vsemu ni obraèun s protagonisti na- še totalitarne zgodovine, vsee- no pa je predvsem bralcu mlaj- še generacije lahko dragocena pomoè pri razumevanju takrat- nega neusmiljenega èasa. 2,'= Bara Remec (1910 Ljubljana - 1991 Argentina), slikarka in ilustratorka. Diplomirala je l. 1935 v Zagrebu in od l. 1937 `ivela v Ljubljani, kjer je opremila veliko medvojnih knji`nih izdaj. Po kon- cu vojne je odšla najprej v Avstrijo, od tam pa v Italijo in l. 1947 v Argentino. Ob ustanovitvi Slovenske kulturne akcije je dala pobudo za ustanovitev Umetniške šole, na kateri je tudi pouèevala. Veliko èasa je pre`ivela v Bariloèah ali na argentinskem severu med Indijanci, kjer je iskala motiviko za svoje slikarstvo in keramiko. 5*