PRIMOŽ SIMO.MC KMETIJSTVO V LOŠKEM OKOLIŠU NEKDAJ IN DANES »Ce gredo loški kmetje na polje, Ločauov ni doma,« so rekli še pred kakimi 60 leti, torej ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja. V Loki je bilo tedaj še mnogo kmečkih posestnikov, in to ne samo na periferiji, ampak tudi v notranjosti mesta, vsa okolica z izjemo Železnikov, pa je bila popolnoma kmečka. Kmetovanje je bilo tedaj še zelo preprosto. Vse delo so opravljali kmetje izključno z roko. Zeli so s srpi, kosili s koso, ob nilatvi pa se je od vseh strani glasila pesem cepcev. Mlatev je trajala pri posameznem kmetu po tri tedne in več in zadrževala druga nujna opravila. Po sadovnjakih okoli hiš so rasla zelo visoka drevesa z redko krono v vrhu. Bile so to večinoma domače sorte kakor tepke, presedovke in druge inostnice, izmed jabolk v glavnem hlebarji in druge »sladke« sorte, katerih kakovost zaradi nesorazmerja med sladkorjem in kislino in zaradi drugih slabili lastnosti ni bila kaj prida. O kakem zati ranju živalskih škodljivcev in rastlinskih bolezni na sadnem'drevju in poljskih rastlinah ni bilo govora. Sfari načini gospodarjenja 2e v starih časih so bili naši predniki kmetje, bolje rečeno poljedelci, ki niso samo redili živine, ampak tudi obdelovali polje. Tudi ko so se naselili v svoji današnji domovini, so to ostali in polagoma napredovali, opuščali manj vredne, roparske načine ter se oprijemali boljših metod, kolikor so jim pač razmere to dovoljevale. a) PožigalništDo Med najstarejše načine gospodarjenja spada zlasti poiigalništvo, ki smo nanj naleteli v loških hribih še v minulem stoletju. Pri tem načinu se menja vata gozd in poljsko izkoriščanje zemlje. Po določenem zaporedju so posekali del gozda, les odpeljali za drva ali drugo uporabo, veje pa razvlckli po zem ljišču in jih skurili. Zemljo so nato prekopali in odstranili iz nje štore, nato pa so jo zrahljali z motiko (pozneje prcorali) za setev. Ogenj je uničil semenske in koreninske plevelne rastline, kakor tudi dobršen del živalskih škodljivcev, pepel pa je nudil zemlji kalijevo in fosforiio hrano. Popolnoma uničen pa je bil humus in s tem vsa dušična hrana za rastline. Zato se je zemlja že po nekaj letih izčrpala in posekati so morali nov del gozda, ki so ga ravno tako požgali, prejšnjo ledino pa so pustili, da jo je zarasel gozd. Požigalništvo pa so že v 9. in 10. stoletju začeli po malem opuščati, bodisi da so odslej zemljo kopali z motiko. knr pa je bilo zelo zamudno in je zalo . - 149 slabo preskrbovalo knietsko prebivalstvo s hrano, ali pa so jo obdelovali z ralom, ki so ga v 9. stoletju že opremili z železnim ravnilom na i-ilcu. Vendar pa se je požigahiištvo v liribovskih krajih, kjer je ljudem manjkalo zemlje, ki bi bila uporabna za poljsko obdelovanje, ohranilo deloma iu pome šano z drugimi sistemi še do konca minulega stoletja. Tako je bilo tudi v hribovskih krajih Poljanske in Selške doline, v strmih, težko dostopnih legah videti ta način izkoriščanja zemlje še pozno v 19. stoletju, dokler ga ni izpod rinilo obsežnejše pridelovanje krme za vedno bolj se razvijajočo živinorejo, kakor tudi gozdarstvo, ko so začele ob živahnejšem prometu rasti cene lesu. b) Triletno kolobarjeuje in uvajanje novih kuUur Požigahiištvo se je že kmalu v srednjem veku začelo umikati triletnemu kolobarjenju. Vse polje ene kmetije so razdelili na tri dele, tako da je bil en del v prahi, drugi del so posejali z ozimino, tretji dela pa z jarini žitom. To se je vrstilo v triletnem zaporedju: praha, ozimina, jarina. Na prahi se je pasla živina. Slaba stran tega zelo ekstenzivnega sistema je. da je posejanega preveč žita in le izjemoma izven kolobarja še kaka okopavina ali krmska rastlina. Ker se pod žitom zemlja zaradi nalivov in pripekajočega sonca strdi in se nič ne rahlja (kakor n. pr. v okopavinah), se močno zapleveli in izčrpa. Od srede 16. stoletja dalje so začeli na njive, ki so ležale y prahi, sejati ajdo in nekatere druge rastline, n. pr. peso. To je bilo zboljšano triletno kolobarjenje. V času vladanja cesarice Marije Terezije (1740—1780) se je v sklopu fizio- kratskih prizadevanj začela akcija za razdelitev skupnih pašnikov. S tem pa je nastala potreba po povečanem pridelovanju krme na njivah in zato je vlada s pomočjo kmetijskih družb, ki so se tedaj ustanavljale (v Ljubljani leta 1767). začela propagirati .setev krmnih rastlin na njivah, predvsem detelje. S tem, da so začeli na njivah v večji meri sejati deteljo, je bil omogočen velik na predek kmetijske proizvodnje. Ustvarjena je bila podlaga za izdatnejšo pre hrano živine in dani so bili pogoji za stalno zboljšcvanje zemlje in oliraiijauje njene rodovitnosti s pomočjo dušika, ki ga detelja nabira iz zraka. Z uvajanjem koruze in detelje ter nekoliko pozneje krompirja je triletno kolobarjenje prehajalo v redno menjalno kolobarjenje, kakor ga poznamo danes. c) Lehe Ce si se pred štiridesetimi leti peljal z vlakom iz Škofje Loke v Kranj, si videl njive zorane vse na čisto ozke kraje, tako da je bila ravno polovica zemlje v krajih, druga polovica pa v razorih. Tem krajem pravijo Ločani lehe. Tako so delali kmetje na Sorskem polju in v vsej ostali neposredni okolici Škofje Loke. Sicer tudi drugod po Sloveniji in sploh v Srednji Evropi orjejo na ozke kraje, toda ti obstoje vsaj iz šest ali osem brazd, včasih tudi iz več: v loški okolici pa je sestavljena vsaka leha samo iz dveh brazd. Ta posebnost. ki je ni bilo videti nikjer drugod, ne doma ne v tujini, zashiži. da se otme pozabi. Delali so tako. da so najprej razorali stare lehe z navadniiu plugom. Tja in nazaj grede so vrgli skupaj dve brazdi, od vsake strani razora eno. in tako zakrili prejšnji razor; v sredi pa so pustili majhne ostanke, tako imenovane 150 ' r osredke, ki so jih nazaduje, ko je bila zorana vsa njiva, še razpolovili z osipalnikom. Navedeni način je imel sicer nekatere lx)lj navidezne kot resnične pred nosti, a še večje škodljive posledice. Prednost oranja na lehe je bila, da se na mestu, kjer ob prejšnjem razoru vržejo zemljo od dveh strani skupaj in nastane nova leha, poglobi zgornja plast ter dobi rastlina, ki jo vsejejo na leho, vse pogoje, ki bi jih imela v globoki zemlji. Nadaljnja prednost leh je, da voda na njih ne zastaja, ampak se hitro odteka v razore in ker je površina zaradi valovite oblike povečana (ne pa tudi površina rodovitne zemlje!), voda tudi močneje izhlapeva in se njiva po dežju hitreje osuši. Na težki zemlji je to sicer prednost, na lahki pa je škodljivo. Tem številnejše so škodljive posledice leh. Polovica njive, to so razori, je stlačena od phigove drse in gnoja v tistem letu sploh ne dobi, ker se le-ta zaorje v lehe. Tako pridejo vse rastline v razorih v trdo, plitvo in nepognojeno zemljo. Seme v lehah in ono v razorih ne pride enako globoko, ne kali isto časno in ker zaradi