Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
^•»i« v«flK	p<»p4»ldn«j v aluC«|u prn»>
d«n p«*pr<*|	Ur«>«lnllivo: L)ubl|nna, Mnrl
*'* KiflrnnklrnnA pl»m« •• n« »prvlrmn)«
l*i»*nn*«*sn«i ».levili«« OI*» »*5« l»tn %•«, &«i r#lr» I«*Ia (Mn I5-«, m Inotrmulvo Din 7 - (mr»«>fno|
- IVn n .	«4i	l
p«»l i**i« llln Ml -j 0.0% Ogln* pv dogovoru
Oglasi, reklama« l|v *n aarofnlna na uprav# |uUM*iovan*k« llkltarn«*, Koiporiat.nl o<td^IvK, Moliantkl na»lp II 3 Rol«opU>	n*-	vrnfa|«
Naše duše praznujejo!
Čudovito lepa je božična sveia noč.
V	naših dušah se utrne novo hrepp-nenje, ali ako hočete — ono tiho domotožje, ki dviga naše duše na božje višave, kjer se že sliši angelsko petje: Slava Begu na višavah!
Za nas je božič praznik, ko nlavi-Wo Kristusovo rojstvo, njegov prihod na svet. Poganizem in vsa njegova filozofija je bila nezmožna odpreti du-5am n]ih>v pravi svet. Zaklenjena vra^a so čakala Boga samega, da j« poslal svojega božjega Sina, ki je v božici noči prinesel dušam luč, da vidijo pot Domov.
Božič poživlja božje v nas. Duhovno življenje v naših dušah si želi Duha božjaga, Bratje, tovariši — ali so vaše duše božjega Duha? Ali je vaše delo plod samo žuljavih rok in delujočega razuma, ali je vaše deb sad božjsga Duha, ki spremlja vsak vaš udarec, vsako vašo misel, da je v dihu bežjem?
Boste vprašali sebe: Ali imam do Boga ono aktivno ljubezen, ki me žene, da se trudim za boljše v moji notranjosti, da se borim proti zlu, da ima ®oja življenje onostranski zmiset, ki ga tečem, kakor reka, drveča v prostrano morje?
Bc3te vprašali sebe: Kako je z molim verskim življenjem? Ali ga čutim
živim? Pa boste čuli jek. Premalo. Pa bo?te čuli besedo prijatelja: v krščanski delavski organizaciji je premalo verskega duha in življenja. Poglej nase in odgovoril
Boste vprašali sebe: Kako je a cerkvenim življenjem? Tu se ločimo. Saj so naši stanovski tovariši, ki priznavajo potrebo vere, a cerkev jim je Preitna zadeva. Mi gremo v tem na-Prej, mi iščemo pomoči svojim dušam, *i jo socializem sam ne more dati, mi zahtevamo potrebo cerkve v naših dušah mi žejamo božjih studencev, *i tečejo po sv. zakramentih katoliške cerkve.
. Na vsa vprašanja bomo -odgovarjali, da nam je duša najdražja in v njenih zahtevah obstoja naše življenje.
S ovensko krščansko socialistično gibanje raste: ne v masi, v poediuoih. Zato naj se oblikujejo posamezniki, «i naj bodo globoko verni in vztrajni wrci božjih pravic v naših dušah. Mi 8®a širokogrudni za trpečega, v boju Pa smo radikalni v idejah, ki jih živimo.
Za gibanje, pokret je potreba ljudi, ki živijo zanj z vso aušo. Dr. Krek Je bil zaničevan, ker se je postavil za najmanjšega našega človeka, a on je bJl prevelika osebnost, da bi se dal odvrniti od svojega demokratizma, ki g« je propagiral v vseh slojih.
In kaj je končno krščansko aocia-“stično gibanje? Dvigniti človeka iz' njegove okostenele sajnopašnosti in ga napraviti božjega človeka, ki vidi Poleg sebe še koga drugega* ki terja samo pravično stvar.
. Da je nosilec tega gibanja delavec, J® razumljivo, ker je on brezdomovi-nec, orodje v rokah stroja — kapitala.
Tovariši, dve nalogi nam prinaša ^eti dan; Osvobojenje duše in borba ?® borni betlehemski hlevček. Prvo •^ojujmo sami v krepostnem duhovnem življenju v cerkvi, drugo si bo-r*mo v možni stanovski zavesti.
