h
V)
Q
D
■>
u
V)
■J
o
Danes
je praznik, moj mož pa kar vsakdanji.
Teluški (Indija) pregovor
naš tednik
Številka 29 Letnik 53
Cena 15,- šil. 1,09 evra • 150,- SIT
20.
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
petek, julija 2001
CITAT TEDNA
Ekspozitura
v šolstvu je zame isto kakor evtanazija v medicini.
Marta Polanšek, ravnateljica ljudske šole Obirsko
Vrtci: prvi deželni zakon, ki je v podporo manjšini
_____________ = Stran 2
PALČKI SO PRAZNOVALI
10 let v Pii
berku že deluje dvojezična otroška skupina Palčki/Zvverge, v kateri imajo zavetišče otroci, ki so še premajhni za otroški vrtec. Preteklo soboto so s starši, nekdanjimi „Palčki” ter številnimi častnimi gosti praznovali 10-letnico. Govorniki so poudarili, da so „Palčki” pomembna socialna ustanova, ki omogoča tudi mladim mamicam, da se lahko spet vključijo v poklicno življenje.
Foto: Silvo Kumer
SOLSTVO
Zapiranje majhnih šol
Tomaž Ogris: „Ekspozitura je samo stopnja pred dokončno ukinitvijo.”
Stran 3
IZ NAŠIH OBČIN
Pliberška kanalizacija
Z velikimi koraki se Pli-berčani bližajo gradnji občinske kanalizacije.
Stran 4
IZ NAŠIH OBČIN
Uspešno sodelovanje
Slovenci v Škofičah so v zadnjih letih dosegli vidne napredke.
Stran 5
ŠPORT
Weissenberger pri SAK
Kot zadnji se je vkrcal na „ladjo SAK” ofenzivni igralec T. Weissenberger.
Stran 15
2
ODMEVI
~7 velikim zadoščenjem poz-/—dravljam, da je koroški deželni zbor soglasno sklenil zakon o uredbi sklada za podpiranje dvo- in večjezičnih otroških vrtcev. S tako rešitvijo je zagotovljeno vzgojno delo, ki ga opravlja jezikovno in pedagoško kvalificirano vzgojno osebje v privatnih dvo- in večjezičnih otroških vrtcih, kakor to zahtevajo slovenske osrednje organizacije že desetletja. Prvič se je zgodilo, da je koroški deželni zbor uredil podpiranje slovenske manjšine s posebnim zakonom. Ob tem koraku deželne politike sem posebno vesel, da to pomeni nadaljnji uspeh politike dialoga.
Bernard Sadovnik, predsednik NSKS
f~\dtočitev deželnega zbora \~)predstavlja pozitiven korak v smislu dogovora, ki smo ga tani sprejeli ob okrogii mizi. Pozdravljam, da je prišlo do soglasnega sklepa. S tem je dokazano, da gre za konsenz dežele in ne strankarskopolitič-na taktiziranja. Vsekakor so za dvo- in večjezične privatne vrtce formalno-pravni pogoji dani. Sedaj bo mora! začeti delati kuratorij, dokončno oceno pa bomo dali na podlagi prakse.
Marjan Sturm, predsednik ZSO
Qklep deželnega zbora je ^pomemben korak k uresničitvi finančne avtonomije privatnih dvojezičnih vrtcev, ki so v preteklost le s težavo zagotavljali svoj obstoj. To je deloma imelo za posledico, da so morali starši in funkcionarji privatno jamčiti za investicijske stroške, poleg tega pa plačati nadpovprečne prispevke v primerjavi z javnimi otroškimi vrtci. Izhajam iz tega, da v prihodnje temu ne bo več tako in da bo sklad omogoči! ustanovitev nadaljnjih privatnih vrtcev. Hočem pa na tem mestu opozoriti na slej ko prej neuresničeni dogovor ob okrogli mizi, da se naj reši tudi vprašanje manjšinskega mandata v deželnem zboru. Manjšinske organizacije so predložile usklajeni predlog. Skrajni čas bi bit, da deželni zbor še pred naslednjimi volitvami sklene pošteno rešitev.
Andrej Wakounig, predsednik EL
Politika
Petek,
gSijulija 2001
Politika
Vrtci: Prvi deželni zaku v korist narodni skupnosti
Zakon o skladu za privatne dvo- in večjezične vrtce, ki ga je v četrtek, 12. julija, sklenil deželni zbor, zagotavlja njihov finančni obstoj.
■"■v eželni zbor je prejšnji leiden po redakcijskem za-ključku razpravljal in sklepal o zakonu o skladu, ki zagotavlja financiranje privatnih dvo-in večjezičnih vrtcev. Napovedali smo, da pričakujemo sklep, kot so se ob okrogli mizi dogovorili predsedniki NSKS/ ZSO/EL Sa-dovnik/Sturm/Wakounig ter zastopniki Delovne skupnosti privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev z deželnim glavarjem Haiderjem in s predsedniki deželnozborskih
strank Freuenschlagom, Ambro-zyjem in Wurmitzerjem.
Dejansko je bil zakon soglasno sprejet, to brez najmanjših zapletov in v dokaj hitrem postopku. Vsi govorniki (poročevalec Gallo-FPČ, Lobnig-FPČ), klubska predsednika Unterrieder-SPÜ in Wutte-ÖVP) so poudarili, da so s tem po uvedbi celodnevnega slovenskega radijskega sporeda - izpolnili nadaljnje poglavje sporazuma, sprejetega ob
AKTUALNI INTERVJU
okrogli mizi. Lobnig: „Sklad bomo polnili s sredstvi dežele, zvezne vlade in urada zveznega kancler-ja. Dežela prevzema jamstvo za kritje primanjkljaja.”
Temu primerno veliko je zadovoljstvo pri zastopnikih narodne skupnosti in DS. Predsednik NSKS Sadovnik poudarja: „Prvič se je zgodilo, da je koroški deželni zbor uredil podpiranje ustanov slovenske manjšine 5 posebnim zakonom.” Zakon bo začel veljati s 1. januarjem 2002-
„Samopomoč je naša največja moč”
Mag. Štefan Kramer, predsednik dobrolskega privatnega vrtca „Mavrica”, je dokaj zadovoljen z zakonom o skladu za privatne dvo- in večjezične vrtce.
Ekspozitura je isto kakor evtanazija
mag. Stefan Kramer
Bili ste med glavnimi pobudniki Delovne skupnosti (DS) privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev. Vaša DS je imela pri rojstvu zakona o skladu za privatne dvo-in večjezične vrtce zelo pomembno vlogo. Kako ocenjujete zakon s političnega vidika? MAG. KRAMER: Zakon določa, da mora sklad pokrivati finančne primanjkljaje, ki nastanejo pri privatnih dvo- in večjezičnih vrtcih. Tako so ti postali enakopravni z javnimi oz. občinskimi. Dežela je s tem tudi spoznala, da je samoi-niciativa staršev in odbornikov prava pot, hkrati pa uradno priznala pomen dvo- in večjezične vzgoje. Spet enkrat se je izkazalo: samopomoč je naša moč.
V čem vidite nadaljnje koristi zakona?
MAG. KRAMER: Za nas je najbolj pomembno, da so s tem zakonom rešeni finančni problemi. Obstoječi privatni dvo- in večjezični vrtci že imajo ustrezen pedagoški program. Toliko bolj je za nas zadovoljivo, da so naše pedagoške predloge popolnoma upoštevali tudi v deželnem zakonu.
Kaj vsebujejo ti pedagoški predlogi?
MAG. KRAMER: Vzgojiteljice morajo oba jezika uporabljati po istem sistemu, ki ga poznamo za dvojezični pouk v ljudskih šolah - v približno enakem razmerju. Kako to organizatorično izvajajo, je prepuščeno njim. Ena možnost je ta, da ena otroška vzgojiteljica vzgaja samo v slovenščini, druga pa samo v nemščini. Lahko pa tudi obe vzgojiteljici govorita v obeh jezikih, vendar jezikovno porazdeljeno na različne situacije in ne v vsaki situaciji hkrati v obeh jezikih.
Vidite v zakonu pomanjkljivosti?
MAG. KRAMER: Ne. Bilo bi mi pa ljubše, da bi v kuratoriju bili zastopani namesto zastopnikov strank nadzornica za otroške vzgojiteljice, zastopnik univerze in vodja manjšinskega biroja pri uradu deželne vlade. S tem bi zagotovili znanstveno evalvacijo dvo- in večjezične vzgoje. Zelo dobro pa se mi zdi določilo, po katerem mora biti predsednik kuratorija pristojni referent za otroške vrtce pri deželni vladi. Trenutno je to deželni svetnik Dörfler.
Pričakujete, da bo novi zakon
omogoči! tudi večjo jezikovno
kompetenco glede slovenščine? MAG. KRAMER: Ta je bila pri vzgojiteljicah že doslej dana, ker so privatni vrtci avtonomni. Avtonomijo pa zagotavlja sedaj tudi zakon. Naše vzgojiteljice delujejo zelo dobro in so dobro izobražene. DS privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev smo ustanovili tudi zato, da lahko razvijamo nove metode na področju dvo- in večjezične vzgoje ter da enotno izboljšamo izobraževalne ponudbe.
In kako je s slovensko jezikovno kompetenco otrok?
MAG. KRAMER: Za otroke s slovensko materinščino se izboljšuje, tiste otroke, ki ne znajo slovensko, pa uvajamo v slovenščino. S tem postavljamo temelje za dvojezični pouk v ljudskih šolah in zvišujemo nivo pouka, ker tudi otroci brez slovenske materinščine pridejo v šolo z večjim znanjem slovenščine. Poleg tega ugotavljamo, da otroci, ki obiskujejo dvojezični vrtec, obiskujejo tudi tudi dvojezični pouk. Želim si, da bi tudi vsi javni oz. občinski dvo- in večjezični vrtci uvedli iste pedagoške modele, kakor jm imajo privatni.
H vata za pogovor.
Janko Kulmesch
* Tomaž Ogris: „Iz 48. člena deželnega šolskega zakona je jasno razvidno, da je ekspozitura samo še dstopnja pred dokončno ukinitvijo majhnih šol.”
■ Andrej Wakounig: „Takoj je treba sklicati pogovor med zastopniki strank in NSKS/ ZSO/EL. Gre za kršitev dogovora o narodnostnem konsenzu.”
\ /prejšnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA smo poročali, da
V bodo s 1. septembrom 2001 ukinili ljudske šole na Obir-skem, Radišah, Komlju, Krčanjah, Selah-Kot, v Šmarjeti nad Pliberkom, Lepeni in Slovenjem Plaj-berku. (Z razliko do ostalih omen-ienih šol koroška deželna vlada za Slovenji Plajberk doslej še ni dostavila odločbe, le-ta pa je že Podpisana.) Te ukinjene šole naj bi bile samo še ekspoziture oz. skspoziturni razredi ljudskih šol Božji grobv (Komelj), Pliberk (šmarjeta), Železna Kapla (Obir-sko, Lepena), Podkrnos (Radiše), Grebinj (Krčanje) in Borovlje (Slovenji Plajberk, Sele-Kot).
Deželna vlada skuša pomiriti Prizadete starše, učitelje in občinske politike, češ da ekspozi-,umi razredi naj ne bi pomenili dokončne ukinitve teh majhnih šol. Izgubile da naj bi v bistvu sa-j^o ravnatelja, otroci pa da naj bi še naprej lahko obiskovali svojo dosedanjo šolo.
Vodja manjšinskega šolskega oddelka in pristojni šolski nadzornik Tomaž Ogris temu odločno oporeka. Ogris NAŠEMU TEDNI-
KU: „Iz 48. člena koroškega šolskega zakona z naslovom Razpust je jasno razvidno, da je ekspozitura samo predstopnja pred dokončno ukinitvijo. V njem namreč piše:
Vzdrževalec šole (občine, op. J. K.) lahko razpusti šolo, vključno ekspoziturne razrede, če pogoji za njeno ustanovitev ali za njen obstoj niso več dani.
Potrebni pogoji pa so definirani v 11. členu koroškega šolskega zakona, ki predvideva, da se šole z manj kakor 20-imi učenci razpustijo.”
Šolski nadzornik Ogris pa opozarja na še en zelo pomemben vidik, ki bi ga morala deželna vlada upoštevati, a ga je kratkomalo ignorirala: „Deželna vlada s tem ukrepom tudi ni upoštevala dejstva, da za dvojezične ljudske šole na splošno veljajo drugačni organizacijski okviri kakor za enojezične. Dvojezični razred se deli, ko doseže število 21-ih učencev. To pomeni, da je tudi razred z 10-imi učenci v okviru normalnosti. Sprašujem se, če so pri teh odločbah sploh razmišljali tudi o pedagogiki oz. možnosti za preži-
vetje Slovencev kot narodne skupnosti," tako Ogris v pogovoru za NAŠ TEDNIK.