neugodnih pogojev v razorih že tako slabše uspeva, se Žito ne razraste in ne zori enakomerno. Velik del zemlje, to so prejšnji razori, ostane nezoran. Tam se vgiiezdi plevel, ki ga vidimo bohotno rasti povrh lehe. V mokrih letih se voda zbira v razorih, kjer zastaja, v suhih dobah pa se zemlja še bolj izsuši. Raba strojev je popolnoma nemogoča. Prigovarjanja, naj bi opustili ta način dela. so ostala brezuspešna. Slučaj je nanesel. da sem pred drugo svetovno vojno več let opravljal službo referenta za poljedelstvo pri kmetijskem oddelku bivše banske uprave. Tedaj je v pospeševanju kmetijstva vladal sistem podpor. Ker so me kot agronoma lehe Sorskega polja l>odle v oči, rečem naprednemu kmetu iz Žabnice, naj si nabavi sejalnik in mu opišem vse koristi, ki jih bo imel od tega stroja, obenem pa mu kot pristojni referent obljubim prispevek banske uprave, k nakupu stroja. Isto rečem še drugemu in tretjemu kmetu. Kmalu so bili v vasi trije sejalniki; njih lastniki pa so morali orati na ravno (Ločani pravijo »na ploh«), če so hoteli sejati s strojem. Ti zgledi so vlekli in sejalniki so se že v nekaj letih udomačili na Sorskem polju, do druge svetovne vojne pa tudi v ostalih krajih loške okolice. Lehe so z malimi izjemami izginile in to je bil prvi začetek novo dobnega poljedestva v okolici Škofje Loke. Oljdelovalno orodje Prvotno orodje, ki so ga nporabljali naši davni predniki za rahljanje zemlje, je bilo ralo. Ljudje so odrezali in zaostrili močan kljukasto ukrivljen les in ga vlekli po zemlji, ki so jo s tem toliko razkrili, da so mogli zagrebsti vanjo seme. Iz rala se je že precej zgodaj v srednjem veku razvil plug, ki je 151 Oranj«.' na Ifhr: zgoraj osredki. sfiotUij stiuc Iclic (polna črta) in nove lohr (črlkano) imel nož ali črtalo, lemež in desko. Tak plug je bil ob koncu srednjega A'eka že popolnoma v rabi. Poleg pluga pa so za nekatera dela še vedno rabili ralo. Deska je bila do srede minulega stoletja lesena. Phigi z leseno desko so bili zelo »težki«, ne samo zaradi lastne teže, ampak še bolj zaradi velikega trenja, ki ga je povzročalo drsenje zemlje ob hrapavi leseni deski in ob ostalih delih pluga. Ker deska ni bila nič zavita, se je zemlja slabo obračala in so jo težko imdalje obdelovali. Za tak lesen plug en par konj ni zadostoval. Leseni plugi so ostali v rabi do srede 19. stoletja, ko je začela industrija izdelovati železne pluge, deloma pa še do začetka 20. stoletja. V okolici Škofje Loke so leseni plugi šele po prvi svetovni vojni začeli dokončno izginjali. Poleg navadnega pluga so v loški okolici že od nekdaj uporabljali tudi osipalni plug ali osipalnih, in sicer ne samo za osipanje krompirja, ampak tudi pri vsakem rednem orajiju. To je bilo tedaj, ko so še orali im ozke kraje, tako imenovane lehe. Osipalnik ima srčast lemež in na vsaki strani po eno desko. Pri oranju na lehe so ga rabili, da so z njim razpolovili osredke, ki so ostali, ko so na njivi najprej z navadnim plugom zasuli stare razore. Osipalni plug v tem primeru ni osipal, ampak le razpolavljal. V hribovitih krajih loške okolice pa so uporabljali in še vedno uporabljajo obračljivi plug ali cloplar. Tam ne morejo delati z navadnim plugom, ker obrača brazdo Ic-ta samo na eno, to je na desno stran. Ako bi hoteli z navadnim plugom orati po nagibih, bi morali obrniti brazdo enkrat navzdol, drugič pa navzgor, a ta bi se preobrnila in padla po nagibu, ali pa bi morali iti drugič v prazno, če naj bi padla brazda zopet po bregu navzdol. Kmetijski okoliši Kmetijstvo loške okolice lahko razdelimo v dva glavna predelu, namreč v nižinski in hribovski predel. K nižinskemu področju spada Sorsko polje, ostala bližnja okolica Škofje Loke in nižje ležeči deli obeh dolin. Hribovsko področje pa bi mogli razdeliti še v dva ožja podokoliša. namreč v hril>ovske kraje Poljanske in Selške doline. Navedeni trije predeli se v podnebnih razmerah med seboj precej razli kujejo. Poljanska dolina nagiblje proti Cerknem, to se pravi proti toplejšim goriškim krajem, v Selško dolino pa dotekajo od Ratitovca in ostalih Julijskih planin mrzle zračne gmote, kar povzroča v Selški dolini hladnejše podnebje in več padavin, kakor jih je v Poljanski dolini. O tem se lahko v teku vsakega leta ponovno prepričamo, če opaztijemo koliko močneje naraste ob deževju Selščica kakor Poljanščica. Tudi metereološki podatki nam to dokazujejo. Tako imajo v Selški dolini naslednje povprečne množine padavin na leto: Sorica 2122 mm. Dražgoše 2111 mm, Davča 2022 mm, Železniki 1974 nmi Bukovščica 1592 mm; v Poljanski dolini pa: Žiri 1933 mm. Lučine 1906 mm. Leskovica 1874 mivi. Trata 1768 mm, Rovte 1670 mm. Povprečne padavine, izračunane iz navedenih množin, znašajo v Selški dolini 1964 mm. v Poljanski dolini pa samo 1830 mm. A Škof ji Loki je povprečna množina padavin 1440 ram.' Podnebne razmere, ki so torej v obeh dolinah precej različne, vplivajo tudi na vegetacijo. Tako so v višjih legah Selške cloline letine poznejše kakor v istih nadmorskih višinah Poljanske doline. V gozdovih Poljanske doline pre vladuje marsikje bukev in v nasprotju s Selško dolino dobro uspeva kostanj. Ravninski del obeh dolin in Sorsko polje z bližnjo okolico .Škofje Loke obsega 21 katastrtskih občin, ki merijo skupaj 13.288 hektarjev ali 29 % vse 152 površine občine Škofja Loka. ki znaša 46.522 ha. Na posamezne zemljiške kategorije odj)adejo v ravninskem področju naslednje površine: njive 1781 ha, travniki 1841 ha. senožeti 433 ha, pašniki in planine 35 ha, kmetijska površina 4952 ha, gozd 7916 ha, roovskih krajih še vedno prevladovalo natiiraliio goxpodarslvo in je zato imelo kme tijstvo povsem drugačno j)0(lobo kakor danes. Ker so morali ljudje j^rcdvsem zadostiti potrebam lastne prehrane, je bilo poljedelstvo poglavitna gospodarska panoga. Poleg tega so sejali lan, da so pridelali vlakno za izdelovanje platna, medtem ko je gozdarstvo po pomenu zaostajalo in je bilo važno le toliko, da so dobili iz gozda drva in steljo. les i)a le. kolikor so ga potrebovali za nujna popravila in vzdrževanje stavb. Seveda so imeli v gozdu tudi rezervo za pomoč f>l) izrednih prilikah, n. pr. za izplačilo dot ali za druge nepredvidene izdatke, medtem ko lesna trgovina tedaj še ni nudila kmetu rednih dohodkov. Fe razmere so trajale nekako do začetka tega stoletja. 