.Naj bo leto 1927, ki se že svita, ®Pša zarja našega delavskega pokre-**• Mi smo sami, osamljeni, a tembolj “•vestni. Priborili si bomo pravico *®l- Le ena grenka kaplja pada v ”, a, srca, da ni še prišla k nam naša nuada inteligenca, ld bi ob rami z de-*^eem priborila i sebi boljšo bo-
V	dušah je naš boljši svet življenja, zato kličemo vsem tovarišem, zlasti tovarišem nasprotnega strokovnega združenja: Zastonj je naša borba za kruh, ako ne priznavamo Njega, ki ie Gospod naših duš, ki se je nam rodil v prelepi čudoviti božični noči v betlehemskem hlevčku.
V *>o*»o leto!
Angelski pozdrav: »Mir ljudem na zemlji!« — najde sladek odmev v duši krščanskega proletarca. Saj mu budi spomin na ono srečnto dobo, ko se je prvič glasil ta pozdrav na betlehemskih poljanah in v betlehemskem hlevcu. Ta pozdrav je pomenil pričetek nove dobe, ko je postal človek v resnici človek. Telesno lahko še suženj, toda duševno polnopraven človek, enakopraven pred edino vsevednim, vsevidnim in nadvse pravičnim sodnikom. Tudi suženj je postal dedič kraljestva, ki ga je pripravilo Dete, katerega prihod na zemljo so oznanjevali nebeški picslanci z mirom božjim.
Nauk tega Deteta pa je dajal zaničevanemu trpinu upanje na še večji
pred vrsto, z zgoraj opisanimi podjetniki.
O, še daleč je božji mir! Še bo treba trpeti in prevzemati nase žrtve!
Najhujši je pa občutek in dejstvo, da je de avec brez micči, da je tako-rekoč ohromel in da mora čakati na val kapitalistične brezsrčnosti. Je kat-kor listje, s katerim se igra veter po mili volji.
Pa je vendar mogoča rešitev!
Ta dokazuje nauk božjega Deteta. Manjka pa prvotne gorečnosti. Delavčeva malodušnost je kriva, da sto delavske organizacije neupoštevane. Delavec 8>am je kriv svoje nemoči, ker se je iztrpral iz občestva svojih tovarišev in hoče korakati sam po poti življenja. Delavec se je dal zapeljati geslu, da naj skrbi vsak zase. Kapitalist se veseli, delavec obupuje in pada vedno globlje v suženjstvo.
' c a n se n*> boS nikoli rešil! Rešitev je le v trdni solidarnosti s tvojimi tovariši. Tvoje mesto je v tvoji organizaciji!
Zavedaj pa se, da ne bo boljših časov brez nove, v Kristusu prerojene družbe. Ti si poklican, da pomagaš ustvarjati to družbo. Pomni, da je
Blagoslovljen Božič
vsem čitaieliem in sotrudnikom
želi
Uo’avmš'vo	Uredništvo
napredek. Kajti, če sem enakopraven z drugimi pred Bogom, moram biti enakopraven tudi v človeški družbi. Blagovest božjega Deteta je pomenila boj takratni gnili in degenerirani družbi. Pro’etarec poganske družbe se je zavedal in je trdno veroval, da bo ta boj zmagovit. Nova družba se je sicer porajala v velikem trpljenju, v potokih krvi, na tisočih in tisočih trupel, ki so morala padati ob krstu rnove družbe. Toda junaki so padali s smehom na obrazu, ker so vedeli, da bo ta nauk zmagovit, da bo rešil človeštvo zablod in zmot takratne družbe in da bo vstala na tem fundamentu nova stavba, stavba Kristove družbe.
Krščanski proletarec je poživljen, k-) premišljuje o vzrokih, ki so priklicali prihod Sinu božjega na zemljo.
Toda božično veselje je komaj trenutno, le ob tabernaklju, pred najlepšimi jaslicami, pa že tam ga moti skrb za bodočnost.
Kajti kakicr zamolkel grom, znanilec težkih dni, odmeva rezka beseda podjetnika, da bo moral znižati plače v bodočem letu, češ, da je konjunktura slaba.
Kakor trobenta, znaneča požar, jeknejo grozeče besede njegovega gospodarja, da bo toliko in toliko ljudi odpuščenih, ker mora tako narediti iz gospodarskih ozirov.
Kakor mrzla slana padejo v dušo besede industrijca-računarja, da ne more izboljšati plač, ker bi sicer propadlo piodjetje.
Ali je potem čudno, da je prole-tarčevo božično veselje kaljeno?