Vsekakor je ta zadeva, tako Ogris, za slovensko narodno skupnost večja katastrofa. Prizadete so namreč šole, kjer ima slovenščina kot pogovorni jezik v vaškem in kulturnem življenju še svoje mesto. Še bolj dramatično je v pogovoru za NAŠ TEDNIK označila zadevo ravnateljica obirske ljudske šole Marta Polanšek: „Pred nedavnim smo obhajali 50-letnico šole v znamenju življenja in žive vasi. Sedaj hočejo napraviti iz naše šole ekspozituro. Ta zame ne pride v poštev. Ekspozitura v šolstvu pomeni zame isto kakor evtanazija v medicini.”
Vodja manjšinskega šolskega oddelka je razočaran tudi nad predstavnikov narodne skupnosti. Tomaž Ogris NAŠEMU TEDNIKU: „Že pred meseci so bili o tej problematiki dobro obveščeni, pa doslej niso videli potrebe, da bi politično ukrepali. Upam, da se bodo zdaj zganili, ko postaja zadeva zelo resna.”
S strani uradne šolske politike
je bil podpredsednik deželnega šolskega sveta Rudi Altersberger spet edini, ki se je javno zavzel za interese dvojezičnega šolstva. V izjavi za medije je pozval prizadete občine kot vzdrževalce šol, da se pritožijo pri upravnem ali ustavnem sodišču. Nadalje je naznanil, da bo tudi sam pustil zadevo pravno preveriti.
Nadvse odločno je proti
zaprtju protestiral predsednik EL Andrej Wakounig. „Takoj je treba sklicati pogovor med zastopniki deželnozborskih strank in manjšinskimi organizacijami,” zahteva Wakounig. Nadalje poudarja: „Osrednji organizaciji in EL so se jasno izrekle proti ukinitvi majhnih šol. Deželna vlada tega kljub temu ni upoštevala. S tem je nedvomno prišlo do kršitve dogovora o narodnostnem konsenzu, ki je bil lansko leto sprejet med zastopniki strank ter NSKS/ ZSO/EL. V tem namreč piše, da se v šolskem vprašanju ničesar ne bo ukrepalo proti volji narodne skupnosti.”
Janko Kulmesch
4
Iz naših občin
Rumena linija za Pliberk-nobenih izjem za Bistrico
V Pliberku se z velikimi koraki bližajo gradnji kanalizacije. Župan Grilc zahteva, da pri pogajanjih z občino Bistrico ne bo nobenih izjem.
Pliberk. Na minuli občinski seji preteklo sredo, 17. julija, je občinski svet z 20:3 glasovi sklenil tako imenovano rumeno linijo, ki v bistvu določa območje, v katerem se morajo gospodinjstva priključiti na kanalizicijo. Za gospodinjstva, ki so zajeta z rumeno linijo, dobi občina od zveze in dežele maksimalno mogočo podporo.
Občinski svet v Pliberku se je letos vigredi odločil za priključek na centralno čistilno napravo na Voglje pri Velikovcu. S tem je razpadla „koalicija" treh občin (Pliberk/Bistrica/Globasnica) proti ve-lekanalu. Vse kaže, da se bo zdaj na Voglje priključila tudi občina Bistrica. V tej zvezi je pliberški župan Raimund Grilc zahteval, da se lahko Bistričani priključijo na Voglje le pod istimi pogoji kot Pliberk. „Izjem ne bo!“, tako Grilc, ki je tudi poudaril, da se mora cela občina Bistrica priključiti na Vog-
lje. „Da bi le dele bistriške občine priključili na Voglje, tega ne bomo akceptirali,“ tako Grilc. Pliberčane podpira tudi poslovodja čistilne naprave v Vogljah Reutner, ki v bistvu zastopa pliberško pozicijo.
Zanimivo je bilo tudi Grilčevo prepričanje, da tudi rebelom v Globasnici ne bo ostalo nič drugega, kot da se priključijo na Voglje. Globašani namreč upajo na vod-nopravno dovoljenje za samostojno čistilno napravo.
Za del občine Pliberk (Dob, Vidra vas, Čirkovče) je občina Pliberk izdala izjemno dovoljenje. Te vasi so ustanovile svojo zadrugo, (predsednik Lojz Možina), ki bo odgovorna za gradnjo in upravljanje lastne čistilne naprave.
Kmetje. Občina Pliberk je imela ta teden prve pogovore s posestniki zemljišč, po katerih bodo speljali glavni vod kanalizacije proti Metlovi. Ker so posestniki veči-
noma kmetje, je zbornični svetnik Stefan Domej (EL) zahteval primerne odškodnine.
O odškodninah za kmetijske površine pod načrtovanim visečim mostom pri Dobu so sklepali odborniki v posebni točki. Posestnika dr. Marko Matschek in Josef Katz sta dobila relativno dobro ceno v višini 95 šilingov za kvadratni meter. Viseči most čez potok Bistrico bodo začeli postavljati letos, dela pa bodo dokončali prihodnje leto. Most bo del nadregionalne kolesarske poti. Čeprav pot ne vodi skozi mesto Pliberk, si Pliberčani pričakujejo poživitev turizma.
Za izgradnjo mreže kolesarskih poti želijo Pliberčani koristiti tudi gradnjo kanalizacije. Pri polaganju glavnega voda Pliberk-Metlova naj bi tam nastala tudi nova kolesarska pot.
Silvo Kumer
REKLI SO
Za občino Bistrica ne bo nobenih izjem, tudi za Bistričane morajo veljati isti pogoji kot za Pliberk. Po mojem se bo prej ali slej tudi Globasnica morala priključiti na Voglje.
ŽUPAN RAIMUND GRILC
30 let smo v Pliberku načrtovali, zdaj se bo začelo!
PODŽUPAN STEFAN VISOTSCHNIG
Načrtovanja odlično napredujejo.
MICHAEL JERNEJ (ÖVP)
Projekt bomo ocenjevali šele, ko bo gotov. Upam, da ne bo negativnih presenečenj.
ZB. SV. ŠTEFAN DOMEJ (EL)
Nihče se ne veseli kanala. Toda vsi sedimo v isti ladji.
MEST. SV. JURIJ MANDL (EL)
Za rumeno linijo bi biro zahteval 300.000 šilingov. V Pliberku smo si to vsoto prihranili, ker smo linijo sami določili.
VODJA OBČ. URADA FRANZ SOURIJ
Veseliti se nam ni treba, dežela nas je posilila.
ERICH RUDOLF (SPÖ)
Tudi dež na Nürburgringu ni ustavil „Žele Motorsport“
Po polovici prvenstva Interserije vodita dirkača Motorsport Žele Christoph Haingartner in Peter Milavec. Dirkaški tim iz Nonče vasi pri Pliberku je naprej veliko presenečenje v letošnjem prvenstvu.
Pliberk-Nürburgring. Dirkača Žele Motorsport Christoph Haingartner in Peter Milavec sta pretekli konec tedna na Nürburgringu v Nemčiji utrdila vodstvo v In-
terseriji. Na prvi dirki v soboto se je v dežju Christoph Haingartner najbolje znašel in zmagal. Peter Milavec pa je zaradi tehničnega defekta izpadel. V nedeljo je čast
tima Žele Motorsport rešil Peter Milavec, ki je dosegel 4. mesto. Haingartner pa je izpadel. V skupnem seštevku zdaj vodita Haingartner in Milavec.
I.	dirka na Nürburgringu: 1. Christoph Haingartner (Opel Lotus), 2. Christian Dragan (FRW-Opel F2000), 3. Rico Richter (Tatuus-Tenault Ffl 96); Milavec je izpadel.
II.	dirka na Nürburgringu: 1. Hannes Neuhauser (Daliara-Opel 396) 2-Christian Dragan (FRW-Opel F2000),
3.	Rico Richter (Tatuus-Tenault FR 96); 4. Peter Milavec (Opel Lotus)
Skupni seštevek (po osmih dirkah)
1. Christoph Haingartner (Opel Lotus) - 105 točk, 2. Peter Milavec (Opel Lotus) - 60 točk, 3. Rico Richter (Tatuus-Tenault FR 96) - 41 točk,
4.	Hannes Neuhauser (Dallara-Opel 396) - 30 točk, 5. Bernhard Schreier (Dallara-Opel 396) - 29,5 točk, 6. Dietrich Wolf (Reynard-Opel F2000) -28 točk. Uvrščenih je skupno 20 dirkačev.
Letos je na programu še 7 dirk. Termini: 4./5. 8. Autodrom Most (CZ) - 2 dirki, 29./30. 9. A1 Ring -2 dirki, 12./13.10. Motodrom Hockenheim - 2 dirki, 2./3. 11. Motodrom Hockenheim - 1 dirka. Haingartnerju prvega mesta verjetno ne bo moč vzeti, Milavec pa bo skušal obdržati 2. mesto.
Silvo Kumer
Motorsport Zete je po polovici prvenstva Interserije v vodstvu. Z leve: dirkač Peter Milavec, mehanika Günther Jop in Hanzej Matschek, tekmovalni direktor in šef tima Michael Žele, mehanik Ingo Opetnik ter dirkač Christopf Haingartner.
Iz naših občin
Odbornica Skupne liste za Škofiče in predsednica SPD Edinost Škofiče mag. Magda Errenstje zelo dejavna in na političnem in kulturnem področju zastopa slovensko narodno skupnost.	Foto: Mihaela Hartmann
Škofiče: sodelovanje se je v zadnjih letih izboljšalo
Občina Škofiče šteje okoli 2230 prebivalcev, od katerih jih je leta 1991 pri ljudskem štetju 160 nakrižalo slovenščino kot pogovorni jezik.
Na zadnjih občinskih volitvah namreč nižje podpore kot ostala javno je tudi SRD Edinost (preds.
društva v Škofičah. Slovenska
se je Enotna lista Škofiče odločila ?a kandidaturo na Skupni listi za Škofiče. Od leta 1997 naprej je Skupna lista z dvema mandatoma zastopana v občinskem sve-|u. Odbornici sta Magda Errenst in Sjördis Rauscher, namestnika Pa Drago Pörtsch in Ernst Pit-schek. V občini Škofiče so mandati razdeljeni tako: ÖVP - 8 mandatov, SPÖ - 5, FPÖ - 4 in Skupna lista - 2 (146 glasov).
Sodelovanje. Župan občine je Valentin Happe (ÖVP), podžupana pa Josef Hafner (ÖVP) in Hannes Bürger (SPÖ). Ö sodelovanju s Skupno listo župan Hap-Pe pravi, da je zelo zadovoljivo. ..Poznamo se tudi osebno zelo dobro, tako da je delo na politični ravni tudi zelo prijetno. „Sodelovanje v občinskem svetu je tudi Po mnenju odbornice Magde Errenst zadovoljivo. Zelo se zavzema za dvojezični vrtec in SPD Edinost Škofiče. Odkar zastopa Slovence v občinskem svetu, je občina povišala podporo za privatni dvojezični vrtec Slovenskega šolskega društva.
Občina odslej tudi kulturno društvo Edinost enako podpira kot nemška društva; v preteklosti je dobivalo slovensko društvo
v
odbornica se je potegovala tudi za dvojezični kažipot do vrtca, vendar je ostal napis nemški.
Ljudsko štetje. Do nekaterih sporov pa je prišlo letos med ljudskim štetjem. Občinska odbornica Magda Errenst je naprosila župana in podžupana, naj opomnita uslužbence na dolžnost, da vprašajo občane tudi po pogovornem jeziku. Oba staji odgovorila, da je to njena dolžnost. Sama naj nagovori Slovence v občini, da naj nakrižajo tudi slovenski jezik. Magda Errenst je mnenja, da se v občini ne potrudijo in ne razmišljajo dosti o dvojezičnosti.
Zadružništvo in Posojilnica-Bank v kraju zelo uspešno delujeta. Poleg slovensko govorečih se teh gospodarskih ustanov poslužujejo tudi nemško govoreči prebivalci ter turisti.
Dvojezični otroški vrtec Slovenskega šolskega društva pod vodstvom Simone Rovšek kjub odprtju nemškega občinskega vrtca še vedno zelo dobro deluje, saj skoraj nima prostega mesta. Že v rani mladosti poskušajo vzgojiteljice nemškogovorečim otrokom približati slovenski jezik. De-
Magda Errenst, podp. Polti Pit-schek), ki vsako leto prireja številne koncerte in sodeluje s slovensko glasbeno šolo.
Poleg društva in vrtca je slovenščina navzoča tudi pri svetih mašah. Vsako nedeljo je dvojezična maša in poleg tega jo slovenski cerkveni zbor olepša s svojim petjem. Župnik v Škofičah je Martin Hotimic.
Lahko rečemo, da je sožitje med Slovenci in Nemci v občini Škofiče še kar v redu, kar daje upanja za prihodnost.
Mihaela Hartmann
INTERVJU
Dobro sodelujemo
izteka se tretje leto skupne liste za Škofiče. Kakšna je vaša bilanca ?
ERRENST: Pričakovala sem si malo več pomoči s strani nemškogovoreče članice naše liste. Bilo pa je važno, da smo skupno nastopali, ker mislim, da je s to listo prebivalstvo naše občine postalo bolj odprto do dvojezičnosti. Bistvenih sprememb pa do sedaj ni bilo. Važna mi je bila podpora za dvojezični vrtec, ki sem jo skušala vsako leto za malenkost povišati.