1 akrat pa sta promet in trgovina že segla tudi v hribovske kraje obeh dolin in gosi)odarstvo 153 Se je začelo bistveno spreminjati. Zaradi vedno večjega povpraševanja trgovine po lesnih proizvodih so začeli zlasti hriljovski kmetje svojo proizvodnjo pre usmerjati. Poljedelstvu naineiijeno j)ovršiuo so polagoma zmanjševali, na njivah so sejali več krmiikih rastlin, glavno pozornost pa so posvečali gozdu in njegove površine so, kakor kažejo podatki, vedno liolj naraščale, tem bolj. ker so bili naravni pogoji za gozdarstvo v teh krajih ugodni.'' Sicer pa gozdne površine v naših kliniatih tudi same od sebe naraščajo, če tega knielovalec načrtno ne ovira. To se dogaja zlasti na naših pašnikih in senožetih, kjer kosijo seno samo enkrat na leto. Na takih traviščih trpi podrast trav, ki jih dnši plevel, ruša pa peša ter jo bližnji gozd vedno bolj izpodriva in zarašča, kajti veter stalno zanaša seme gozdnega drevja na prejšnja travišča. Seveda pa v mnogih primerih kmetje tudi sami namenoma spreminjajo iravišča v gozd, da si s tem prihranijo delo in ker jim gozd donaša večje dohodke kakor kmetijsko izkoriščana zemlja. Levo: Osipalni plug ali osipalnik. — Dfsiio: Ucra za siišdiji' prn.-;! Kolikor toliko zanesljivo nam je mogoče ugotavljati spremembe D strukturi zemljiških kategorij le za zadnja desetletja tega stoletja, ko so naJti na raz polago statističui podatki, liidi le s[)renu'mbe so prav znatne in poučne in zato hočemo v naslednjem približno pokazati ta razvoj od časov stare Jugo slavije pa do' danes. V Avstriji namreč še niso vodili natančne kmetijske statistike po okrajih in občinah in zato ne moremo ničesar zanesljivega o tem reči. Pa tudi za ugotavljanje teh sprememb od predvojne Jugoslavije do danes obstajajo težake, ker so se meje političnih enot večkrat menjale. Od leta 1936 dalje je bila v Škofji Loki izpostava okraja Kranj, katere teritorij se skoraj docela krije z ozemljem današnje občine Skofja Loka. le da je teritorij te izpo stave obsegal še območje današnje občine Žiri in vasi Žabnica in Spodnje Bitnje. Skupna ])ovršina vseh zemljiških kategorij tedanje škofjeloške izpostave je znašala 50.092 ha. današnja površina vseh kategorij v povečani občini Skofja Loka sknpno z občino Žiri pa znaša 50.926 ha (v občini Žiri 4416 ha). Zato ne napravimo velike napake, ako površine iz let 1936 in 1938 primerjamo z onimi v letih 1953. 1954. 1955 in 1961. Da bi namreč dobili približno sliko, v kakšni smeri so se gibale spremembe površin, sem vzel statistične podatke za leti 1936 in 1938, potem za leta 1953, 1954 in za leto 1961. Ti podatki so razvidni iz naslednje tabele: 154 1936 1938 1933 1934 1931 1961 Njive in vrtovi .... 5.550 5.278 3.94? 5.995 4.059 4.005 149 154 Sadovnjaki 651 677 259 275 290 375 Travniki ....... 6.989 7.326 5.752 5.696 5.824 4.802 Pašniki 9.802 11.485 4.544 2.912 2.-99 6.225 Senožeti 4.219 6.754 6.713 Obdelana j)ovršina . . . 7.918 7.975 8.155 9.198 Kmetijska površina . . . 23.128 24.907 18.719 17.660 17.709 16.256 Gozdovi 26.900 30.254 31.229 31.545 52.955 Nerodovitna površina . . 1.275 1.919 1.805 1.872 1.755 Analiza teh številk tiani pove, da se je izvršila v teku let velika sprememba predvsem v površini gozdov, ki so močno narasli, in sicer od 26.900 ha v letu 1938 na 31.229 ha v letu 1954 in na 32.955 ha v letu 1961. torej skupno za 6055 ha ali za 22,4 %. Njive so zavzemale v stari Jugoslaviji znatno večje površine kakor danes. Do leta 1953 se je površina le-teh skrčila oer imenuje poberuh, za junij pa je v tem rokopisu zapisano ime bobov evel. Podobno kakor smo zgoraj za zemljiške kategorije podali njih fluktuacijo v zadnjih desetletjih, naj tudi za površine posameznih poljskih sadežev poka žemo, kakšne so bile spremembe v zadnjem času (zasejane površine v ha): 1956 l'J3S 1955 1934 1953 1961 Pšenica 1185 1048 699 655 596 5:4- Rž 536 485 289 291 198 158 Ječmen (ozimni in jari) ... 486 457 318 521 311 220 Oves 698 580 361 553 362 402 Proso • . 137 152 65 59 58 27 Koruza 89 111 95 102 96 98 Ajda 325 561 551 97 Krompir . 920 955 796 775 794 929 Črna detelja 661 659 410 423 400 543 iz te tabele vidimo predvsem, da se od leta 1936 do danes površina niti ene poljske rastline ni povečala, pač pa se je bolj ali' manj ol>čutno zmanjšala. Izjemo delata samo koruza in krompir, ki sla ostala na isti višini. Največje nazadovanje je utrpelo ravuo proso, ki je spadalo v srednjem veku med najvažnejše žitne rastline, ludi v Narodni enciklopediji piše S. Tro- janovič (pod geslom >Jela (hraniva)« na strani 144] naslednje: »Tako se po Vuku prije u Hrvatskoj žitom zvalo proso, Čime su se tada seljaci najviše liranili. Stari Slo veni pa i južni Slo veni najviše su se hranili prosom.« Še ves čas fevdalne dobe je jiavedeno proso med tistimi pridelki, od katerih je bilo treba oddajati desetino. Marsikje so ga sejali toliko kakor pšenice. Že pred drugo svetovno vojno so ga v loški okolici začeli opuščati. Od leta 1938 do leta 1961 pa se je njegova površina zmanjšala za celih 80 %. Zdi se, da bo proso ostalo kmalu samo še v pregovoru »kaša otročja paša«, če ne bo še ta izrek izgubil veljave, kajti današnji rod že zameluje kašo in zahteva namesto nje le Se mlečni riž. Nazadovanju prosa je največ kriva okolnost, da zahteva le-to skrbno oko- pavanje in pletev. kar pa je pri današnjem pomanjkanju delovnih moči velika ovira. Tudi njegova drugorazredna kvaliteta v primeri n. pr. s pšenico in mnogo manjša uporabnost mu močno zmanjšujeta vrednost. Za sušenje prosa, ki ob žetvi tako močno izpada, da ga je treba takoj omlatiti oziroma ometi, so postavili ob gospodarskem poslopju posebno na pravo tako imenovano »dero«. Ob poslopju stoje močni leseni stebri, ki nosijo dve vzporedni tračnici, na katerih leži lesen pod z nizkimi stenami ob straneh. Pod, ki nanj nasujejo proso, je na kolesih, da ga lahko po tračnicah ob dežev nem vremenu in ponoči porinejo pod streho. Podobno usodo kakor proso doživlja zadnja leta pri nas a]da. Ta kiiltura se je že od 16. stoletja dalje v naših krajih vedno bolj širila. Tedaj so jo sejali na polje, ki je bilo v prahi, pozneje pa so jo začeli sejati v žitna strnišča in tako je ostalo do danes. V mnogih evropskih deželah ajde ne poznajo, pač pa jo sejejo v Franciji in zlasti veliko v Ukrajini, kjer delajo iz nje kašo kakor mi iz ječmena in prosa. V naših krajih sejejo dve podvrsti, namreč črno in sivo. Črna ajda je pri nas starejša, sivo pa je uvozila Kmetijska družba 156 že pred prvo svetovno vojno iz 1'raneije. ker je rodovitnejša. vendar ima črna boljšo moko. Dasi je bila ajda zaradi visoko cenjenih žgancev in v loški okolici zaradi narodne jedi >medle« nekdaj močno priljubljena, jo sedaj zelo zapostavljajo, ker so njeni pridelki majhni, še ti zelo nezanesljivi in ker jo je treba sejati ravno v času, ko je kmet najbolj obremenjen z drugim delom. Od leta 1955 do leta 1961 se je površina ajde zmanjšala za 70 %• Vendar ima ajda za loškega kmeta in sploh za Slovenca poseben čar. Vonj, ki ga uživamo, če gremo mimo njive s cvetočo ajdo, pogled s hriba na polje, na katerem se menjajo belordeče zaplate ajde z drugimi sadeži, njen l)lagodejni vpliv na donosnost čebcloreje, vse to lx) še dalje ohranilo naklonjenost našega kmeta ajdi in pesem bo še vedno pela: »Po Koroškem, po Kranjskem pa ajda zori...