Proletarec dobro ve, da se ni še noben podjetnik odpovedal na svojih ugodnosti vsled teh gospodarskih kriz, ve, da se namenoma tako dela. Proletarec in proletarka se zavedata, da delajo podjetniki največkrat v istem trenutku načrte, kako bi razširili svoje obrate ali pa' pridobili nove tovtame
—	na račun proletarca. Njuna bridkost je toliko hujša, ker vidita zelo pogostokrat, da koraka tudi katoliški podjetnik v eni vrsti, če ne še celo
ustvaril prvo krščansko družbo delavec — suženj!
Vsak, kdor čuti v srcu angelski pozdrav: »Mir vam bodi!« in kdor ne živi od izkoriščanja in dela svojega bližnjega, naj se pridruži svoji krščanski delavski organizaciji. Kdor stoji izven nje, je izdajalec. Vsak delavec mora predvsem podpirati s vici Časopis. Ne sme biti proletarca., ki ne bi čital in redno plačeval »Pravice«!
Mi hočemo ustvariti na načelih Kristusovih iskreno, dosledno krščansko družbo, predvsem pa dosledno krščansko demokracijo. Mi se dobro zavedamo, da bo mogel doseči delavec svoje naj višje dobrine: svojo ekzisten-co, svojo svobodo, svojo enakopravnost, svoje pravice In svojo bodočnost le v tej družbi.
Mi gremo v boj za tako družbo z božjim mirom v srcu, na ustih pa ^ odločno voljo prvega krščanskega bojevnika, z voljo, ki ena ali umreti ali pa zmagati.
Proletarec, pridruži se nam in sodeluj!
Krekovcem za božič in novo leto!
V	četrto božičuje in novoletuje naša misel, štiri leta že stoji v življenju, na planoti brez zavetja. Da, brz zavetja je naša misel, brez zavetja naša organizacija in mi smo brez ze-vetja bili nekdaj, sedaj ne več. Sedaj smo si v zavetje sami, naša ideja je naš trdni dom, naše društvo naše domače ognjišče. Okoli tega se zbiramo že četrto leto. To ognjišče naj nam bo simbol ideje našega pokreta, naj bo simbol naše domačnosti, našega izobraževanja, naše samovzgoje in našega veselja.
Naš pokret nam prehaja v kri in meso. Kdo ga je sejal v nas, se vprašamo mnogokrat. In ne vemo si odgovora. Ali ni vzniklo samo od sebe? Da! Saj nas niso učili tega ne v šoli, ne v delaivmcah, ne drugod — samo .je vstalo in sedaj hoče rasti, ne pusti
si delati zaprek, gre preko njih in zmaguje, ne v očeh teoretikov, ki nam prorokujejo našo bodočnost, ker ti so bridko razočarani, ampak v nas samih in naših sotovariših.
Naša misel orje na globoko, pleve odletava sproti, zrnja tisoč je osta-'o. TLisoč krepkih oračev, tisoč previdu nih sejalcev, tisoč močnih žanjcev tisoč založnih ir la tiče v naj hodi na delo med sajaste dimnike v temne rove in bregovite griče.
Ta misel naj nas preveva pri trdem delu za naš kruh, na naših sestankih^ na naših predavanjih, povsod, kjer delamo, kjer se učimo in vzgajamo. In s to mislijo pojdimo v novem letu vsi na delo v naših društvih, ta misel naj zaduši vso malodušnost, ki se v tenkih urah poraja v nas in nam pokale naše ideje v še lepkem sijaju, in tako nas bo ta notranja sila neupogljivo snala v naša društva, na naše sestanke in v naše šole.	Krekove«.
Političen, pregled.
Skoro Štirinajst dni je reševal Uzunovič krizo. Skoro teden dni se le zopet posvetoval s svojim klubom In z voditelji drugih strank. Drugim strankam je stavil takšne pogoje, da jih niso mogle sprejeti. Radi tega je kra ju vrnil mandat. Novi mandat je kralj poveril Davidoviču, načelniku druge najmočnejše parlamentarne skupine. Da bi radikali na sodelovanje v juavidovičevem kabinetu pristali, ni v^r>tr>0. zato bo Davidovič mandat vrnil, nia kar ga bo kralj najbrž poveril skupščinskemu predsedniku Trif-koviču. Kako bo on sestavil vlado, je negotovo. Uzunovič je brezuspešll poQa„anja zato, ker hoče iti na volitve. nri i aiterih se hoče znebiti svojih nasprotnikov v lastnem klubu.