AH boste v naslednji periodi spet nastopili s skupno listo, ali pa boste kandidirali za Enotno listo?
ERRENST: Z mojega vidika ostane pri skupni listi, ker s tem pridobim tudi tiste Slovence, ki sicer znajo, toda ne govorijo slovensko. To je pa odvisno tudi od novih kandidatov, ki bodo nastopili v naslednji periodi. Jaz bom najbrž morala iz zdravstvenih razlogov odstopiti.
V kolikšni meri se v Škofičah še govori slovenščina?
ERRENST: Slovenščina je prisotna samo še pri nekaterih zavednih Slovencih, ki svoje otroke še učijo materinščine. Vedno več pa je takih, ki se zavedajo prednosti dvojezičnosti in prijavljajo otroke v dvojezični vrtec in k dvojezičnemu pouku. Letos je v šoli kar 18 prijav.
Kakšne so vaše želje za prihodnost?
ERRENST: Želim si, da bi skupna lista Škofiče še dolgo obstajala in da ne bi propadla. Za prihodnost si želim tudi več pomoči iz svojih vrst!
Na občinskem uradu zaenkrat ni mogoče uporabljati slovenščine.
6
Rož - Podjuna - Žila
Velja kot nadvse inteligenten mož, ki bi bil odličen strokovnjak na področju družbenih in filozofskih ved. Poleg tega je velik
Jubilant prijatelj kulture, Jakob Randeu z,asti še slovenske. Zelo priden in uspešen pa je tudi v svojem poklicu, ki ga na žalost ne more opravljati doma, temveč na tujem. Prihodnji ponedeljek, 23. julija, bo Jakob Randeu, pd. Mežnarjev iz Doba, srečal Abrahama. Kličemu mu: Bog Te živi, obilo sreče in osebnega zadovoljstva ter na mnoga zdrava leta!
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim_ članom: Valentinu Cebulu iz Šentjurja pri Libučah, Ani Perc iz Štebna pri Globasnici, Jošku Konciliji iz Dvora pri Šmihelu in Ani Apovnik iz Senčnega kraja. Posebne čestitke pa veljajo Jakobu Kirmu iz Gornje vasi, ki slavi 75-letnico življenja. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in jim kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Osebni praznik je obhajal Henrih Paulič z Obirskega. Slavljencu iskreno čestitamo.
72. rojstni dan obhaja Pepej Miklau iz Šentpetra na Višinjah. Čestitamo in želimo mnogo zdravja in sreče.
Naslednje voščilo je namenjeno Nani Hribernig iz Šentjanža, ki je v sredo, 18. julija, slavila rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NT.
70. list življenjske knjige je pred kratkim prelistal Ignac Jernej iz Črgovič. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta.
V Ločah ob Baškem jezeru je obhajala osebni praznik Hermi Singer. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše.
Posebni praznik je slavila pred kratkim Milli Gelbmann iz Prible vasi, za kar ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja.
Društvo upokojencev Sele čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rudiju Mleč-niku, Jakiju Mlečniku in Franciju Kropivniku. Vsi ostali člani društva iskreno čestitajo in jim želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
ČESTITAMO
Te dni obhaja 79. rojstni dan Margareta Sitter z Obirskega. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in srečna leta.
Naslednje voščilo je namenjeno Ani Piskernik iz Encelne vasi, ki je slavila 80-letnico življenja. Slavljenki za visoki jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva.
Društvo upokojencev Šentjakob čestita ob osebnem prazniku Zori Ferm. Vsi ostali člani iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
62-letnico je obhajal Oswald Wrienz. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje.
Minuli torek, 17. julija, je slavil rojstni dan Bernard Sadovnik. Predsedniku NSKS in globaške-mu podžupanu od srca čestitamo in želimo mnogo poklicnega uspeha in družinske sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta NSKS in EL.
Pred kratkim je slavila rojstni dan Greti Uschnig iz Borovelj. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše.
Jubilejno obletnico življenja je
slavila Ana Peška, za kar ji iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava leta.
Pred kratkim je slavila 70. letnico Trudi Wuksch s Klopc pri Škofičah. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, sreče in veselja polna leta.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ani Zergoi iz Kazaz, Jakobu Wastlu z Melove, Jakobu Potočniku iz Goselne vasi in Ani Golavčnik iz Stare vasi. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam upkojencev se pridružuje uredništvo NT.
Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF.
ČESTITKA TEDNA
Osebni praznik kulturnika - idealista
R ji ag. Aleš Schuster - že |\/I kot študent v Gradcu I V I se je zavedal, da lahko z osebnim prizadevanjem in s konkretnim delom največ prispevaš za ohranitev in krepitev domače-slovenske kulture. Nekaj let je vodil zbor graških študentov, ki so pod njegovo taktirko želi zavidljive uspehe.
Ko je zaključil študij tol-mača-strokovnjaka predvsem za ruščino, si je moral poiskati službo v daljnjem Klosterneu-burgu, sedaj pa že nekaj let služi kruh na Dunaju, ki je postal zanj in za njegovo družino druga domovina v dobesednem smislu besede.
Prva je namreč slej ko prej ostala Koroška oz. Rožek. Neizmerna je njegova ljubezen in ljubezen njegove žene Gerti do domačega kraja, noben napor jima ni prevelik za - nadvse uspešno - kulturno delovanje: žena Gerti vodi skupno z Natašo Oraže rože-ško otroško skupino „Didldum-daj”, on sam pa Moški pevski zbor „Jepa-Baško jezero”.
Včeraj, 19. julija, je mag. Aleš Schuster srečal Abrahama. Za ta okrogli življenjski praznik mu iz vsega srca prisrčno čestitamo. Želimo, da bi še naprej ostal tako globoko povezan s svojim domačim krajem in skupnostjo in da bi ohranil vso svojo prijetno šaljivost, dobrosrčnost in pristno domačnost.
Bog Te živi in na mnoga zdrava in zadovoljna leta!
-Kuj-
Aleks -tolmač za ruščino
Si pa rekov harašo, pa pršov po njo.
Če bi pa rekov da vaj, b‘pa ušla nazaj.
Zdej ti večkrat reče spasiba. Torej viš, da jo če hriva, če ti pa reče pan, pa ne smeš bit zaspan.
Če pa nema hleba, potle viš, da v iodn bo treba. Tam se kupi lahko vodka, ki prinesla jo je Volga.
Od Urala - do Triglava, povsod sliši se naša Špraha, če pa zapoje balalajka, nam pa sploh nič ne manjka.
Ana njemu prigatavila, pa še mleko zlila, al‘ bi pa ti mora! kuhati, ne smeš pri oknu ven kukati.
Dokler je vladal Hruščov, si si lahko več privoščov. Zdej je pa pršov Putin, pa merkej, da ne boš hin.
Te obletnice se raduj, pa ne gospodine pomiluj. Zatorej zdravstvuj, ter še fejst praznuj.
Mož, ki je po! stoletja star in zadeve Rožeške so mu mar.
Ti naslediv si Nejasa, ki vsi so spoštovali ga.
Mag. Aleš Schuster je v četrtek, 19. julija, slavil 50-letnico življenja.
Jutri bo že pisala Pravda, kakšna v Rožece je bita ga vda.
Al pa še izvestja izvi, tudi oni ti bodo voščili.
Slavljenec, eno prošnjo imam in jo rad dalje dam.
Ti moraš zmiraj 19 častit in z dedejem skup slavit.
Rodarč najbolj se razveseli, če otroke pesmice uči.
Pesem „mlado jagnje", najlepša je za nje.
Ponemaješ, Juri Gorišči želi spakujne noči!
Rož - Podjuna - Žila
7
RUT/HODIŠE
Zaborčevi mami v slovo
Pavla Schöttl je odšla v večnost po zasluženo plačilo v 92. letu starosti.
uč sveta je Pavla Schöttl, roj. Habich, zagledala leta *■■1910 pri Žaborcu na Rutu Pri Hodišah. Bila [e najmlajša °d devetih otrok. Ze kot otrok ie sodelovala v slovenskem kulturnem društvu in v cerkvenem zboru. Leta 1930, ko je bi-ia stara 20 let, se je poročila z domačinom Hanzijem Schött-lom, kiv se je priženil na njen dom k Žaborcu, kjer sta skupno oskrbovala kmetijo. Sicer pa je P° vojni delal na celovškem okrajnem glavarstvu, prav tako Pa je bil več desetletij predsednik SRD Zvezda Hodiše. Pri jem mu je bila žena Pavla v ve-i'ko podporo. Ni se sicer postavljala v ospredje, a toliko dragocenejše je bilo njeno tiho delo v ozadju.
Pavla Schöttl t
V njunem zakonu se je rodilo šest otrok: Pavla, Hanzi, Mi-
li, Miha, Karli in Stanko, ki se je rodil po koncu 2. svetovne vojne. Njegovi bratje in sestri pa so skupno z mamo in očetom doživeli kruti čas pregnanstva: otroke - sin Karli je bil star šele štiri mesece - in mamo Pavlo so izselili na Hesselberg, očeta pa v Stuttgart.
Sledila je svoboda, s tem pa tudi za Žaborčevo mater svetlejši trenutki - do leta 1979, ko je odšel v večnost mož Hanzi. Najmanj tako hudo pa sta Žaborčevo mamo prizadeli tudi smrti sinov Karlija leta 1995 In Hanzija, ki je umrl leto navrh. Vse trpljenje in žalost pa je hrabro prenašala, pri čemer sta ji bila vera in zaupanje v božjo pomoč v posebej veliko oporo.
V petek, 6. julija, je Vsemogočni zaprl tudi njeno življenjsko knjigo. Pavla Schöttl je dosegla častitljivo starost -umrla je v 92. življenjskem letu. Pogrebna svečanost je bila v torek, 10. julija. Vodil jo je domači župnik Lovro Kašelj, pevsko so jo olepšali domači cerkveni pevci, prav tako pa ji je v slovo zapel slovensko in nemško pesem „Singkreis Keutschach” pod vodstvom bivšega župana Walterja Sa-moniga, ki je spregovoril tudi poslovilne besede v imenu ho-diške zveze upokojencev (Pensionistenverband).
Pavlo Schöttl bomo ohranili v lepem spominu. Vsem žalujočim, predvsem otrokom Pavli, Milki, Mihi in Stanku z družinami, velja naše iskreno sožalje.
-Kuj-
galicija
Zapustila nas je Otilija Oraže
Prejšnji teden, v sredo, 11- julija, je fara Galicija spet bila v znamenju žalostnega slovesa od zvestega člana njene skupnosti: pospremila je na njeni zadnji zemeljski poti Otilijo Oraže, ki je odšla po večno plačilo v 76. letu starosti. Pogrebno svečanost sta opravila domači župnik Slavko Thaler in njegov predhodnik Valentin Gotthardt. Občestvo jo je olepšalo v obliki ljudskega Petja ob spremljavi organistke Štefanije Rotim.
Pokojna je nad 40 let ži-
vela pri Rožarju in pomagala na kmetiji. Ni pa bila samo vestna in pridna delavka. Prav tako je veljala njena zvestoba Cerkvi, rada pa je pomagala tudi čistiti domače božje svetišče. Ko ji zdravje ni več dopuščalo dnevnega dela, je bila s strani Rožarje-ve družine deležna sleherne požrtvovalne oskrbe.
Zemeljsko življenje Otilije Oraže se je izteklo, napočil pa je trenutek, ko uživa pri Dobrem plačniku večno veselje. Vsem žalujočim velja naše iskreno sožalje.	-Kuj-
Uspela „Poletna noč” v Železni Kapli
prisrčno pripravljenim prostorom, okrašenim z ■Obrezami in rožami, z izvrstno organiziranimi postajali za razne vrste pijače, za ječi na žaru, za mehiški chili con čarne in za krape, z bogatim srečolovom, z domačo prijaznostjo in seveda z nadvse razigranim in kvalitetnim ansamblom „Fantje treh dolin” z izvrstno pevko Sanjo, je Slovensko prosvetno društvo „Zarja”
Celo noč so delale krape ...
pripravilo številnim obiskovalcem od blizu in daleč prijetno in vročo 31. Poletno noč, ki je
trajala vse do sončnega vzhoda. Ta prireditev je postala brez pretiravanja osrednja poletna družabna prireditev na južnem Koroškem.
Vsem, ki so pomagali izpeljati poletno noč, se SPD „Zarja” kot organizator prav iskreno zahvaljuje tudi po tej poti, kajti brez pridnih rok številnih idealistov - bilo jih je več kot 70, bi tudi ne bilo poletne noči.
BISTRICA/SMIHEL
Šuštarjevemu Pepeju v spomin
Še dan pred svojo smrtjo je Pepej Merva z Bistrice nad Pliberkom, ali kakor so ga klicali domačini Šuštarjev Pepej, obiskal Pašovnikovega Folta v Šentjurju, enega svojih najboljših prijateljev. Prišel je, kakor da mu bi hotel sporoči-
V
Pepej Merva t
ti, da se za vedno poslavlja.