« Lepo baja o ajdi naš loški bard Cvetko Golar: »Kako žive in mlade in lepe so bile zopet njive, na katerih je zacvetela ajda, čez katere se je razlilo rdeče in belo morje, dehteče in sladko. Njiva je šumela in pela. čebela se je gnetla pri čebeli, kakor da poganja zemlja živ cvet iz sebe.«' Pri žitih (ajda v botaničnem pogledu ni žito) je padec, če izvzaniemo rž, nekoliko manjši. Pšenice je danes za okoli 50%, rži za 70%, ječmena 54% in ovsa za 23 % manj kakor leta 1936. Med krušnimi žiti je najbolj nazadovala rž, ki so jo v začetku tega stoletja veliko sejali, da so pridelali skopo za pokri vanje streh. Pozneje so jo iz navade nekaj časa .še sejali, a ker je njen pridelek zelo odvisen od lepega vremeim ob času cvetenja in zato precej nezanesljiv, njena porabnost pa znatno manjša kakor pri pšenici, so jo začeli opuščati. Koruza je začela prihajati v severne pokrajine Balkana od juga sem. ko so začeli te dežele osvajati Turki. V Sloveniji se pojavi šele sredi 18. stoletja, a samo na Dolenjskem, medtem ko v teh časih na Gorenjskem še ni udoma čena. Koruza zahteva pač precej več toplote kakor druga žita in znatno več dela. Na Gorenjskem so jo ponekod že sejali v drugi polovici 19. stoletja, v loški okolici se pa z malimi izjemami dolgo ni mogla udomačiti. Se pred prvo svetovno vojno so imeli kmetje navado reči. da je koruza samo za prašiče. Več veljave je dobila šele po prvi svetovni vojni, ko so tudi Ločani spoznali vred nost koruze za človeško prehrano. Danes se je seje približno toliko kakor v stari Jugoslaviji, medtem ko so površine drugih njivskih kultur nazadovale. Krompir je glavni poljski pridelek tako v nižinskih kakor tudi v hribov skih krajih loške okolice, ki je od začetka tega stoletja pa do danes edini obdržal svojo površino. Na Kranjskem so ga začeli uvajati v drugi polovici 18. stoletja. Največ zaslug za to ima Kmetijska družba v Ljubljani. Sajenje krompirja so posebno t)ospešile slabe letine v letih 1785—1787. Tedaj pa se je udomačil le na Do- leTijskem in deloma na Notranjskem, zelo malo pa na Gorenjskem. Tu se je priljubil šele v hudih letih 1815—1817. ker je prav tedaj dobro obrodil in ker takrat še ni bil popisan v urbarjih med starimi dajatvami. Pozneje so pobirali od krompirja dvajsetino. Sredi 19. stoletja pa se je močno pojavila krompirjeva plesen (Phvtophthora infestans), ki so jo tedaj skušali omejiti s primernim kolobarjenjem in saditvijo odpornih vrst, uspehi pa so bili skromni. Šele v osemdesetih letih se je pridelek zopet dvignil. Tabela kaže. da je v stari .Jugo slaviji pšenica zavzemala večjo površino kakor krompir, danes pa je razmerje obratno. Pred vojno je bila glavna sorfa »oneidovec« ali beli domači krompir, la po kvaliteti odlična sorta je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uvožena 157 iz Češke in je dolgo kljubovala degeneraciji, v zadnjih letih pred zadnjo vojno pa je močno opešala. Razen »oneidovca« so sadili tu še sorti modri domači krompir in rožnik, l^eta 1936 je bila nvožena iz Hoiandije srednje rana sorta »bintje«, ki je še danes precej razširjena. Me.9 61.9 156 l-(.5 180 162 Razlika med povprečnimi hektarskimi donosi pred zadnjo vojno in po njej je torej več kot očividna. Na drugi strani pa moramo podatke predvojne statistike, kar se tiče višine pridelkov, sprejeti z določeno rezervo. Na splošno je treba reči, da so bile te številke nekoliko prenizke. Vendar je neizpodbitno dejstvo, da so se pridelki po vojni izredno zvišali. Po statistiki znaša za občino Škofja Loka to zvišanje pri žitih od 60—80 ^, pri krompirju pa kar 240 %. Tako močno zvišanje je predvsem posledica naprednejšega obdelovanja zemlje, med drugim oranja na široke kraje oziroma »na ploh«, uporabe sejalnih strojev in pa znatno večje uporabe umetnih gnojil. .Saj je samo Kmetijska za druga v Škofji Loki razpečala v letu 1955 skupno 4219 ci vseh umetnih gnojil, medtem ko so pred vojno kupovali umetna gnojila le posamezni, zelo redki kmetje. Največji delež pri dvigu pridelkov pa imajo zboljšana semena, ki se danes uvajajo, tako n. pr. visokorodne italijanske sorte pšenice, hibridna koruza ter domače in tuje visokordne sorte krompirja. Mehanizacija Posebno velik napredek v sedanjem stoletju moremo zabeležiti v mehani zaciji kmetijstva. Ne samo na \cčjih. prej veleposestniških, danes socialističnih kmetijskih obratih, ampak tudi na kmetskih posestvih se ročno delo vedno bolj umika strojnemu. 159 Najprej se je začelo pri mlatvi. Cepcem so sledile mlatihiice na pogon z vitli. Vitel (gepel) je pomožni stroj, ki prenaša živalsko silo na delovni stroj (mlatilnico, slamoreznico). Bili so večinoma ležeči, nekaj pa je bilo tudi sto ječih vitlov. Ležeči vitel je sestavljeii iz vprežnega droga, prenosnega zobatega kolesja in vratila. Zobato kolesje, ki mora biti popolnoma pokrito, da se pre prečijo nesreče, je montirano na obodu, ki je trdno zakopan v zemljo. S ko lesjem je spojeno vratilo (velna), katerega prvi del leži na zemlji, od sredine dalje, kjer je spojka, pa gre drugi del vratila, ki žene mlatilnico, poševno navzgor proti mlatilnici. Vitle so imeli le posamezni posestniki za svojo lastno rabo. Njih zmog ljivost ni bila posejjno velika. Z njimi so žito samo omlatili: če so vpregli par konj, pa je bilo mogoče gnati mlatilnico, ki je tudi stresala slamo. Vkljub temu pa je bilo delo zelo pospešeno in olajšano, ker je ravno najbolj naporni del mlatve opravil stroj. Mlatilnica na pogon z vitlom je mogla omlatiti v desetih urah 50—90 q snopja. Potrebnih je bilo 6 ljudi in dva konja za pogon vitla. Za primerjavo z ročno ndatvijo omenim, da omlatijo 4- ndatiči v 10 urah največ 6 q snopja. preračunano na 6 ljudi 9 q. \ tcni času je bilo torej mogoče onilatiti •i —^-- Mlatilnica na vitel (gepl) na pogon z vitlom 6-kratno do 10-kratno količino snopja v primerjavi z ročno nilaivijo. Prišteti je le še treba delo dveh konj. Z vitli, ki so bili v loški okolici zelo razširjeni, so mlatili proti koncu prejšnjega in v začetku sedanjega sto letja do prve svetovne vojne, danes pa so popolnoma opuščeni in jih je težko še kje videti. V ravnini jih nadomeščajo velike mlatilnice na električni j)ogon, v hribih pa omlati vsak kmet svoje žito. ki ga tako ne seje veliko, z malo mlatilnico, ki samo izmlati zrnje. Tudi mlatilnice v hribih žene elektrika. Za skupno uporabo so deloma že v stari Avstriji, še bolj pa v predvojni Jugoslaviji vedno bolj nabavljali mlatilnice na motorni pogon z dvojnim čišče njem, in to večinoma v zadružni sku])nosti. Mlatev na motorni pogon se seveda Se mnogo bolj pospeši kakor na i)ogon z vitlom. Mlatilnica srednje velikosti, ki ima 120 cm širok boben, omlati v 10 urah "500—'iiO q snopja, to je približno pridelek z 1 ha. Taka mlatilnica istočasno strese slamo in žito popolnoma očisti. Za strežbo je pa treba 15—18 ljudi. Mehanizacijo dela močno pospešuje elektrifikacija, ki je v loški okolici tudi v hribih do kraja izvedena, tako da morejo vsa opravila, ki so zmožna mehanizacije, n. pr. žaganje drv, rezanje slame, mlatev. opravljati strojno. Seno kosijo z vprežno kosilnico, le po bregovih še s koso. V novejšem času pa se tudi v bregovitem svetu poslužujejo posebnih, v ta namen konstruiranih kosilnic na ročni pogon. 