Pribičevič je odklonil sodelovanje v Uzunovičevi vladi. Uzunovič se tudi s Stjepanom Radičem ni resno pogajal, vsled česar je bil ta. nanj silno hud in je na nedeljskem shodu radikale zelo ostro napadal. Radič ni Uzunoviču stavil nobenih zahtev, zato pa tudi nobenih sprejeti ni betel. Davidovič je zahteval zase pet port-feljev, med drugim zunanje ministrstvo, in pa da v novi vladi ne bi bil več sedanji notranji minister Boža Maksimovič. Dr. Korošec je zahteval, da se r-im uspešneje ozdravijo sedanje težke gospodarske in socialne razmere. Za oblastne samouprave naj bi se ustvarili vsi pogoji, da bodo lahko delale. Osebnih vprašanj ni Jugoslovanski klub nobenih stavil. Jugoslovanski klub zahteva, da se naš proračun postavi na solidno podlago. Vlaida mora imeti vpliv v gospodarskem, finančnem in »socialnem oziru na znotraj in na zunaj. Ker je treba rešiti te pereče probleme, naj se politična vprašanja ne postavljajo v ospredje. Uzunovič je zahteval od Jugoslovanskega kluba, da se Slovenska ljudska stranka odreče »klerikalizmu« in »avtonomizmu«. Dr. Korošec je odločno izjiavil, da nismo klerika na, ampak politična stranka. Avtonomistične so tudi druge stranke, vendar se samo Slovenski ljudski stranki onemogočuje sodelovanje v vladi.
Drugod.
Na Litavskem so fašisti naredili državni preokret. Novo vlado je sestavil vseučiliški profesor Voldema-ras, ki je tudi prevzel zunanje ministrstvo. Odnošaji z Rusijo sto ostali nespremenjeni. — Romunski parlament je razpravljal o zunanji politiki, ki je z državami Male antante tes-
Jugoslovanska strokovna zveza.
no prijateljska. — V Nemčiji je vlada dala ostavko. Novo vlado bo najbrž sestavil katoliški centrum 8 socialisti in demokrati. Ako ne bo sestava rocve vlade mogoča, se bodo vršile nove volitve. — Prihodnja konferenca Male antante se bo vršila šele aprila 1927, najbrže v češkoslovaški republiki. — Madjarske volitve so se končale. Od 245 mandatov ima Bethle-ntova vladna stranka 170 mandatov, krščanski socialisti 35, socialni demokrati 14, neopredeljeni 4, ostale tri opozicionalne stranke 22 mandatov. Vlada bo razpolagala z 209 poslanci, opozicija pa s 36. — Kakor smo zadnjič poročali, je vse kazalio, da bo Slovaška ljudska stranka gotovo stopila v vlado, toda zdaj so pogajanja zopet začela zastajati. Glavna ovira je imenovanje ministra za Slovaško, tfa Češkoslovaškem se misli uvesti deželna avtonomija. Država naj bi se razdelila na štiri ptckrajine, od katerih bi Slovaška tvorila pokrajino zase s posebnim deželnim zborom, ki bi štel 42 pos ancev. Ta zakonski načrt bo vlada predložila začetkom 1927 parlamentu, septembra 1927 bi se pa že vršile voiit^e. To dejstvo dokazuje, da se je Češkoslovaška z veliko državniško preudarnostjo, ki hoče zadovoljiti težnje prebivalstva, močno odvrnila od centralizma k avtonomizmu. — Na Kitajskem so homatije vedno večje in večje. Revolucionarna skupina generala Fengyhsianga močno napreduje. — Na homunskem bo namesto bolnega kralja Ferdinanda izvrševal vrhovno oblast regentski svet, kateremu na čelu se nahaja kraljica Marija. — Mussolini namerava prenoviti italijanski parlament. Uvesti hoče dvojni parlament. En parlar ment bi volilo prebivalstvo kict državljani in bi imel političen značaj, drugi par.ament bi bil pa gospodarskega značaja in bi vanj volili delavci, podjetniki, trgovci itd. V tem novem dvojnem parlamentu hoče Mussolini izključiti vsako opozicijo. Volitve v nicvi parlament bi se vršile jeseni 1927 ali spomladi 1928. — Na Danskem so tudi imeli krizo. V novo vlado so vstopili demokrati in kmetje. — Letošnje leto je živela Francija v neprestanih krizah. Viada se je umikala vladi baš zaradi težav, s katerimi se ima Francija boriti v financah. Sedanji Poinca-rejevi vladi se je ptcsrečilo spraviti proračun v ravnotežje in vrednost franka zelo dvigniti. Parlament je sprejel proračun s 405 proti 140 glasovom, senat pa z 268 proti 8 glasovom. Proračun znaša 39.728,000.000 frankov. Vlada razpolaga torej z zelo močno večinio1. •— Japonski cesar je obolel in se bori s smrtjo. — Angleška vlada se resno bavi s tem, da končno vendar enkrat uvede žensko vo-livno pravico, ki bi se pričela že z 21. let.m. Doslej so imele ženske vo-livno pravioo' šele s 30. letom. Po tem novem načrtu bi bilo okrog 5 milijonov več volivnih upravičencev. — Dunajski parlament razpravlja o zakonu o zavarovanju nameščencev. — Proti španskemu diktatorju so se zarotili komunisti in so sklenili vreči ga z njegovega mesta. Zaroto pa so pravočasno odkrili in voditelje zarote zaprli.