In tako se je tudi zgodilo: iz te solzne doline je Šuštarjev Pepej za vedno odšel v petek, 29. junija, v zavesti, da za njegovo hudo bolezen in trpljenje ni več rešitve. Njegovo zemeljsko potovanje se je končalo v 72. letu starosti. Odšel je tja, kjer ni trpljenja, kjer kruta bolezen ne more uničiti srca in duše - kjer vladajo božja dobrota, trajna radost, mir, ljubezen in veselje.
Kot mlad fant se je Pepej Merva izučil za čevljarja, kaj kmalu nato pa se je odločil za poklic železničarja. Skoraj 40 let je opravljal to službo, a na žalost ne v domačem kraju, čim bliže svojim najdražjim, temveč na oddaljenem Štajerskem, v St. Michaelu pri Leobnu. Doma si je s svojo ženo-Škrjančevo T rezko ustvaril iep dom in družino, za katero je skrbel z vso očetovsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. V zakonu so se jima rodili otroci Martina, Silvija in Peter.
Pred 15-imi leti se je upokojil in imel tako več časa za bivanje v krogu svoje družine, prijateljev in znancev. Rad je zahajal tudi na gore in rajžal po svetu. Ljudje so ga imeli zelo radi, saj je bil po naravi družaben, dober in ustrežljiv mož. Pomagal je, kjer je le mogel, pogovori pa so bili z njim zanimivi, prijetni in luštni. Toliko bolj so bili prizadeti vsi, ki so ga poznali, ko so izvedeli za njegov nepričakovani odhod v večnost.
Kako priljubljen je bil Šuštarjev Pepej, je dokazala pogrebna svečanost v nedeljo, 1. julija, ki jo je vodil pater Svojšek, pevsko pa olepšal domači cerkveni zbor pod vodstvom Alberta Krajgerja. V šmihelski farni cerkvi in na pokopališču se je zbrala nepregledna množica žalnih gostov, da bi mu v zemeljsko slovo še enkrat izkazala svoje spoštovanje in prizadetost. Prav tako pa je izkazala svoje globoko sočustvovanje vdovi Tereziji in otrokom z družinami.
Šuštarjevega Pepeja bomo ohranili v najlepšem spominu, vsem žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
-Kuj-
8
Zgodovina
„Spomin na preteklost“-preživel naj bi tudi prihodnost
Zveza slovenskih izseljencev je preteklo nedeljo, 15. julija, vabila na Radiše na svojo prireditev z geslom „Spomin na preteklost“, ki je bila tudi prikaz delovanja ZSI v preteklih 55 letih.
vseh krajev naših treh do-f lin so prišli nekdanji pre-
fc—gnanci, deloma z otroki in vnuki, in docela napolnili dvorano radiškega Kulturnega doma. Prišla pa je tudi vrsta odličnih gostov, mdr. državni sekretar Franc Žnidaršič, dr. Marjan Sturm, dr. Reginald Vospernik, slovenski generalni konzul v Celovcu Jure Žmauc, dr. Jože Marketz, inž. Peter Kuhar, Nužej Tolmaier in predsednica Društva _ pregnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič. Prireditev se je začela s pesmijo „Nmav čriez jizaro“, ki jo je zapel radiški mešani pevski zbor. Slavnostni govornik je bil predsednik ZSI ek. svet. Jože Partl (iz njegovega govora citiramo na posebnem mestu).
Po pesmi radiškega Moškega zbora „Tiho vetrič piha.so spre-
govorili častni gostje. Predsednik ZSO dr. Sturm je omenil uspeh glede celodnevnih radijskih oddaj in sklada za dvo- in večjezične otroške vrtce. Poudaril je tudi, da
bo integracija Slovenije v EU uspešno vplivala na našo narodno skupnost. Dr. Vospernik, podpredsednik Narodnega sveta, je sam doživel taborišči Rhenitz in Eichstätt ter bridke dneve vrnitve. Opomnil je, kako močno in optimistično so roke pregnancev prijele za delo doma v upanju na boljšo
prihodnost. Opozoril je, naj optimistično gledamo v prihodnost, naj ostanemo dovolj korajžni in zavedni in naj posredujemo to tudi naši mladini. Državni sekretar Žnidaršič je spregovoril tudi v imenu zastopnikov Društva pregnancev Slovenije in povedal, da je bil sam eden izmed 63.000 izgnan-
Predsednica Društva pregnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič je čestitala ek. si/. Jožetu Partiu ob 55-letniciZSI.	Foto: Wafra
cev v Sloveniji. Izgnani so bili že leta 1941, vrnili pa so se v domovino ob koncu vojne, kakor tudi del naših pregnancev, čez Bayreuth. Menil je, da je treba vedno spet opozariti tudi na psihično trpljenje pregnancev in da naj ta zgodovinska resnica ne zapade v pozabo. Hanzi Gabriel je sporočil, da za 60-letnico pregona pripravljajo na Dunaju razstavo. Prosil je vse, da bi dali na razpolago fotografije, pisma in druge stvari, ki spominjajo na taborišča, da bi tako Dunajčanom prikazali naše težko življenje pod nacisti. Predsednik ZKP inž. Kuchar pa je poudaril: „Treba je pridobiti mladino, da v 20-ih letih ne bodo spraševali, kakšni ljudje so bili tisti, ki so bili pregnani ali so šli v gozdove.“
Sledila je obširna dokumentacija v slikah in besedilih, za katero so prispevali Rado Janežič, Janko Ogris, Kristina Štuler, Andrej Kokot, Tonči Haderlap, Milka Kolenik, Milka Hartman, Matej Bor idr.
Obširneje je bilo slišati o delo-
lovenski človek je v svoji zgodovini velikokrat san-
V*Zjal. Vzrok je bil, da je bil vedno v podrejenem položaju. Sanjal je posebno takrat, ko mu je bilo najbolj temno pri srcu. Izgon iz domovine je bil najkrutejša zareza v zgodovino koroških Slovencev. Ko se je nacizem le zrušil, ko smo bili osvobojeni, je bila želja po takojšnji vrnitvi največja. Zaradi pretrganih prometnih vezi se je vrnitev v ljubljeno domovino vse predolgo vlekla. Takrat se je veliko sanjalo, češ da nas bo domovina z odprtimi rokami sprejela, da naši domovi že težko čakajo na svoje lastnike. A temu ni bilo tako. Predramili smo se ter ugotovili, da smo sanjali.
Udarniške odločitve so bile potrebne, ko smo spraznili vagone v Beljaku. Nazaj na sever so nas hoteli zapeljati. Naši domovi so menda imeli druge lastnike. Koroške oblasti so v tem času ustvarile nov red, kjer smo bili mi odveč. Na naših domovih so bili drugi ljudje, ki so bili boljše arijske rase. Poza-
„Ugotovili smo, da smo sanjali“
bili smo ob sanjah, da je med našo odsotnostjo Koroška bila kar precej bližja rasni čistosti kakor ob našem odhodu v tujino.
Tako smo ob tem spoznanju morali še enkrat v taborišče, in to v domovini. V celovško Jezuitsko kasarno smo morali, preden so nas spustili domov. Vsi naenkrat nismo mogli na svoje domove. Nekateri k sorodnikom, drugi k sosedom, nekateri so le dobili prostorček v svoji lastni hiši.
Po teh neljubih doživetjih ob povratku v domovino je takoj dozorelo spoznanje, da potrebujemo lastno organizacijo, ki bo poskrbela za vračanje posestev, skrbela za popravo škode, tako materialne kakor škode na našem narodnem telesu. V komisiji za popravo škode so bili isti ljudje-nacisti, kakor ob našem izseljevanju. Tudi to je pospešilo željo po lastni organizaciji.
Dne 1. februarja 1946 je bilo ta-
ko daleč Dr. Mirt Zwitter in dipl. trg. Adolf Picej sta pomagala pri porodnih krčih. Tako se je rodila Zveza slovenskih izseljencev -ZSI. Za prvega predsednika je bil izvoljen Vinko Gröblacher, za podpredsednika pa Boštjan Borovnik in Jožef Partl. Tajnica je postala Milka Verlič, blagajnik dipl. trg. Adolf Picej, odborniki pa so bili: Karel Mikel, Janko Zwitter, Jakob Morak, Anton Gril, Ivan Kölich, Valentin Brugger, Janko Ogris, Jakob Reichmann, Štefan Breznik, Tomaž Waste, Ika Kraut, Milka Hartman, Albina Felacher ter Milka Wieser.
Že na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni naslednji častni člani: dr. Joško Tischler, dr. Mirt Zwitter, dipl. trg. Adolf Picej in Karel Prušnik, na poznejšem občnem zboru pa dr. Franci Zwitter.
Naslednja naloga ZSI je bila vrnitev posestev ter poprava škode. Potrebna so bila posebno velika
prizadevanja, ki so trajala do 15 let, preden so postali vsi izseljenci tudi lastniki svojih domov v zemljiški knjigi. Poprava škode je bila problem zase: za nekatere stvari smo sicer dobili odškodnino, a t° pred zamenjavo denarja, tako da je le ta bila izničena. Za nekatere stvari, kot na primer za posekane gozdove, pa je bila poprava zavrnjena.
Da se je naša organizacija tako odločno zavzemala za slovenske pregnance kakor tudi za popravo na narodnem telesu, ni bilo po volji našim oblastem, saj so jo že istega leta, ko je bila ustanovljena, 13. 8. 1946, razpustile. In to z izrecno voljo tedanjega deželnega glavarja Piescha. Prepovedano ji je bilo vsako delovanje v prid naši narodni skupnosti. ZSI je vložila priziv, a na odločne proteste in ob zavlačevanju - akt je baje šel v izgubo - je notranji minister 22. 7-1947 razveljavil to protizakonito prepoved.
ek. svet. Jože Partl predsednik ZSl
Šolstvo
vanju dr. Mirta Zwittra, Vinka Gröblacherja, ki je bil prvi predsednik ZSI (10 let) in Lovra Kra-merja, ki je predsedoval ZSI 23 let. Prav tako podrobno sta govorila Rezka Pčrtsch in Rado Janežič o protestnem zborova-niu 15. aprila 1946 v Celovcu,
so policija in gasilci z briz-galnicami razpršili protestni pohod pred deželno vlado. Nadalje so poročali, kako še vedno niso vrnili pregnancem škode in domov tšr da so prepovedali mašo v stolnici, kar je pregnance zelo prizadelo, ker je bil spomin na take prepovedi v taboriščih še preveč živ.
Ob koncu prireditve se je Jože Partl še posebej zahvalil radiškim pevcem, Jožetu Rovš-ku in vsem, ki so sodelovali pri dokumentaciji, za ves trud, da je ta „Spomin na preteklost“ tako dobro uspel. Udeležence pa je povabil na srečanje ob spomeniku, kjer je že čakala hladna pijača in tudi kaj za pod zob, za kar so prav tako poskrbeli Radišani.
Besede zahvale
Po prireditvi, ki je bila na Radišah ob 55-letnici Zveze slovenskih izseljencev, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bil potek res vsestransko uspešen.
V prvi vrsti velja zahvala Slovenskemu prosvetnemu društvu Radiše, ki nas je tudi ob tej priložnosti ljubeznivo sprejelo v svojem Kulturnem domu. Hvaležnost in priznanje izrekamo Jožetu Rovšku za pripravo scenarija in režijo, Mešanemu in Moškemu pevskemu zboru SRD Radiše pod vodstvom pevovodje Nužeja Lampichlerja, ter recitatorski skupini radiškega društva. Za tehnično opremo gre zahvala podjetju Dolinšek Advertising & Medla (realizator Peter Krivograd) in tehnični ekipi SPD Radiše za ton, luč in glasbo, kakor vsem pomočnikom pri nastajanju prireditve. Nenazadnje pa velja naša zahvala Ra-dišanom za požrtvovalnost, s katero so poskrbeli za prijetno družabno srečanje.
Najlepši izraz hvaležnosti in priznanja vsem pa naj bo zavest, da so tudi s to prireditvijo prispevali za ohranitev živega spomina na čase trpljenja in boja naših ljudi.
Zveza slovenskih izseljencev
50-LETNICA MLADEGA RODA
Želimo si več mladih učiteljev za sodelovanju pri Mladem rodu
Šolski mesečnik Mladi rod že 50 let pestri pouk slovenščine na
naših dvojezičnih šolah
Ob 50-letnici Mladega roda so v šolskem letu 2000/01 potekale razne prireditve kot npr. peteroboj dvojezičnih ljudskih šol ali razne nagradne križanke, ki so jih otroci reševali in pošiljali uredništvu, ob koncu šolskega leta pa so žrebali in nagradili otroke. Ob 50-letnici je izšla tudi mapa Mladega roda, ki naj bi pomagala dvojezičnim učiteljem pri svojem delu.