160 žita nič več ne žanjejo s srpom, kar je bilo v tridesetih letih še v-ideti, ampak ga kosijo s koso, ki ima na kosiSču posebne vile, da žito lepše pada in ga laže vežejo. Kosijo pa ga tudi s kosilnim strojem kakor travo, ki pa je za to delo posebej prirejen (gl. sliko!). Živinoreja Že v letih po končani kolonizaciji Poljanske doline je bila živinoreja v hribovskih krajih loškega gospostva važna gospodarska panoga. Dr. P. Blaznik je raziskoval ter razmere za dve županiji tedanjega loškega gospostva, in sicer za županijo Illevni vrh in žui)aiiijo Žiri. Leta 1510 je v hlevnovrški županiji imela tretjina gruntov več kka. pač pa ležita v njeni neposredni bližini: prijjadaH sta loškemu gospostvu freisinških škofov in bili tako dolga stoletja povezani z usodo Škofje Loke. Zato ni ne upravičeno, da nekdanje živinorejske razmere v teh dveh županijali ])rimer- jamo z današnjim stanjem te kmetijske panoge v sami občini Škofja I^ka. Obenem pa dobimo po analogiji vpogled v kmetijstvo ožjega loškega okoliša v prejšnjih stoletjih. V 19. stoletju je bila govedoreja v Poljanski dolini manj ijoruenibna. pač pa so redili tako v Poljanski kakor tudi v Selški dolini mnogo drobnice. Od začetka 20. stoletja pa je začela reja drobnice močno nazadovati. Le med prvo in drugo svetovno vojno so redili kmetje po obeh dolinah zopet več ovac, vendar je to stanje trajalo le malo časa. V minulem stoletju in še do prve svetovne vojne so v .Selški dolini rodili tudi tako imenovane plemenske vole: to so bili ndadi delovni voli. ki so jih spomladi prodajali na sejmih v .Škofji Loki in v Kranjn pa tudi v Poljansko dolino. " I-oški razgledi 161 .2.029 1.479 4.788 881 410 11.545 1.513 5.146 2.762 369 11.584 1.238 6.287 1.143 1.143 Reja molzne in plemenske govedi je popolnoma prevladala nad rejo drob nice in se začela v obeh dolinah močno razvijati šele v začetku tega stoletja. Posebno vneti in napredni živinorejci so bili Selčani, saj so že v začetku tega stoletja ustanovili v Selcah živinorejsko zadrugo, ki je po strogih strokovnih pravilih vzgajala in odbirala plemensko živino. Bila je to ena prvih živino rejskih zadrug na Kranjskem. Plemenska ži-vina iz Selške doline — tako krave kakor biki — je tudi vedno uživala v vsem okolišu najboljši sloves. Spremembe v obsegu posameznih panog živinoreje od časov predvojne Jugoslavije do danes so razvidne iz naslednjih podatkov. l'r>6 I93S Vrn 1%1 Goveja živina .... 12.974 Konji 1.542 Prašiči 4.904 Ovce 98 Koze 437 Število goveje živine se torej ni spremenilo v omembe vrednem obsegu. Pač pa so danes cilji živinoreje precej različni od onih v prejšnjem stoletju in še v stari Jugoslaviji, ko je bil glavni rejski cilj proizvodnja mleka in mesa za potrebe domače potrošnje, medtem ko se posveča danes, v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, mnogo skrbi proizvodnji specialnih kakovostnih pri delkov ne samo za domači, ampak tudi za zunanji trg. Pako se n. pr izredi danes v loški okolici letno okoli 260 glav mlade pitane govedi in 600 prašičev bekonov. Tudi veliko mleka se danes porabi za pitanje prašičev in mladih govejih živali. Za priplod goveje živine se danes kmetovalci ne poslužujejo več samo bikov, ampak se krave v v^seh prometno dosegljivih krajih imietno oseme- njujejo. Delujeta dve o.'iemenjevalni ekipi, ki po stalnem dnevnem redu obisku jeta določene kraje. Leta 1960 je bilo osemenjenih 879 krav, in sicer 63 % s semenom cikastih (pincgavskih) bikov, 25 % s semenom f rizijskih in ostalo' s semenom lisasto-sivih (Jersev-herefordskih) bikov. Po starem načinu se z biki oplojujejo krave v oddaljenih hribovskih krajih. V vsej občini je še 71 bikov, večinoma simentalske, le nekaj jih je še pincgavske pasme. Z umetnini o.se- menjevanjem se je rodovitnost krav izdatno zboljšala, ker biki ne prenašajo več spolnih bolezni, kar je v prejšnjih časih neprestano povzročalo jalovost krav in s tem občuten izpad prirasti mladih živali. Število konj, ki je v prvih desetletjih tega stoletja močno naraslo, se od leta 1936 po malem stalno zmanjšuje: od leta 1936 do 1961 je padlo za 20%. Videti je, da so kmetski posestniki v glavnem obdržali konje, le za prevoz ništvo je sedaj, zaradi razvoja avtomobilizma, potrebnih manj konj. Prašičereja, ki je bila v teh krajih vedno pomembna panoga, se je zaradi donosnega pitanja v zadnjem času še ojačala. Od leta 1936 do danes je na rasla za 22 %. Reja drobnice je bila nekdaj v Poljanski in Selški dolini na prvena niestu, zlasti ovčereja, kar je razvidno že iz tega, da so morali Sopotničani sredi 18. sto letja poleg ostalih dajatev oddati zemljiškemu gospodu vsako tretje leto po enega koštruna, vikaTJu v Škofji Loki pa vsako leto volno ene ovce. Po drugi svetoATii vojni se je število drobnice precej dvignilo (leta 1955 je bilo 2762 ovac in 369 koz), potem pa je zopet nazadovalo. . : • 162 Pašništvo Živinoreja Selške doline lemelji v visoki meri na planinskem pašništvu, ki je v teh krajih zelo starega izvora. Kmetje so imeli že takoj v začetku fevdalne dobe v gozdovih in na planinah pašne pravice; v gozdovih poleg lega tudi pravico steljarjenja in pridobivanja lesa za kurjavo in za nujne gospodarske potrebe. Medtem ko so bili kmetje na intenzivno obdelanih zem ljiščih, kot so njive, vrtovi in travniki, individuahii uživalci, pa je bil užitek pašnikov, planin in gozdov urejen na kolektiven način. Nastale so srenje, ki so urejale gospodarsko življenje vaščanov, tako način oospodarjcnja na obde lani zemlji (čas setve, žetev in drugih del, ureditev skupne paše na strniščih itd.), kakor tudi izkoriščanje skupnih zemljišč na gmajnah in planinah, zlasti, koliko živine sme posamezni kmet pasti. Te prastare pašne pravice, ki so si jih pridobili kmetje na planinah in v gozdovih že v davnih fevdalnih časih, so skušali zemljiški gospodje, ki jim Kosilni stroj za žetev žita, ko je pripravljrn za dcio (levo) in ko ]e pi-i()ra\ Ijcii za pt('\o/ ((l(~iio) je pripadala prvotno samo izključna pravica lova in soudeležba pri pašnih pravicah, čimbolj omejiti. Sčasoma so si prisvojili nad gozdovi popolno last ninsko pravico, pogozdovali so pašna tla in določali dolgoletne dobe za varstvo mladega podrastja. Kmetom upravičencem so ostale le še gozdne in pašne služnosti, tako imenovane servitute, ki so jih skušali zemljiški gospodje odkupiti na način, ki bi bil zanje čimbolj ugoden. Po zemljiški odvezi leta 1848 je delovanje srenj prenehalo in gospodarskih poslov, ki so jih prej opravljale srenje, ni nihče prevzel ne na skupnih pašnikih in v gozdovih in tudi ne na graščinskih zemljiščih, ki so bila obremenjena s pašnimi pravicami v korist kmetov oziroma srenje. Tako so začeli posamezniki samolastno izkoriščati ta zemljišča in nastalo je divje in neurejeno roparsko gospodarstvo. Šele od leta 1883 dalje je začela avstrijska zakonodaja urejati ta vprašanja z državnimi in deželnimi zakoni. To so bili tako imenovani agrarni zakoni. Organizirale so se agrarne skupnosti, ki pa so imele mnogo manjše delovno območje kakor svoj čas srenje. Njihova naloga je bila uprav ljanje skupnih pašnikov in plauin kakor tudi upravljanje pašnih pravic na zemljiščih, obremenjenih s pašnimi servitutami. Ves čas od izdaje agrarnih za konov do drnge svetovTie vojne, so bile agrarne skupnosti nositeljice našega pašnega gospodarstva. 