M. R.:
Vsa blagoslovljena prihaja.
Od daleč čutimo tvojo bližino, tam za gorami že blešče zvezde, ki bodo zame tedaj na tvojem nebu. Med druge temne noči boš zažarela, z brezkončno zarjo boš zasvetila nad to bedno dolino. V naše uboge duše boš lila moči, iz tvoje kupe bomo pili tolažbo za svoja trpeča srca.
Kako je naše upanje v tebe veliko! Saj ti nam boš prinesla Eoga! Kakor trem kraljem na Jutrovem bo tudi nam pokazala zvezda pot do Boga, in kakor pastirji v betlehemskem hlevu bomo klonili glave pred novorojenim Zveličarjem. Kakor tedaj njim, tako bo tudi nam zadonela zaželjena pesem: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem, 'ki so blage volje.« In ta pesem je prinesla človeštvu zapoved ljubezni do bližnjega. Iz te ljubezni bo zajemalo božje Detece darove in
Iz centrale. Vsem funkcijonarjem in članom naše organizacije želi srečen božič in blagoslovljeno novo leto 1927 — Jugoslovanska strokovna zveza.
Vsem skupinam. Z ozirom na važnost okrožnice štev. 10, zadnji odstavek, apeliramo nujno ra vse skupine, da naročilo v celoti izvrše in nam tudi
pošljejo zahtevane nasiove. bKupine naj se v svojih strokovnih zadevah obračajo le na svoje poklicne zveze, da bo poslovanje hitreje in ceneje. V stvareh, ki jih zveze same ne morejo rešiti, naj se le-te obračajo na centralo. — Opozarjamo vse skupine in zveze na poslovnik o brezposelnih podporah, ki je bil sprejet na drugi plenarni seji »Delavske zbornice« in objavljen v »Pravici«, da ne bo nepotrebnih tozadevnih vprašanj in ob-jašnjevanj. Podrobna pojasnila slede v okrožnici, ki jo pošljemo z nakazilom brezposelnih podpor, za mesec november in december.
CeljsVo okrožje.
Celje. V petek, dne 17. t. m. se je vršil sestanek vpokojencev skupina Celje, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročal je tov. Uranjek iz Griž o volitvah v oblastne skupščine, o Delavski /vezi. o potrebi njene okrepitve, o bratovski skladnici, o potrebi starostnega zavarovanja delavstva, posebno pri tovarniškem delavstvu. — Tov. Drobne pa je govoril o potrebi poživitve organizacije, o rednem obračunavanju članskih prispevkov ter o poživitvi agitacije za naše glasilo »Pravico«, da bi naj bil po možnosti vsak član naročnik lista. — Udeleženci so odšli s sestanka z najboljšimi vtisi, ter sklenili vse svoje sile posvetiti v to, da se bo organizatorično delo v organizaciji razširilo in pomnožilo.
Zveza tovarn škega delavstva.
Iz tajništva. Zveza pripravlja obširno okrožnico, v kateri bodo podana podrobna navodila kako postopati pri rednih letnih občnih zborih, kakor tudi o pravilnem poslovanju skupin v bodočem poslovnem letu. Skupine opozarjamo že vnaprej, da se po navodilih točno ravnajo, ker le na ta način bo mogoče uspešno delovati tako pri skupinah kakor pri zvezi.
Strokovna zveza rudarjev.