Mladi rod izhaja od šolskega leta 1951/52 naprej. Skupina mladih učiteljev s Francem Aichhol-zerjem, pokojnim šolskim ravnateljem iz Loč, se je odločila za izdajo mesečnika za dvojezične otroke na Koroškem, saj v tem času niso imeli primernih šolskih knjig in beril za slovenščino. V Celovcu v gostilni „Bierjokl" so bile prve uredniške seje. Januarja 1952 je izšla prva številka Mladega roda. Takrat je bila naklada višja od današnje, kajti na dvojezičnih šolah je bil pouk slovenščine obvezen za vse učence.
Mladi rod so urejali učitelji Bernard Strauß, Rudi Vouk, Herman Velik, po njegovi smrti pa Tomaž Ogris. Sedaj je glavni urednik in blagajnik Hanzi Millonig, ki je
Glavni urednik ravn. Hanzi Millonig
pred nedavnim formalno postal ravnatelj ljudske šole na Bistrici v Rožu, za kar mu na tem mestu prisrčno čestitamo. Pri Mladem rodu je 14 odbornikov. Naklada mesečnika, ki izhaja petkrat na leto, je 2500. Poslužujejo se ga ne samo koroški Slovenci, temveč tudi Slovenci v Argentini in Ameriki.
Delo pri Mladem rodu poteka tako: Hanzi Millonig pripravi gradivo, na uredniški seji ga odbor pregleda in pripravi za lektoriran-
je v Ljubljani. Ilustracije prav tako naredijo v Sloveniji. Brez subvencij iz Slovenije in Avstrije ga ne bi mogli izdajati
Za prihodnost bi si odborniki in izdajatelji želeli tudi objavo Mladega roda na internetu. Učitelji bi lahko tako dobili delovne liste, otroci pošiljali e-maile, itd. Toda realizacija tega projekta je povezana tudi z denarjem.
Želja urednika in blagajnika Hanzija Milloniga je, da bi tudi v prihodnje pomagali s finančnimi sredstvi in da bi se več mladih učiteljev vključevalo v delo Mladega roda. Učitelji sami najbolje vedo, kaj je dobro za učence. Millonig si želi, da bi učitelji tudi motivirali učence, ki bi pa zopet pošiljali uredništvu pisma oz. prispevke za objavo.
Najbolj pa si pri Mladem rodu želijo, da bi čez deset let praznovali 60-letnico. Vsako leto se odborniki borijo za obstoj te otroške revije. Upajo, da bodo še nekajkrat lahko praznovali obletnice priljubljenega slovenskega mesečnika.
Mihaela Hartmann
Mladi rod naj bi ostal svež in vedno aktualen
Pogovor z dolgoletnim odbornikom Mladega roda Hermanom Germom
Kako dolgo že sodelujete pri Mladem rodu?
GERM: Začel sem sodelovati pri Mladem rodu leta 1952, takoj po zaključku izobrazbe za učitelja, seveda v manjšem obsegu kakor danes.
BiH ste dolga teta in še vedno ste sodelavec Mladega roda. Kakšno je bilo delo prej?
GERM: Delo je vsa leta bilo zelo zanimivo in lepo. Tedaj je bil glavni urednik Rudi Vouk, s katerim sem zelo dobro sodeloval. Po njegovi smrti smo naprosili Tomaža Ogrisa, da nadaljuje delo glavnega urednika. Danes je glavni urednik Hanzi Millonig, ki z zelo veliko zavzetostjo dela za našo šolsko mladino.
Kdo so bili v teh letih vaši sodelavci?
GERM: V vseh letih sem imel mnogo sodelavcev, ki jih sedaj ne bom vseh naštela. Med drugimi sta to bili Milica Hrobath in Milka Mohar. Vsa leta je bilo sodelovanje zelo prijateljsko. Sam sem bil pristojen za otroško liriko. Pripravljal sem tudi uganke, ki sem jih zbral v knjižici. Pesmi, ki so nastajala skozi vsa leta, pa so zbrana v knjigah. Sedaj sem najstarejši v odboru, delo me slej ko prej zelo veseli, delal pa bom še tako dolgo, dokler me bodo tolerirali.
AH se je vsebina Mladega roda
v zadnjih letih spremenila? GERM: Skušamo si nekako pridobiti „sit back“. Važno je, da Mladi rod ostane primeren za pouk. Med drugim pridejo referenti iz Ljubljane, da si ogledajo Mladi rod in svetujejo, kaj vse bi lahko izboljšali. Zelo težko je kriti potrebe najmlajših in teh v gim-
naziji in glavni šoli. Mladi rod naj bi ostal svež in nudil vedno kaj novega.
Otroci in učitelji ga naj bi vedno radi vzeli v roke, ne samo v šoli, temveč tudi doma.
Poleg tega naj bi bil vsestransko glasilo za mladino.
Kakšne želje imate za prihodnost Mladega roda ?
GERM: Največja želja bi bila, da bi še leta deloval in bil še ob 100-letnici tako svež, prikupen, aktualen in pester, kakor je danes.
Če bodo bralci in sodelavci ostali tako zvesti, me ne skrbi za obstoj Mladega roda. Mladi rod naj ostane mlad.
10
Mladina
Pisani otroški svet v Borovljah
Od 8. do 14. julija je v Borovljah vladal pravi živ žav. Nad 500 otrok iz cele Koroške se je zbralo, da bi skupno preživeli teden poln doživetij.
v
■^e trinajstič prireja Katoliš-f ka otroška mladina teden fc—doživetja „BUNTERKUNT” za otroke. Tokrat je ta teden potekal v mestu puškarstva, v Borovljah.
Leta 1968 so prvič priredili počitniški teden z naslovom „Wigwam” za fante v Marianumu na Plešivcu. Šele leta 1980 so organizirali to ponudbo tudi za dekleta z naslovom „Talita”. Leta 1995 pa so prvič priredili skupni počitniški teden za fante in dekleta z naslovom „Bunterkunt". Ker so na Plešilcu imeli vedno večje težave zaradi prostora, so 1998 priredili teden v Wolfsber-gu, letos pa v Borovljah.
Zakaj so počitniški teden preselili v mesto? Odgovor je čisto preprost. Tako bi radi mobilizirali zanimanje in pokazali, kaj delajo, kaj vse nudijo otrokom, kakšen program sestavljajo.
Travnik pri glavni šoli se je spremenil v veliko taborišče, polno šotorov in otrok, kjer so otroci preživeli noči. Obedovali so v rotovžu, hrano pa so dostavljali rožanski gostilničarji. Program, ki so ga letos pripravili, je potekal med glavno in ljudsko šolo, v Grajskem parku in pri Resnikovem ribniku. Letos se je tedna udeležilo okoli 500 otrok iz cele Koroške ter 200 otrok iz okolice Borovelj, ki so sodelovali pri dnevnem programu. Tedna doživetja so se udeležile tudi slovenske skupine z Radiš, Brnce, Podgorij, Sinče vasi, pa tudi Ži-vopisana jadrnica iz Pliberka ter skupina KOM, v kateri so se udejstvovali otroci iz raznih slovenskih krajev.
Program, ki so ga sestavili za ta teden, je bil zelo raznolik. V Grajskem parku so pripravili postaje na temo Indijanci. Otroci so lahko izdelovali nakit, iz naravnih materialov pripravljali barve za šminko, kuhali po indijanskem načinu in mnogo več. Spoznavanje nove in stare zaveze je bilo tudi težišče. Na programu so bile še kreativne delavnice, v katerih so delali z glino, ytongom, lesom, itd. Kdor se je zanimal za ples in glasbo, se je lahko tam marsikaj novega naučil. Izdali so vsak dan taborni časopis,
Prav uživale so na tednu doživetja v Borovljah: Katrin Guggenbichler, AUda Toimaier, Natalija Hartmann in Mirjam Lampichier (z leve). Njihove misli beri spodaj.
MNENJA
"T" ukaj nam je zelo všeč. Spimo v šotorih in se imamo zelo I fajn. Vsak dan imamo drug program. Biti smo v Grajskem parku, kjer je tema Indijanci. Tam smo sami naredili šminko iz naravnih materialov, nakit in streljali z lokom in puščico. Všeč nam je bila tudi cestna fešta, pri kateri so posamezne skupine pripravile igre. V ponedeljek zvečer pa smo imeli taborni ogenj, pri katerem smo tudi pekli meso in se igrali. Bi! je zelo lep teden.
Mirjam Lampichier, Katrin Guggenbichler in Natalija Hartmann/Radiše
N la tednu doživetja za otroke IN sem letos prvič. Tukaj smo skupina birmancev, spremlja nas pa gospa Klemenjak. Z mano je prišel tudi brat Johannes. S prijateljicami spim v šotoru na travniku ob glavni šoti. Do sedaj mi je bilo zelo všeč. Program je zelo raznolik. Med drugim smo lončarili, pekli kruh v krušni peči in spoznavali svet Indijancev. Zelo všeč pa mi je bilo, ko smo se zabavali pri hip hop plesu. Spoznala sem mnogo drugih otrok, ki so tudi prišli sem v Borovlje. Bi/o je lepo doživetje. Julia Schuster/Podgorje
plakate ter imeli tudi svoj taborni radio.
Poleg teh dnevnih ponudb so vsak dan ponudili posebnosti, h katerim so se lahko prijavile posamezne skupine, med drugim ponudbe za zeliščni izlet, spoznavanje gozda, geološko ekskurzijo, pustolovski izlet po vodi ter ribarjenje.
Viški tedna pa so bili ob večerih. Imeli so cestno fešto, koncert skupine „Bluatschink”, taborni ogenj in zaključno prireditev v petek s Startom balonov, na katerih so bile privezane majhne lučke. V četrtek so skupno obhajali sveto mašo z gospodom Helmutom Gfrererjem, vodjo nemškega dušnopastirskega urada, nato pa je otroke obiskal še žongler iz Brež.
Ker se je tedna doživetij udeležilo le nekaj slovenskih skupin, je bila slovenščina le malo navzoča. Vendar so se slovenske skupine zelo potrudile ter pripravile mdr. dvojezično vernisažo in sooblikovale sveto mašo. Za naslednjič pa bi si lahko pričakovali več sodelujočih slovenskih skupin.
M. H.
Kultura/Razno
11
Klasika pri Mohorjevi - za ljubitelje klasične glasbe so pripravili pester program: v sredo bo nastopil pianist Aleksandar Madžar (desno), v četrtek bo Bojan Gorišek s filmsko projekcijo predstavil skladatelja Satieja.
CELOVEC/MOHORJEVA
Drugi festival klasike
Začetek avgusta bo na Mohorjevem dvorišču potekal drugi festival Klasika pri Mohorjevi, tudi kot uvod v praznovanje 150-letnice.
I speh lanskega klasičnega I festivala Klasika pri Mohor-jevi je bil velik in je prireditelje opogumil. Smernice, ki so si Jih zadali lani, hočejo uresničiti tudi letos, tako glasbeni vodja prof. Uroš Lajovic. Pri tem so pomembni prostor - Mohorjeva kot stičišče dveh kultur, izvajalci - ta-z ene kot druge strani meje, ter program - ki obsega dela slovenskih in avstrijskih skladateljev.
V sredo, 1. avgusta, je na sporedu koncert pihalnega kvinteta Slowind in pianista Aleksandra Madžara. Pet mojstrov na pihalnih instrumentih iz Slovenije in klavirski virtuoz iz Beograda bodo predstavili dela Beethovna, Ramovša in Poulencea. Drugi koncert dan navrh, 2. avgusta, bo v znamenju klavir in multimedia. Večkrat odlikovani pianist Bojan Gorišek bo z recitatorjem Jane-
zom Škofom predstavil med drugim Scensko glasbo Erica Satieja k filmu Renea Claira hkrati s filmsko projekcijo. Tretji koncert v soboto s Slovenskim kvintetom trobil in Blechbläserquintett Millstatt je žal že razprodan. Ob slabem vremenu bodo koncerti v Marijini cerkvi na Benediktinskem trgu. V naslednji številki bomo o tem klasičnem festivalu poročali podrobneje.	gf
Simbolna znamenja Karla Vouka
K I ajnovejše slike z geslom |\IM31 razstavlja umetnik in ■ M arhitekt Karl Vouk v dobrovski samostanski galeriji. Skrajša-n' pojem M31 označuje našemu vesoljskemu sistemu najbližja spiralna galaksija v znamenju Andromeda, ki je oddaljena približno 2,4 milijona svetlobnih let °d našega planeta.
Umetnik se v svojem umetniškem ustvarjanju sooča z različnimi kulturami, katerih obrede in simbole raziskuje. Značilno zanj je tudi ukvarjanje z naravo in vesoljem, ki sta mu temelj lastne-93 umetniškega jezika. V prekrivajočih se plasteh umetnik ustvarja očiščene podobe zemlje, neba in kozmosa. V njegovih podobah so vidni razni simboli, ki so tesno povezani s človeškim mišljenjem in znanjem. Upodobljene oblike telesa/teles izstopajo od
barvenga ozadja; nastanejo aso- nastanek reduciranih motivov, ciacije raznih zemeljskih formacij Razstava je na ogled do 17. z različnih perspektiv. Nebo,	avgusta, od ponedeljka do petka
zemljo in kozmos umetnik upo- od 18. do 20. ure in po telefon-rablja kot projekcijske ploskve za skem dogovoru.	M. Š.