163 Ker so bile agrarne skupnosti ustanovljene v duhu stare miselnosti, raz mere v teh skupnostih pa so se v teku dolgih desetletij v mnogočeni spremenile, in ker so v njih nastale razne neskladnosti, je bilo nujno potrebno vprašanje skupnih pašnikov na planinah na novo urediti. Sad teh prizadevanj je repu bliški zakon o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem biošUi agrarnih skupnosti z dne 6. marca 1956. Po tem zakonu je upravljanje premoženja bivših agrarnih skupnosti, ki je bilo s posebnim zakonom o agrarnih skupnostih iz leta 1947 razglašeno za splošno ljudsko premoženje, prepuščeno občini, na katere območju ležijo ta aemhjišča. Uredijo se skupni pašniki, ki jili občinski ljudski odbori dodelijo v trajno tiporabo kmetijski zadrugi ali posebni pašni skupnosti. Pašno skup nost, ki je pravna oseba, sestavljajo kmetijske zadruge, kmetijsko posestvo in druge kmetijske organizacije z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen. Skupni pašniki služijo paši živine pašnih interesentov, to je kmetijskih organi zacij in zasebnih kmečkili gospodarstev na območju, za katero je pašnik na menjen. Pašni interesenti se morajo priglasiti pašnemu odboru kmetijske zadruge oziroma odboru pašne skupnosti zaradi vpisa v seznam pašnih in teresentov. Za nadaljnjo tisodo planinskih pašnikov je odločilnega pomena tudi do ločba.za^^^Ofia o gozdonih iz leta 1961 (Uradni list URS. št. 30-262/61). ki pravi: »V gozdovih paša ni dovoljena. Izjemoma se v gozdovih, v katerih se je do uveljavitve tega zakona že paslo, more dovoliti paša do določenega roka, toda le za potrebe skupnih pašnikov.« S tem je končnoveljavno uiejeno vprašanje paše v gozdovih. Kmetje Selške doline so imeli do sedaj naslednje pašnike oziroma planine: Klom 30 ha, Rovt in Ratitovec 50 ha. Zgornja daiijarska planila 60 ha. Spodnja danjarska planina ?0 ha, Kaiišnik 1 ha. Porezen 1,50 ha, Ravne 32 ha, Marlinj vrh 19 ha. Davča-Povdn 15 ha, Golica 28,70 ha, Sorski in Spodnješorski pašnik 97 ha, Mlake 35 ha. Pri imenovanih planinah so navedene pašne površine, ki jih dobimo, če od. skupne površine planine odštejemo z gozdnim drevjem porasle predele: to je reducirana površina pašnika. Večina teh planin ima med pašniki tudi z gozdnim drevjem bolj ali manj porasle dele. Dclonia čisti pašniki so v Martinj vrhu, na planini Rovt in Rati tovec, na Zgornji danjarski planini in pa višji del Spodnje danjarske planine. Izmed vseh selških planin jja ijiia najboljše pogoje za ureditev dobrega skuj)- nega pašnika okroglo 100 ha obsegajoča površina Zgornje in Spodnje sorske planine in Zgornja danjarska planina, medtem ko na nekaterih drugih pla ninah zaradi preveč strme lege, prevelike vetrovnosti in plitve skalovite zemlje ni pogojev za donosno pašo. V Poljanski dolini pasejo danes samo še vasi, ki leže v zahodnem poljočju Blegoša. Planina v Blegošu obsega približno 400 ha, a je od tega skoraj 320 lui gozda. Ker je nekaj parcel splošnega ljudskega premoženja vrnjenih bivšim lastnikom, ostane dejansko za ureditev skupnega pašnika samo 12 ha. Strokovnjaki Obl.O Škofja Uoka so ugotovili, da je sedanja zmogljivost planin glede prehrane pasoče se živine majhna in da bi bilo predvsem potrebno razmejiti gozdove ofl pašnikov. Na planinah Ratitovec. Spodnja danjarska planina. Kaiišnik. Domača planina vasi Prtovč, Mlaka in Donmča planina vasi Sorica se živina ne pase samo na pašnem svetu, ampak tudi v gozdu. Strokov njaki trdijo, da se zaradi paše v gozdu zmanjša prirast lesa in podaljša ob- liodnja \ gozdu za 10 let in da gozdna paša ne povzroča škode samo gozdarstvu, 164 ampak da je tudi za živinorejo neracionalna, ker da izgublja živina na gozdni paši preveč energije, zlasti če je teren skalnat in strm. paša pa pičla. Na planinah, ki obsegajo delno tudi gozdne sestoje, bo v smislu določb zakona o gozdovih potrebno najprej lazmejiti gozd od pašnikov. Na štirih domačih pašnikih oziroma planinah je bivša občina Železniki že leta 1960 prepovedala pašo v gozdovih in določila število glav živine, ki se sme v letih 1960, 1961 in 1962 še pasti. Občina Škofja Loka ima v načrtu, da bo izdala odločbo o določitvi skupnih pašnikov in njih dodelitvi kmetijskim za drugam, ki morajo sestaviti pravilnike o skupni paši in poslovnike za pašne odbore. Planine oziroma skupni pašniki se bodo dodelili za Selško dolino Gozdarsko-kmctijski zadrugi na Cešnjici, pkiuina na Blcgošu za Poljansko dolino pa Kmetijsko-gozdarski zadrugi »Blegoš« v Gorenji vasi. Sprejeto je načelo, da je treba planine očistiti grmovja, jih pognojiti in začeti .s pregonsko pašo iz čredinke v čredinko. Pasti se sme le toliko živine, kolikor prenese zmogljivost pašnika. Na pašnikih blizu vasi bo mogoče pasti tudi molzno živino, ker se živina vsako jutro žene iz hlevov na pašo in se jo zvečer prižene domov. V oddaljenjcše pašnike pa se bo gonila le jalova živina. Urejen bo velik skupni pašnik na Sorski planini s površino 10? ha. Predvideno je, da se lx) gradil vodni rezervoar za primer suše. Pašnik bo razdeljen na 6 čredink. velikih 16—25 ha. V vsaki čredinki se bo pasla živina v prvi polovici pašne dobe 3 do 4 dni. v drugi polovici pa 4—5 dni. Po eno čredinko bodo vsako leto kosili. S pravilnim čredenjem, gnojenjem in ostalim oskrbovanjem travnatega sveta bo kmetijska zadruga lahko prepasla 220 glav mlade ali 150 glav odrasle živine. Pašnik na Sorski planini bo močno raz bremenil druge pašnike, ki bodo odslej naprej bolje oskrbovani in gnojeni. Kooperacija V oibčini Škofja Loka delujejo tri kmetijske zadruge, od katerih je po teritorialni razsežnosti in po gospodarski moči najvažnejša zadruga v Škofji Loki, Med drugimi dejavnostmi te zadruge je zlasti omembe vredna kooperacija s kmetovalci privatnega sektorja. Pri kooperaciji sodelujeta zadruga in kmet tako, da na pogodbeni način muli zadruga kmetu določena i)roizvo(lna sred stva, ki jih kmet sam nima in si jih zaradi nezadostne kapitalne moči sam ne more nabaviti, medtem' ko se kmet pogodbeno obveže, da bo