PISMO BRALCA
Draga bralka, dragi bralec Našega tednika!
Pred več kot mesecem in pol sem razposlal kratko anketo približno stopetdesetim vodilnim slovenskogovorečim prebivalcem Koroške. Za odgovor ni bilo menda treba sedeti več kot četrt ure pred računalnikom ali s peresom v roki. Seveda nisem pričakoval odgovorov od vseh stopetdesetih anketirancev, vseeno pa si nisem mislil, da jih bom prejel le skromnih petindvajset.
Iskreno sem hvaležen tistim, ki so odgovorili, še posebej, ker so napisali skrbno in izrazili zanimiva mnenja. Odgovori sedemnajstih odstotkov razposlanih vprašalnikov vendarle kaže precej žalosten odmev na anketiranje po pošti in za temeljito analizo nikakor ne zadošča.
Zanimivo je, da sem razposlal isto anketo v nemščini približno stopetdesetim nem-škogovorečim prebivalcem Koroške. Čeprav anketa, ki se tiče uporabe slovenščine na Koroškem in stališč do njene uporabe, nemškogo-vorečim seveda ni tako pri srcu kot Vam, sem prejel od njih domala isto število odgovorov, kot sem jih dobil od Vas, slovenskogovorečih.
Vljudno ponavljam, da za odgovore še vedno ni prepozno. Podatke bom zbiral vsaj še nekaj tednov. Močno upam, da bo moje pismo spodbudilo vest nekaterih bralk in bralcev Našega tednika.
S spoštovanjem, Tom Priestly, Univerza Alberta, Kanada
ZAKLJUČEK
Preteklo soboto, 14. julija, so v Novem mestu zaključili 12. Jezikovne počitnice. Na prireditvi so mladi udeleženci pokazali, kaj vse so v dveh tednih naučili. V imenu Narodnega sveta in KKZ je spregovoril dr. Reginald Vospernik.
Z belokranjskimi plesi so
se poslovili iz Novega mesta.
T M	PETEK, 20. julija 18.00 - 18.30 Utrip kulture
A T	SOBOTA, 21. julija 18.00 - 18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
E D E	NEDELJA, 22. julija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Glasbena
N	PONED., 23. julija 18.00 - 18.30 Kratki stik
V	TOREK, 24. julija 18.00- 18.30 Otroški spored
O	SREDA, 25. julija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored
R F	ČETRTEK, 26. julija 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Žila

K®B®
NEDELJA,
22. julija 2001 13.30
PONEDELJEK, 23. julija 2001
ÖRF 2, 3.40________'
TV SLOVENIJA 116.00
Predvidoma
z naslednjim prispevkom:
• Lepo je biti mizikant - Slavko Avsenik. V nedeljski slovenski oddaji bo na sporedu dokumentacija, ki jo je ob 70. rojstnem dnevu Slavka Avsenika pripravil Mirko Bogataj. Več ko 10.000 ansamblov narodno-za-bavne glasbe se trenutno v nemško govorečem jezikovnem prostoru skuša približati izvirniku - vendar Slavka Avsenika, mojstrskega interpreta, ne bo prekosil nihče. Gorenjski kvartet, ansambel Slavka Avsenika, je svojo neprekosljivo mednarodno kariero začel v Celovcu. Ob svojem rojstnem dnevu se Slavko spominja na začetke.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
RADIO/TV, PRIREDITVE
Radio dva
od 6. do 18. ure
Dnevni spored:
6.00	- 9.00 Dobro jutro sonce
9.00	- 12.00 Sol in poper 12.00- 12.07 Poročila BBC 12.07-12.15 Žurnal
13.00	- 15.00 Klub Radio dva
15.00	-17.17 Lepa ura 17.17-17.22 Žurnal 17.30 - 18.00 Naša pesem
•	Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemščini.
•	Vsako polovično uro poročila Radia dva v slovenščini.
©D
£□
©]
Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure
Petek, 20. julija
ŠMIHEL
Poletna noč pri „Jutti” Zabava: „Petzenbluat” Kraj: pri Jutti Čas: ob 20.30
Sobota, 21 .julija
GORA
„Vaščana pojo” s prijatelji iz Prage
Nastopajo: češka skupina „Motovidlo & Hoste”, Trio Korenika iz Šmihela, Franci Ogris - Strajnikov (trobenta), Vaščane pojo Kraj: pri Kosarju na Gori Čas: ob 20.30 Vabijo: Vaščana pojo
OBIRSKO
11. mednarodno srečanje harmonikašev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu (ob slabem vremenu bo srečanje v gostilni Kovač na Obirskem) Nastopajo: Franc Paulič (Obirsko), Franz Brandstät-ter (Laak), Hubert Krop (Suha), Harmonikaduo Ulli und Norbert (Šentjakob), Manfred Furjan (Sele), Thomas Nečemer (Lepena), Annemarie Krop, Anton Tschelesnik (Šmarjeta v Rožu), Sepp und seine Musikanten (Štajerska), Samo Kotnik, Slavko Kovše, Matej Glinšek, Družina Rak, Lojz Podvrat-nik, Nejc Pačnik, Robert Koželjnik, Robert Goličnik, Orkester in klub frajtonerjev Roberta Goličnika, Ansambel Goličnik (vsi iz Slovenije) idr.
Prireditelj: Alpski klub Obir
KOMELJ
Ob 57-letnici padle Domnove čete in 56-letnici konca 2. svetovne vojne XXII. Pohod na Komelj in spominska svečanost Odhod: ob 9.30 pri Janezu Apovniku na Borovju pri Pliberku (za tiste, ki ne morejo cele poti prehoditi peš, je zbirno mesto pri gostilni Pistotnik na Komlju - odhod od Pistotnika je ob 11.30) Čas: ob 13. uri Vabita: Slovensko prosvetno društvo „Edinost” v Pliberku in Zveza koroških partizanov
KORTE
Korško žegnanje Čas: ob 9.30 sv. maša, nato žegnanje in zabava pod lipo
Zabava: Trio Pegrin Prireditelj: farni svet
PECA/VEŠKI STAN Žegnanje na Peci na Veškem stanu Sv. maša: ob 10.30 Za jed in pijačo bo poskrbljeno.
Vabita: Planinska skupnost Večna vas - Podgora ter pastir Veške planine
RADIŠE Tekma koscev Čas: ob 14. uri Kraj: na Culehnerjevem travniku v Zgornjih Rutah Prireditelj: SPD Radiše
ZGORNJA VAS NA ZILJSKI BISTRICI Matineja z vokalno-instrumentalnim ansamblom Motovilo iz Prage (zabavna glasba v vseh va-
riantah)
Čas: ob 11. uri Kraj: pod vaško lipo Vabi: Slovensko prosvetno društvo Žila
Četrtek, 26. julija
ŽELEZNA KAPLA Romarski dan pri Devici Mariji v Trnju Sv. maše ob: 7.30 - 8.30 in 10. uri
Vabi: Župnijski urad
VESELE PRI ŠENT-PRIMOZU „Zadoni naj pesem domača”
Nastopata: MPZ „Vinko Poljanec” in vokalni ansambel „Nomos”
Kraj: pri gostilni Wutte, po domače Urank Vabita: Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec in Uran kova družina
Petek, 27. julija
ZAHOMEC Odprtje hiše športa in gasilcev Čas: ob 19. uri (nato ples z „Gailtaler Kirchtagsmusikanten”) Vabijo: občina Straja vas, gasilsko društvo Zahomec in ŠD Zahomec
CELOVEC
Klasika pri Mohorjevi
„Slowind & Alexander Madžar”
(pihalni kvintet & klavir) Kraj: na dvorišču Mohorjeve Čas: ob 20.30 Vabi: Mohorjeva
CELOVEC
Klasika pri Mohorjevi Bojan Gorišek (klavir & multimedia) Kraj: na dvorišču Mohorjeve Čas: ob 20.30 Vabi: Mohorjeva

SELE
Praznik umetnikov pod Košuto Kraj: pod Košuto Čas: od 11. ure naprej Spored: mdr. bo14 umetnikov iz devetih držav predstavilo svoja dela Vabi: Bernd Svetnik
HODIŠE
Koncert v živo
Sterz & vokalna skupina Nomos
Kraj: na kopališču ob Ho-diškem jezeru Čas: ob 20. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zvezda
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
izlet
na Ojstrico
v Savinjske alpe (2350 m)
Zbirali se bomo v soboto, 28. julija 2001, ob 13. uri
pred Zadrugo v Železni Kapli.
PRIREDITVE, RAZNO
SCIENCEWEEK (a) AUSTRIA 2001
Podelitev priznanj na Dunaju
Pred nedavnim, 28. junija 2001, so v Starem rotovžu na Dunaju podelili Priznanja izbranim projektom, ki so od 11. do 20. maja sodelovali pri „Avstrijskem tednu znanosti - ScienceWeek @ Austria 2001”.
^^dlikovanih je bilo 21 projek-I Jtov, med njimi tudi projekt VV ljudske šole v Reisachu v Zgornji Ziljski dolini in prireditvena senja iniciative „Kulturologija & ekonomija” (www.kwfilm.com), ki jo v°dita dr. Herta Maurer-Lausegger z Inštituta za slavistiko celovške univerze in Franz-Josef Kurpicz, lastnik podjetja Economic Team GmbH iz Windhagna v Nemčiji.
Ljudski šoli v Reisachu so podelili priznanje za projekt „Bio-ScienceWeek Hermagor ... Vom Saum zum Bett”. Program so iz-Vedli v sodelovanju z iniciativo »Kulturologija & ekonomija”. Sad skupnega dela je video dokumentacija z naslovom „Ein Sett aus Holz”. Film prikazuje pot °d sekanja lesa do standardno 'zdelane lesene postelje. Iniciati-va „Kulturologija & ekonomija” pa Je priznanje prejela za vzorno organizacijo in promocijo koroških Prireditev v okviru „Avstrijskega tedna znanosti 2001”.
V okviru slavnostne prireditve
MAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: dmštvo »Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-pherstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore lz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne Pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društ-venega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-drcavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst-
na Dunaju so predstavili tudi uradno statistiko „ScienceWeek @ Austria 2001”. Po vseh avstrijskih zveznih deželah je v 80. občinah sodelovalo 785 prireditev (leta 2000 jih je bilo 424). Pri projektih je sodelovalo 467 ustanov, ki so nudile skupno 11.469 ur zanimivega programa. Na Koroškem se je število prireditev povzpelo na 102 (leta 2000 jih je bilo samo 17), kar pomeni, da je zvezna dežela Koroška svoj delež zvišala za 455 % in s tem uresničila 12 % avstrijskega programa.
Za množično udeležbo koroških projektov v okviru „Avstrijskega tedna znanosti 2001” je po skrbela iniciativa „Kulturologija & ekonomija”, ki je organizirala 10 % avstrijskih prireditev. Iniciativa je v sodelovanju z avstrijskimi javnimi občili izvedla skupno promocijo prireditev (www.scienceweek-ka-ernten.at) in vzpostavljala stik znanstvenih strok s koroškimi gospodarskimi podjetji. Prireditve
vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel.
so prispevale k medsebojnemu spoznavanju najrazličnejših strokovnih področij. Program so izvedli univerzitetni inštituti, znanstvenoraziskovalne ustanove, muzeji, podjetja, višje, srednje in ljudske šole iz Koroške, Gradiščanske, Slovenije, Hrvaške in Italije. Tekmovanje projektov je v širši javnosti, pa tudi v množičnih občilih vzbudilo mnogo zanimanja.
Medtem že tečejo priprave za naslednji „Avstrijski teden znanosti", ki bo od 7. do 16. junija 2002. Iniciativa „Kulturologija & ekonomija” bo do jeseni 2001 pripravila programe, ki jih želi uresničiti v sodelovanju s koroškimi znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter gospodarskimi podjetji. Prireditelji „Avstrijskega tedna znanosti” na Dunaju pričakujejo večjo udeležbo gospodarskih podjetij. Vsem sodelujočim akcija nudi možnosti za reklamo po Koroškem oz. po vsej Avstriji in na internetu (www.scien-ceweek.at oz. www. scienceweek-kaernten.at.).
0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 SCSI ; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT.
©Ml

T: 04239/26 42
od nedelje, 29. julija, od 18. ure, do nedelje, 5. avgusta, do 13. ure
Slovenske počitnice za začetnike in napredujoče
Vodita: Simona Dečko in Ksenija Vidic
od ponedeljka, 30. julija, od 10. ure, do sobote, 4. avgusta, do 13. ure
Krajinarstvo na južnem Koroškem
Voditelj: Christian A. Hecher
v soboto, 4. avgusta, ob 19.30
Razstava batik-slik iz Indije „Motivi darovanja”
Razstava je odprta do 5. oktobra 2001
v soboto, 11. avgusta, ob 19.30
Odprtje razstave Janka Orača iz Novega mesta
Razstava je odprta do 20. septembra
v nedeljo, 12. avgusta, ob 19. uri
Molitveni shod za duhovne poklice
v Kazazah kot sklep vednega čaščenja z novomašnikom
od pon., 13. avgusta, od 9. ure, do petka, 17. avgusta, do 16. ure
Intenzivni tečaj nemščine / Zeit für Deutsch
Voditeljici: Jutta Suppan in dr. Kristl Titze
od sobote, 18. avgusta, od 9. ure,
do sobote, 25. avgusta, do 13. ure
Slikanje ikon
Vodi: mag. Silva Božinova-
Deskoska
od ponedeljka, 20. avgusta, do petka, 7. septembra, vedno od 9. do 12. ure
Priprava na popravni izpit iz angleščine in matematike
od ponedeljka, 3. septembra, od 18. ure, do četrtka, 6. septembra, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike v nemščini
Voditelj: msgr. Johannes Koller, Dunaj
ROMARSKI
POTOVANJI
od nedelje, 19. avgusta 2001, do sobote, 25. avgusta 2001 Potovanje v Münsterland Spremljevalca: prof. Helmut Maurer In Jože Kopeinig
od ponedeljka, 10. septembra, do četrtka, 13. septembra 2001
Ogled znanih in še neznanih opatij, samostanov in cerkva na Štajerskem
Spremljevalec: dr. Jože Till
Izlet čebelark in čebelarjev v Prekmurje
Gornja Radgona - Murska Sobota -Lendava
Čas: v nedeljo, 22. julija 2001 Spored: ogled čebelarskega muzeja Krapje, čebelarstva družine Cigan - Odranci, Lendavskih gobo (pokušnja vina)
Odhod: 5.05 Bilčovs - Posojilnica, 5.10 Velinja vas - gostilna Seher, 5.25 Celovec - avtobusna postaja Forstinger (Rosentaler Straße), 6.00 Dobrla vas -Posojilnica
Vodi: Jože Matavž iz Slovenije Spremstvo: ravn. Mirko Srienc iz Grabalje vasi in Anton Krušic iz Velinje vasi Cena: 320.-
Prijave: Dom v Tinjah (04239/2642)
Vabi: Dom v Tinjah
RAZSTAVE
LIBUČE
Hermann Falke:
Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v Galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro).
PLIBERK
Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu
ŠENTJANŽ fund e stücke Kraj: k & k
Razstavljata Fritz Russ (kipar in umetnik objektov) in Birgit Bachmann (slikarka) Razstava bo odprta do 12. avgusta.
DOBRLA VAS M31 - Nova dela K. Vouka Kraj: v samostanu Razstava bo odprta do 17.8., vsak dan med 18. in 20. uro.
POTRNA NA ŠTAJERSKEM Razstava Marka Lipuša in Klausa Schaflerja Kraj: v Pavlovi hiši Razstava je odprta vsak dan (razen ob nedeljah in ponedeljkih) med 14.00 in 18.30.
14
Sport
Zelo zadovoljivo se je poleg Dunje Lukan odrezal tudi Justin Polanšek (slika).
ŠAH/ŠENTVID____________
Močni nastopi naših šahistov
Šahistka SŠZ MK Dunja Lukan je na 20. odprtem mednarodnem šahovskem turnirju v Šentvidu ob Glini med 202 udeleženci osvojila 91. mesto, na hkrati odigranem ženskem deželnem prvenstvu pa je zasedla 3. mesto. 24-letna študentka medicine iz Vetrinja je na izredno močno zasedenem turnirju (devet krogov po švicarskem sistemu) osvojila 4,5 točk. Enako število točk je osvojil tudi Justin Polanšek (SŠK „Obir” Železna Kapla), ki je turnir zaključil na 97. mestu.
Na osnovi Elo-ratinga je Dunja Lukan kot 117. pridobila kar 26 mest, z odličnimi nastopi (kar šest njenih nasprotnikov je imelo med 2000 in 2200 Elo!) pa je samo na tem turnirju izboljšala svoj lastni Elo-rating za 35 točk na približno 1900 Elo! Koroška deželna prvakinja 2001 pri ženskah je postala aktualna avstrijska državna prvakinja Sonja Sommer z Gospe Svete (5,5 točk) pred avstrijsko mojstrico Margit Hennings iz Šentvida (5 točk).
__ 20. mednarodni turnir v Šentvidu je pričakovano dobil nemški velemojster Henrik Teske (8 točk iz 9 partij) pred avstrijskim Fide-mojstrom Hubertom Ebnerjem (7,5). Najboljši igralec iz Slovenije pa je bil Matej Šebenik (oba 7).
Letošnjega šentviškega turnirja se je udeležilo rekordno število 226 šahistov in šahistk (vključno mladinci) iz petih evropskih držav.
NOGOMET/NIŽJI RAZREDI
Naše ekipe tokrat niso varčevale
Razen Globašanov (okrepili so se le z enim igralcem) so vse naše ekipe pridobile več novih igralcev, predvsem Bikarja vas, Železna Kapla in Šmihel so se močno okrepili.
Tudi Selani so se v zadovoljstvo trenerja Keutza okrepili s štirimi novimi igralci.
Ä M edtem ko so naši klubi v l\/I prestopnem času za minulo I V I sezono še varčevali, so tokrat proti pričakovanju močno „investirali” v nove igralce, predvsem pa tudi v nove trenerje. Le trije trenerji so namreč ostali klubu zvesti -Tone Woschitz (Bilčovs), Marjan Velik (Dobrla vas) in Miha Kreutz (DSG Sele), ostalih pet pa je moralo zapustiti klub oz. se je samih poslovilo. Najmanj sprememb oz. transfernih dogajanj pa je bilo zaznati v Globasnici, kjer je razen menjave trenerja (Marjan Sadjak je zamenjal Dlopsta) ostalo bolj ali manj vse po starem.	F. S.
PODLIGA VZHOD
Bilčovs:
Novi igralci: Dejan Jesih, Dieter Woschitz (oba ATUS Borovlje), Nenad Petrovič (Vrba), Tobias Burtscher (Bistrica/R.)
Odšli so: Stefan Modritsch, Paul Kulnik (oba Kotmara vas), Richard Kornfeld (HSV), Nedzad Pehlič (?), Michael Fister (Teholica), Igor Strug-ger (nehal)
Kader: Werner Riegler, Marjan Kropivnik, Werner Kuess, Klaus Zwittnig, Günther Lippusch,
2.	RAZRED E:
1.	krog (4./S. 8. 2001): Djekše - Sinča vas, Frantschach ■ Preitenegg, Galicija - Važenberk, Maria Rojach - St. Margarethen/L, Reichenfels - Dobrla vas, DSG Sele - Šempeter, Pliberk II - Žvabek
2.	krog (11 JI 2. 8. 2001): St. Margarethen/L. -Frantschach, Šentpeter - Pliberk II, Žvabek ■ Djekše, Sinča vas - Reichenfels, Galicija - DSG Sele, Dobrla vas - Maria Rojach, Važenberk - Preitenegg
3.	krog (15. 8. 2001): Galicija - Pliberk II, Djekše
-	Šentpeter, Frantschach - Dobrla vas, Maria Rojach
-	Sinča vas, Preitenegg - St. Maragethen/L., Reichenfels - Žvabek, DSG Sele - Važenberk
4.	krog (18J19. 8. 2001): Dobrla vas - Preitenegg, Šentpeter - Reichenfels, DSG Sele - Pliberk II, Važenberk - St. Margarethen/L., Galicija - Djekše, Žvabek - Maria Rojach, Sinča vas - Frantschach
5.	krog (25J26. 8. 2001): St. Margarethen/L. -Dobrla vas, Pliberk II - Važenberk, Djekše - DSG Sele, Frantschach - Žvabek, Maria Rojach - Šentpeter, Preitenegg - Sinča vas, Reichenfels - Galicija
6.	krog (1J2. 8. 2001): DSG Sele - Reichenfels, Važenberk - Dobrla vas, Šentpeter - Frantschach, Žvabek - Preitenegg, Sinča vas - St. Margarethen/L, Pliberk II - Djekše, Galicija - Maria Rojach
7.	krog (8J9. 9. 2001): Preitenegg - Šentpeter, Djekše - Važenberk, Dobrla vas - Sinča vas, Frantschach - Galicija, Reichenfels - Pliberk II, Sl. Margarethen!. - Žvabek, Maria Rojach - DSG Sele
Christopf Ronacher, Daniel Durnik, Günther Schaunig, Roman Weber, Christian Glantsch-nig, Albert Quantschnig, Christian Irsigler, Andreas Kavčič, Veljo Veladzid, Christian Köfer Trener: Tone Woschitz
1. RAZRED D______________________________
Šmihel:
Novi igralci: Christian Gros, Robert Lutnik, Philip Liesnig (vsi Pliberk), Manfred Figoutz (Ri-karja vas)
Odšla sta: Walter Karner, Alexander Riegel-nik (oba Pliberk)
Kader: Alexander Suschnig, Arno Haimburger, Martin Hribernik, Marko Azmann, Christian Krai-ger, Markus Sadjak, Markus Berchtold, Oswald Hribernik, Walter Motschilnik, Helmut Motschil-nik, Zlatko Kotnik, Christian Figo, Alexander Gros Trener: Christian Wölbl (nov)
Rikarja vas:
Novi igralci: Karsten Held (Žitara vas), Martin Kulterer (Dobrla vas), Kurt Stuck, Alexander Reinwald (oba Welzenegg), Christian Petsch-nig, Hannes Hobel (oba SAK U 18), Sanel Hel-jezovio (Slovan/Slovenija)
Odšli so: Christian Wölbl, Manfred Figoutz (oba Šmihel), Dejan Plasnik (Žvabek), Marko Lampret (?), Andreas Leitner (odjavil)
Kader: Mario Pandel, Karsten Held, Martin Kulterer, Kurt Stuck, Sanel Heljezovič, Christian Gomernik, Peter Blais, Erwin Kuess, Christian Petschnig, Alexander Reinwald, Adi Blažej, Florian Sienčnik, Martin Kordesch, Mustafa Husej-novič, Saša Sienčnik, Hannes Hobel, Achim Streicher, Robert Sturm, Michael Streicher, And-
8.	krog (15J16. 9. 2001): Važenberk - Sinča vas, DSG Sele - Frantschach, Šentpeter - St. Margarethen!., Žvabek - Dobrla vas, Galicija - Preitenegg, Djekše - Reichenfels, Pliberk II - Maria Rojach
9.	krog ( 22J23. 9. 2001): Frantschach - Pliberk II, Sinča vas - Žvabek, Maria Rojach - Djekše, Preitenegg - DSG Sele, Reichenfels - Važenberk, St. Margarethen/L. - Galicija, Dobral vas - Šentpeter
10.	krog (29J30. 9. 2001): Šentpeter - Sinča vas, Reichenfels - Maria Rojach, Važenberk - Žvabek, Djekše - Frantschach, Pliberk II - Preitenegg, Galicija - Dobrla vas, DSG Sele - St. Margarethen!.
11.	krog (6J7.10. 2001): Dobrla vas - DSG Sele, Frantschach - Reichenfels, Sinča vas - Galicija, Maria Rojach - Važenberk, Preitenegg - Djekše, Žvabek - Šentpeter, St. Margarethen/L. - Pliberk II
12.	krog (13./14. 10. 2001): Pliberk II - Dobrla vas, DSG Sele - Sinča vas, Važenberk - Šentpeter, Reichen). - Preitenegg, Maria Rojach - Frantschach, Djekše - St. Margarethen/L., Žvabek - Galicija
13.	krog (20J21. 10. 2001): Šentpeter - Galicija, Dobrla vas - Djekše, Frantschach - Važenberk, Sinča vas - Pliberk II, Preitenegg - Maria Rojach, Žvabek - DSG Sele, St. Margarethen!. - Reichenf.
14.	krog (27J28.10. 2001): Sinča vas - Djekše, Preitenegg - Frantschach, Važenberk - Galicija, St. Margarethen/L. - Maria Rojach, Dobila vas - Reichenfels, Šentpeter - DSG Sele, Žvabek - Pliberk II
reas Pircer, Christian Norčič Trener: Kurt Stuck (nov)
Globasnica:
Novi igralci: Samo Mlinar (Žvabek)
Odšli so: Andrič Pero (?)