prodni zadrugi del pridelka in da se bo pri proizvodnji zanesljivo in točno ravnal po stro kovnih navodilih in predpisili zadruge. K(M)perant uživa ugodnost, da od kupuje zadruga njegove proizvode po prednostnih cenah in da si more proizvodna sredstva, n. pr. gnojila in zatiralna sredstva, nabaviti po nižjih cenah. Tudi mn omogoča zadruga strojno obdelavo, kar bi mu bilo sicer zaradi premajhnega obsega njegove kmetije nemogoče. Pri Kmetijski zadrugi v Škofji Loki je bilo v letu 1961 okoli 80% vse s krompirjem posajene površine pogodbeno Aezane. Zadruga je pridelovalcu predpisala sorto poznega ali zgodnjega krompirja ter način obdelovanja in gnojenja, zlasti tudi količine posameznih gnojik Posebni predpisi in ugodnosti so veljale za semenski krompir. Še večji je bil obseg kooperacije v živinoreji. A letu 1961 so kmetje zredili v kooperaciji z zadrugo 260 glav mlade goveje živiiu- za pitanje in nad 70 glav odrasle govedi, v glavnem volov, prašičev bekonov pa nekaj nad 600 glav. Tudi za pitanje živine so bili izdani strogi predpisi, posebno za bekone. ki se 165 morajo pitati točno po navodilih, ker sicer niso priznani za bekone in iic uživajo ugodnosti zanje določenih visokih cen. Tudi proizvodnja mleka je bila v visoki meri zajeta v kooperacijo, tako da je bilo nad 90 % proizvodnje pogodbeno vezane. Določena je bila za vsakih 10001 mleka potrebna površina travnikov in predpisan način gnojenja z domačimi in umetnimi gnojiH. Kooperacija se je tudi v loškem okolišu izkazala kot najprimernejši način, kako s socializacijo proizvodnih sredstev odstraniti pomanjkljivosti malopo- sestniških obratov in zagotoviti sodobnemu stanju znanosti ustrezno agro tehniko ter zvišati proizvodnjo. Socialne in gospodarske razmere Kakor vsi slovenski kmetje je bil tudi loški kmet v srednjem vekti in še nekaj stoletij potem tlačan, podložen svojemu zemljiškemu gospodu. Le malo je bilo svobodnih kmetov. Kmet ni bil lastnik, ampak le uživalec posestva, za katero je moral plačevati najemnino v obliki desetine in tlake. Zemljiški gospod ni bil samo lastnik zemlje, ampak tudi neomejen gospod nad ljudmi, ki so bili naseljeni na posestvu in ki jih je stnel zamenjati, prodati ali kupiti. Kmet sploh ni bil osebno svoboden in ni bil niti gospodar samega sebe. Bil je nevoljnik (nemško: leibeigen), kar pomeni, da je bil zemljiški gospod »lastnik njegovega telesa«. Grunta, ki ga je obdeloval, kmet ni smel zapustiti in se ni smel izseliti v drugi kraj, niti se ni mogel poročiti brez dovoljenja zemlji škega gospoda. Te razmere so trajale do 15. stoletja. Iz raznih vzrokov pa je morala začeti zemljiška gospoda popuščati in prejšnje nevoljništvo se je po lagoma spremenilo v podložništvo z bolj ali manj točno določenimi dolžnostmi in pravicami. Medtem ko so prej graščaki poljubno razpolagali z delovno silo nevoljnika, so se pozneje delovne dolžnosti določile in vpisale v zemljiško knjigo, imenovano urbar. Razmerje kmeta do zemljiškega gospoda »e je uredilo tudi tako, da je postal kmet dedni uživalec posestva in da ga gospodar ni smel poljubno iz gnati s kmetije, če je na njej skrbno gospodaril. Ce pa je komisija ugotovila, da kmet nemarno gospodari, je smel zemljiški gospod uživalca zamenjati, kar Se je včasih tudi zgodilo. Loški kmetje so bili že od začetka 11. stoletja podložniki zemljiškega gospostva freisinških škofov-, ki so to ozemlje imeli v lasti do leta 1803. Pod brižinskimi škofi je živel loški kmet v približno enakih razmerah kakor dru god po Sloveniji, vendar je bil njegov položaj v prvih stoletjih na splošno znosnejši kakor pod nekaterimi grofi. S tlako so bili nekoliko manj obreme njeni kakor pri grofih, ki so stalno bivali na svojem gradu. Freisinški škofi so namreč večino zemljišč v lastni upravi kmalu nehali obdelovati in tako so morali tlačani delati le na graščinskih vrtovih in vzdrževati poslopja. Velik del tlake je odpadel tudi na prevažanje vin z Dolenjske v Freising. Pač pa so morab tlačani opravljati razna hišna dela tedaj, kadar je bil zemljiški gospod v Loki, a to je bilo redkokdaj. »Kadar se je mudil škof v Loki«, piše Josip Gruden v Zgodovini sloven skega naroda, »so morali podložniki prinesti potrebno meso v kuhinjo, in sicer po določenem redu. Eni so donašali ribe. drugi kapuue. zopet drugi so morali nositi v kuhinjo vodo in tamkaj pomagati pri kuhinjskih opravilih. Dolžni so bili vrh zidovja okoli vrtov položiti trnje, plaviti po vodi les. spravljati sneg 166 s hlevov in snažiti dvorišče.« Te in še mnoge druge dolžnosti tlačanov loškega gospostva vsebujejo po Grudnu zapisniki loškega gospostva iz 12. ter deloma iz 13. in 1-i. stoletja.* Proti koncu srednjega veka pa se je položaj loških podložnikov iz raznih vzrokov poslabšal. Predvsem so zaradi vedno hujših turških vpadov naraščala bremena za obrambo dežele, ki so jih deželni stanov-i nakladali kmetom, dasi so ravno ti trpeli največ škode. Poleg tega so večali težave nekateri brezvestni oskrbniki, ki so izkoriščali svoj položaj tako na škodo zemljiškega gospoda in še bolj na škodo tlačanov. Zaradi vedno bolj neznoisnega položaja je rasla nevolja kmetov in tako je prišlo leta 1488 do odkritega upora, ki pa je bil leta 1492 zatrt. Ker pa so se starim težavam v začetku 16. stoletja pridružile še nove, zlasti ko je leta 1511 potres močno poškodoval grad in je tlaka zaradi obnove gradu vedno huje naraščala, je uporniško razpoloženje tlačanov do bivalo vedno novega netiva in ob splošnem uporu slovenskih kmetov leta 1515 na novo močno oživelo. Pa tudi ta vseslovenski kmečki punt je bil zadušen in sledile so hude kazni in nova bremena. Za loškega kmeta je bilo važno leto 1803, ko je država odvzela freisinškim škofom njihovo loško gospostvo, ki je prešlo v državno last. Marsikatero tla čansko delo, ki so ga prej opravljali kmetje zemljiškemu gospodu, je s tem odpadlo, desetina pa je ostala in so jo tlačani odvajali državni upravi. Tudi francoska okupacija, ki je kmalu nato sledila, je močno omajala stare fevdalne temelje. Zahtevani po popolni odpravi podložništva se vlada ni mogla dolgo upirati in je 4. marca 1849 z zakonom določila, katere služnosti se odpravijo brezplačno in za katere se mora zemljiškim gospodom plačati »zmerna« odškodnina. To odškodnino je plačala deloma država, za odplačilo ostalega dolga pa so se ustanovili deželni zemljiškoodvezni zakladi (fondi). Drugo polovico so morali kmetje plačati najkasneje v dvajsetih letnih obrokih. Deželni zemljiškoodvezni fond, za katerega so izdali zemljižkoodvezne zadolž- nice, je bil vedno pasiven in ves dolg za zemljiško odvezo bi bil izplačan šele leta 1928, torej 80 let po zemljiški odvezi. Prva svetovna vojna pa je na redila križ čez ta dolg. Z zemljiško odvezo se je začela za kmeta popolnoma nova doba in nov način gospodarjenja, novi uspehi pa tudi nove težave. V osemdesetih letih minulega stoletja pa je nastala v Srednji Evropi huga gospodarska kriza, ki je močno prizadela tudi' tukajšnje kmetijstvo in je s svojimi posledicami tra jala vse do začetka prve svetovne vojne. Kmeta so trli visoki davki, s katerimi je bilo treba med drugim nadoknaditi, kar je bivša uprava v dobi fevdalizma zamudila na prosvetnem in gospodarskem področju in odplačevati dolgove za zemljiško odvezo. Starokopitno gospodarstvo in pomanjkanje stroko\^le izo brazbe sta negativno vplivala na kmetijsko proizvodnjo. Cene pridelkov in zlasti tudi živine so padale, investicijski in osebni kredit pa se jei dražil. To in še marsikaj je povzročalo čedalje večje zadolževanje kmetov. Začelo se je oderuštvo, ki je poAzročalo mnogo zla in celo propast marsikatere kmetije. V pomoč proti oderuštvu so se proti koncu 19. stoletja začele ustanavljati za družne hranilnice in posojilnice, ki so temu zlu napravile konec. Podjetnost je pojemala, industrije ni bilo in zato tudi ne zaslužka, kar je zlasti v loški okolici močno vplivalo na gospodarski položaj kmeta, ki je le s težavo -vnovčeval, kar je pridelal. Živina je bila poceni, ker je bila potrošnja mesa zaradi majhne kupne moči potrošnika neznatna. V tem pogledu so bili mnogo na boljšem kmetje v okolici Kranja. Jesenic in Ljubljane. 167 Leta 1898 je bila ustanovljena v Skofji Loki zadružna mlekarna, ki je prodajala mleko tudi v Trst in lleko. Zato so pri nas pri marsikaterem kmetu štedib mleko, da so ga mogli več prodati in so namesto mleka pili čaj. Kmeta, posebno hribovskega, je reševal gozd. Les je imel razmeroma dobro ceno, vendar se je kmet težko odločil, da bi ga sekal v večji meri, ker ga je hranil za posebne prilike in izredne izdatke, n. pr. za obnovo poslopij, za slučaj požara in podobno. Kmet si tedaj ni smel veliko privoščiti, ne pijače ali pohajkovanja uiti kakršnegakoli večjega udobja ali razkošja, ampak je moral vsak izdatek dobro premisliti. Ce je bil posestnik sam štedljiv, če je znal uporalljati pridobitve naprednega kmetovanja in če je imel sposobno in skrbno gospodinjo ter pridne otroke, je mogel uspešno gospodariti, če ne, je zlezel v dolgove. Tako smo lahko videU v isti vasi. da so bili nekateri imoviti, drugi pa revni in zadolženi. Zadolževanje kmetov, ki ga je bila prva svetovna vojna popolnouia od pravila, je zavzelo v predvojni Jugoslaviji, zlasti v letih gospodarske krize, ki se je začela okrog leta 1924 in se posebno zaostrila v letih 1927 do 1933. tak obseg, da je bila vlada prisiljena nekaj ukreniti. Izdali so uredbo o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935, ki je imela nameu olajšati odplačilo dolgov, in sicer tistih dolgov, ki so jih naredili kmetje pred 20. aprilom 1932. Intere senti, ki so hoteli postati deležni ugodnosti, kakršne je nudila dolžnikom ta uredba, so morali dokazati s potrdilom, da so kmetje in da so to bili tudi ob čaisu, ko so se zadolžili. Kmet je v snuslu te uredbe fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki sam obdeluje zemljo in čigar obdavčeni dohodki potekajo pretežno od kmetijstva. Posestvo ni smelo presegati 75 ha za obdelo vanje sposobne zemlje. Uredba o zaščiti je pomagala n. pr. v tedanji občini Stara Loka 30 kmetom poplačati njihove dolgove. Vseh občin v takratnem okraju Škofja Loka pa je bilo de.set. Iz tega moremo približno sklepati na učinek zaščite v celem loškem okraju. Odziv od strani kmečkega ljudstva na to akcijo je bil različen. Medtem ko so bili dolžniki seveda zadavoljni, so pa mnogi negodovali, češ da se daje zapravljivim in zanikrnim kmetom nepotrebna potuha. za katero morajo skrbni in varčni ljudje plačevati. Težko je bilo tudi vprašanje preskrbe tistih otrok, ki niso prevzeli kme tije, ker je mogla obrt zaposliti le malo ljudi, industrije pa ni bilo. Tako se je mnogo kmečkih sinov in hčera izselilo, nekateri pa so ostali na domu za strice in tete. Nastali pa so tudi prepiri in tožbe, kar je večkrat rodilo prav hude posledice in celo nesreče. Slika kmečke idile, ki je ponekod res obstajala, se je marsikje prevrgla v žalostno in kruto realnost. Take in druge težave, ki so se množile po ravninskili in tudi po hribovskih krajih in ki so bile objektivnega ali pogosto tudi subjektivnega značaja, so povzročale, da je pro padla marsikatera kmetija. Pred zadnjo vojno so se ubijali kmetje po vaseh loške okolice s trdim, bornim življenjem. Vkljub temu so bib z Asem srcem navezani na grudo in le v veliki sili so jo zapustili. Ce so kmečki domovi propadali, se je to zgodilo največkrat iz raznih subjektivnih, včasih prav tragičnih vzrokov, n, pr, zaradi pijančevanja, zapravljivosti, nemarnosti, družinskih prepirov ali tudi zaradi goljufivega izkoriščanja po raznih oderuhih. Danes je to drugače. Ker kmetija otrok ne more preživljati tako, kakor bi ti želeli, nimajo ugodnosti, kakor jih vidijo pri drugih, ki delajo v industriji, zapuščajo mladi ljudje domove in se s^cbjo v bližnje mesto ali turli v odda- 168 Ijena industrijska središča. Pogosto ostanejo na domu le še stari Ijlidje in nedoietna mladina. Včasih ostane doma hči, ki je ediui dedič posestva, vendar ne dobi ženina, ker se fantje nočejo ženiti na grunt. AH: Sin, ki prevzame po sestvo in mora odplačati sestram dote, se zadolži in odprodaja zemljo kos za kosom, nazadnje pa si poišče drugo zaposlitev. Ali: Ze i)rilelna vdova, ki ima vse otroke zaposlene, oddaja zemljo bližnjim sosedom v najem, dokler to gre, nazadnje pa proda. Takih in podobnih primerov je mnogo. Zlasti v krajih, kjer je slaba, plitva zemlja in daje tudi gozd majhno pri rast, se ljudje močno izseljujejo v industrijske kraje. Število prebivalstva v takih vaseh pada. V marsikaterem kraju loške okolice so še nedavno zgra- flanzen. Die Kleinvieh- und die Rindviehzucht nalimen in der iiiesigen Gegend wechsel- weise eine vorherrschende Stellung ein. Die Weide- und Alpwirtschaft ging von den Dorfschaften (srenje) aus und entwickeUe sich iiber die Agrargemcinschaftcn (agrarne skupnosti) zu den heutigen genicinsainen Weiden. Im Absehnitt iiber die sozialen und wirtschaftlichen Verhiitnisse wird kurz das Leben nnseres Bauern zur Zeit des Fcudalismus mit besonderer Beriicksichti- gung der Lage zur Zeit der Herrschaft der Freisinger Bischiife geschildert. Auf die (Jbernahnie dieser Herrschaft durch den Staat iin Jahre 1805 folgte ein kurzes feudalistisches Interregnum bis 1848. Z\var brachte die Grundentlastung unsereu Bauern eine groBe Erleichterung, doch verursachte die groBe wirtschaftliche Krise der achtziger Jahre neue Sch\vierigkeiten mit vielen iiblen Folgen. unter dcnen sich die stcigende Vcrscliuldung besonders unheilvoll aus\virkte. Zuui SchluB wird noch ein Vergleicii zuischen den wirtschaftlichen Verhaltnissen der Vorkriegszeit und den heutigen Lebensbedingungen unsercs Bauern gezogen. 170