Kader: Selmir Burek, Thomas Greiner, Marjan Sadjak, Leopold Sadjak, Janez Tratar, Stefan Writz, Michael Dobrovnik, Samo Mlinar, Albin Dlopst, Adrian Kert, Gerhard Hribar, Jürgen Ga-lo, Erich Slanitz, Christian Micheu, Stefan Kavčič, Mario Buchwald, Christian Galo, Jürgen Ko-watsch, Peter Steinkellner Trener: Marjan Sadjak (nov)
Železna Kapla:
Novi igralci: Udo Voith (Podkrnos), Harald Baloh (Klopinj), Sven Schorli (Klopinj), Norbert Nerz (Klopinj), Michael Koller (Ruda), Wilchelm Klatzer (Klopinj), Nikola Smolovič (Kranj)
Odšli so: Benno Germadnik (Galicija), Robert Drobesch (Galicija), Michael Obrež (nehal), Franz Lippusch (nehal)
Kader: Udo Voith, Christian Ojster, Harald Baloh, Gerhard Grubelnik, Josef Grubelnik, Norbert Nerz, Markus Ojster, Sven Schorli, Michael Koller, Ernst Romano, Robert Lobnik, Franc Ošina, Josef Sporn, Sigfried Ziegler, Nikola Smolovič, Wilchelm Klatzer, Egon Parte, Markus Romano, Robert Pasterk, Adrian Strasser Trener: Peter Reinwald (nov)
2. RAZRED E
Dobrla vas:
Novi igralci: Johann Fister (Žitara vas), Ferdinand Krainer (Djekše), Mario Knes (Rikarja vas) | Odšel je: Martin Kulterer (Rikarja vas)
Kader: Janez Vajksler, Drago Pečnik, Alfred Pack, Fritz Golautschnig, Štefan Golautschnig, Ernsti Golautschnig, Franz Kampi, Patrick Nachbar, Roland Rogger, Christian Kuchling, Johann Fister, Marjan Velik, Marjan Petek, Alfred Zunder, Michael Jörg, Ferdinand Krainer, Mario Knes, Josef Pasterk, Aleš Pustoslemšek, Daniel Hudi, Armin Logar, Christian Lesjak Trener: Marjan Velik
DSG Sele:
Novi igralci: Stefan Wieser (SAK), Stefan Doujak (ATUS Borovlje), Dragoslav Perič (Živila Kranj/Slovenija), Nanti Travnik (DSG Borovlje) Odšel je: Pavle Kancilija (?)
Kader: Manfred Dovjak, Tilen Dežman, Mathias Dovjak, Štefan Dovjak, Thomas Edlinger, Štefan Gregorič, Lene Kreutz, Niki Mak, Sandi Mak, Friedl Mak, Mario Mak, Matjaž Kelih, Ivan Kelih, Armin Oraže, Marko Oraže, Peter Oaze, Dragoslav Perič, Martin Piskernik, Martin Oraže, Roman Roblek, Marko Roblek, Nanti Travnik, Egon Wassner, Stefan Wieser Trener: Miha Kreutz -
Žvabek:
Novi igralci: Reinhard Grobeinig, Gerald Re; bernig (oba_ Klopinj), Hanzej Nachbar (SAK), Willi Berchtold (Šentpeter), Dejan Plaznik (Rikarja vas) Odšel je: Samo Mlinar (Globasnica)
Kader: Boštjan Jakob, Franz Gutschi, Reinhard Grobeinig, Thomas Wriesnig, Gerald Re-bernig, Rene Budja, Michael Budja, Thomas Breitenegger, Alos Homer, Klaus Grobeinig, Christian Kapp, Silvo Buchwald, Willi Berchtold, Alos Berchtold, Hanzej Nachbar, Alexander Polanc, Lojze Možina, Helmut Zadnjak, Dejan Plaznik, Jürgen Mikola, Walter Ramusch, Stefan Žlinder, Peter Trampusch Trener: Reinhard Grobeinig (nov)
----------------------------^
Razpored tekem 2. razreda E v jesenskem delu prvenstva 2001/2002
koroška nogometna liga
Šport
S to ekipo je SAK favorit, a pot gotovo ne bo lahka
SAK se je od vseh koroških ligašev najmočneje okrepil.
£\AK bo šel v sezono 2001/ ^^2002 v koroško ligo kar z do-v^brim pol ducatom novih -večinoma izkušenih - igralcev. Zadnji in hkrati eden najatraktivnejših, ki se je vkrcal na „ladjo SAK”, je bil Thomas Weissenber-9er (prej VS Špital). 30-letni Pred-arlčan, ki sedaj že več let živi na Koroškem v Dravski dolini in je brat znanega Markuša Weissen-bergerja (1860 München), je tehnično zelo močan ofenzivni jgralec, njegova posebna moč pa je hitrost in prevejana igra. Vse te Prednosti je pokazal že pri svojem Prvem nastopu v majici SAK - na tekmi proti ASK v okviru turnirja v spomin dr. Germaba v Borovljah. SAK je regionalnemu ligašu sicer Podlegel z 1:0, vendar je prepričal s hitro igro in navdušljivimi poteza-mi- Edino, kar mu je še manjkalo, ie bila realizacija oz. odločnost Pred golom. Weissenberger, ki se je takoj dobro znašel v novem okolju, je vsekakor že pri svojem Prvem nastopu dokazal, da bo za SAK velika okrepitev predvsem v ofenzivi, in da bo v moštvu zavzel ključno vlogo - podobno kakor legionar Pate ali Kraiger.
S to ekipo je SAK gotovo veliki favorit za naslov koroškega prvaka. Iz preteklosti pa vemo, da se Prav proti nogometnemu izvesku koroških Slovencev vse druge koroške ekipe še posebej zagriženo borijo. Zaradi tega naj SAK kljub močni ekipi ne pričakuje t.i. „lahkega sprehoda” v koroški ligi.
Franc Sadjak
SAK V SEZONI 2001/2002
^°vi igralci: Thomas Weissenberger (SV Spital), Matthias Zimmerling (Halle), Wolfgang Wachemig (FC Šentvid), Janez Pate (Triglav ^(anj), Christian Kraiger (Pasching), Klaus Grili (Velikovec), Martin Bürger, Alois Jagodič ml. (oba Škofiče), Alexandras Gidoulidis (Grčija) Odšli so: Robert Miklau, Hannes Matschek (*a Pliberk), Dragan Jovanovič (ASV), Kristijan Woschitz, Igor Woschitz (oba DSG Borovlje), Boštjan Zel (Sinča vas), Hanzej Nachbar (Žva-oek), Albin Kesselbacher (Launsdorf), Harald Barmann (Welzenegg), Tonči Blajs (Sinča vas) Kader
Vratarji; Erich Draže, Alois Jagodič, Ivo Müller Obrambni igralci: Simon Sadjak, Lojze Sad-Jak, Robert Zanki, Kristijan Hanjžič, Klaus Grili, Mathias Visotschnig
Sredinski igralci: Marjan Šmid, Janez Pate, Christian Kraiger, Danny Roy, Wolfgang Wa-ohernig, Roman Draže, Daniel Waldhauser Napadalci: Matthias Zimmerling, Thomas Weissenberger, Wolfgang Eberhard, Dominik Malej, Martin Bürger
NOVI IGRALCI SAK
Kot zadnjo okrepitev je član prezidija SAK Franc Wieser (desno) pozdravit ofenzivnega igraica Thomassa Weissenbergerja.
M	
1	
	
p	En
Janez Pate M. Zimmerling
Wachernig A. Jagodič mi.
IRONMAN
Lenka Weiss je premagala Ironmana
Dva koroška Slovenca sta se minulo nedeljo predala izzivu koroškega Ironmana 2001: Slovenjeplajberžan Filip Tschertou in njegova partnerica Šentjanžanka Lenka Weiss. Za Tschertoua je bil letošnji Ironman že tretji, Weiss pa je nastopila prvič. Medtem ko je Filip po drugi panogi - kolesarjenju -zaradi krčev v želodcu nadvse razočaran izstopil („Očitno nisem prenesel od organizatorjev pripravljene hrane, ki sem jo jedel med tekmovanjem”), je Lenka vztrajala do konca ter kot tretja najboljša Korošica s časom 13-ih ur in 50 minut prispela v cilj. Ro tekmovanju je bila seveda popolnoma izčrpana, toda nadvse srečna, saj tako zadovoljivega rezultata na prvem „Ironmanu” vsekakor ni pričakovala.
KOŠARKA
KOS jeseni tudi s člansko ekipo
Slovenski košarkarski klub KOŠ Celovec bo uresničil dolgoletne sanje in že letos jeseni s člansko ekipo tekmoval v prvi deželni košarkarski ligi. Kot je vodstvo kluba na posebnem sestanku pred tednom dni ugotovilo, so pogoji za ustanovitev članske ekipe s strani športnega kluba dani, tudi glede financiranja ekipe s sponzorji, predvsem iz slovenskega gospodarstva na Koroškem.
Tekme SAK v jesenskem delu prvenstva 2001/2001 v koroški ligi
Martin Bürger Ch. Kraiger
K/aus Griii
Ker je Pliberk krat-komalo odpovedal že dolgo načrtovano pripravljalno tekmo proti SAK (načrtovana je bila za to soboto), se bo moštvo trenerja Jagodiča pomerilo že danes, 20. julija, na tujem proti Launs-dorfu (18.30).
1.	krog: Šentandraž - SAK
2.	krog: SAK - Trg/Feldkirchen
3.	krog: Magdalen - SAK
4.	krog: SAK - Marija na Zilji
5.	krog: Wietersdorf - SAK
6.	krog: SAK - Treibach
7.	krog: Welzenegg - SAK
8.	krog: Lendorf - SAK
9.	krog: SAK - Landskron
10.	krog: St. Michael/L. - SAK
11.	krog: SAK - ATUS Borovlje
12.	krog: Breže - SAK
13.	krog: SAK-Nußdorf
14.	krog: SAK - Šentandraž
sobota, 4. avgusta 2001	18.00
petek, 10. avgusta 2001	18.30
sreda, 15. avgusta 2001	17.00
nedelja, 19. avgusta 2001	18.30
sobota, 25. avgusta 2001	17.30
nedelja, 2. septembra 2001	18.00
petek, 7. septembra 2001	18.15
nedelja, 16. septembra 2001 16.00 nedelja, 23. septembra 2001 17.00 sobota, 29. septembra 2001	17.00
nedelja, 7. oktobra 2001	17.00
sobota, 13. okrobra 2001	15.00
nedelja, 21. oktobra 2001	16.00
nedelja, 28. oktobra 2001	15.30
□
Praznik za Zahomec
„Hiša športa in gasilcev“ je novi vaški center v Zahomcu. Poslopje, ki so ga sezidali tudi s finančno pomočjo sredstev za slovensko narodno skupnost, bodo slavnostno odprli v petek, 27. julija ob 18.30.
OSEBE & DOGODKI
Pripravil Silvo Kumer
r—
Trenutno je vroče tudi pod Peco, zato so se libuški Matjaževo! skupno z Alenčicami odločili, da obiščejo slovensko morje. Na nadvse gostoljubni ladji LAHO, ob vinu, ribah in drugih dobrotah ter ob prepevanju domačih pesmi so ga uživali od Kopra do Pirana.
Na poti domov pa so se ustavili še pri Avseniku. Pri tem so zbrali potrebne moči, saj jih že kmalu čaka naporna in zahtevna organizacija □buškega žegnanja (24. in 26. avgusta).
MoPZ Kralj Matjaž je bi! preteklo nedeljo s soprogami in prijateljicami na izletu na slovenski obali.	Foto: Fera
Minister Wilhelm Molterer je 11. julija podelil certifikate 200 novim inštalaterjem za biološko toploto (Biowärme-Installateure). Med njimi je tudi mladi inštalaterski mojster Martin Polesnia iz Vogrč pri Pliberku. Molterer je v slavnost-
nem govoru čestital novim strokovnjakom in izrazil upanje, da bo v Avstriji odslej več toplotnih ogrevanj z biološko kurjavo. Molterer: „S tem pomagate ščititi okolje in varčevati olje in tok. Z novimi bio-kurjavami so v Avstriji v zadnjih petih letih privarčevani 2,3 mio. litrov olja.
Konji so na Zilji tudi danes še sestavni del prave kmetije, tako tudi pri Abuju v Zahom-
cu, kjer je doma zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) ek. sv. Janko Zwitter. Zwitter je že dolga leta tudi predsednik koroških konjerejcev in bo to ostal tudi v prihodnje. Na letošnjem občnem zboru je dobil zaupanje 65-ih članov, njegov konkurent Peter Petritsch pa le 20. Zwitter nad izvolitvijo ni bil presenečen, saj je za konjerejce v zadnjih letih veliko iztržil. Veliko iztržil pa je tudi v drugi funkciji, kot občinski politik. 27. julija bodo v Zahomcu odprli hišo športa in gasilcev, za katero ima Zwitter veliko zaslug.
Janka Zwittra so ponovno izvolili.
Minister Molterer je Polesnigu podelil ceritifkat.
Zegnanje na Veškem stanu je
na programu to nedeljo, 22. julija. Ob 10.30 bo sveta maša, nato pa sledi žegnanje na prostem, kjer bo za domače dobrote poskrbela Planinska skupnost Večna vas - Pod-gora. Veški pastir Blaž Kordež st. pa vabi obiskovalce v planinsko kočo na Veškem stanu, ki je odprta še do konca septembra, prav tako cesta na Veški stan. Na koči je mogoče tudi prespati, na podstrešju pa je dovolj prostora celo za skupine.
Veški pastir Blaž Kordež je pozdravi! na koči tudi novinarja „Radia dva“ Jurija Perča in Marico Stern-Kušej.