Iz centrale. Došla so poročila, da namerava Trboveljska premogokopna družba znižati plače in podaljšati delovni čas nočnim čuvajem. Tajništvo Strokovne zveze rudarjev v Zagorju je poslalo vsled tega svojo vlogo na ekspozituro rudarskega glavarstva v Celju, da se krivična namera TPD prepreči. — Rudarji morajo stati vedno na straži in pripravljeni za boj. Zato vsi v bojne vrste organizacije!
Zabukovca. Pri volitvah v drugo skupino se je naša kršč. rud. organizacija častno odrezala, ker je predrla z večino. Socialni demdkrati so popolnoma J zgubili tla, dasiravrlo lo se vrgli v te volitve z vso silo. Predsednik druge skupine je zdaj naš vrli
jih sipalo med nas. Vse to v tebi, ti blažena božična noč!
In vi ubogi, vi zaničevani, vi ponižani in razžaljeni, vas bo obdarila najbolj! Vam bo dala moči, vztrajnosti in velike ljubezni, ker vedite, da On ljubi najbolj vas, ker je najbolj vaš. Vedno in vedno vam kliče: »Prosite in prejeli boste!« Pa če ikedaj, tedaj gotovo v blagoslovljeni noči. Zato ga prosite za mir, za ono lepo medsebojno ljubezen, ki naj bi vzplamtela v srcih ljudi, kateri vas .sedaj prezirajo, zato da bo Jezušček tudi njihov, 'ker se je tudi zanje rodil in je tako žalosten njihovih zakrknjenih src.
Sklenilo bo božje Detece svoji ročici in prosilo nebeškega Očeta za nas vse. Začutili bomo, kako zlasti to čudovito noč plete nad1 nami Božanstvo tajne niti in sklepa srca v večno vez. Spoznali bomo to tajno nit od duše do duše in vez od srca do srca. Videli bomo, kako smo mi Njegovi in On naš!
tovariš Jakob Uranjek, katerega največja zasluga je, da je bil uspeh popoln. Omenjamo, da je bil do zdaj tovariš Uranjek edini v zastopstvu druge skupine. Naša misel prodira!
Viničarji.
Ljutomer. Viničarji, kateri ste že organizirani, držite se svoje dolžnosti, porabite božične praznike, da pridobite kolikor več mogoče novih viničarjev v našo organizacijo. Zavedajte se te 'dolžnosti! Tovariši, ki še niste organizirani, pristopite v organizacijo. Le ako bomo vsi združeni, potem si bomo lahko pomagali, kajti le organizacija je naša rešiteljica. Drugače si ne moremo pomagati, kakor da se do zadnjega organiziramo. Kajti organizacija ima moč, da lahko pomaga vsakemu, še tako revnemu organiziranemu viničarju, da je le^ njen redni član. Viničarji, kateri ste še zaslepljeni, in ne poznate organizacije, čeprav že vrabci čivkajo o njej. Spoznajte, da je prišel tudi za vas čas, da se morate zganiti do zadnjega, ker drugače ne veljamo pred javnostjo nič. Kateri ne bode organiziran, ne velja nič, in si tudi ne bo sam znal in mogel pomagati. Le vsi skupaj združeno si bomo znali pomagati in drug drugemu pomagali v eni močni organizaciji, katera se že hori več let za naše pravice, in je1 že tudi imela lepe uspehe. Eno stvar vam še polagam na srce, da si naročite naš list »Pravico«, iz katere boste spoznali naš namen in naše zahteve. — Vesele praznike vsem članom naše organizacije in vsem Krekovceml — Viničar.
Delavska zveza.
Jesenice. Naša Delavska zveza bo imela v kratlkem občni zbor, na kar opozarjamo že vnaprej vse člane, da se ga polnoštevilno udeleže. Umestno bi tudi bilo, da bi se tudi občinski odborniki, izvoljeni z glasovi članov Delavske zveze, kdaj oglasili v »Pravici« in povedali, kako se gospodari v naši občini. Zato na vsestransko delo, da bodo uspehi tem večji. — Krščanski socialist.
Zabukovca-Griže. 5. decembra se je vršil pri nas občni zbor Delavske zveze ob izredno lepi udeležbi članov. Pri poročilu tov. predsednika smo z velikim veseljem vzeli na znanje, da je bilo 1. januarja 1926^ do sedaj odposlanih 526 raznih prošenj in vlog, katerih je bilo mnogo ugodno rešenih, vse za uboge reveže, razne upokojence in vdove. Pri drugi točki dnevnega reda je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Uranjek Jakob, blagajnik Turnšek Franc, Brezovšek Martin; zaupniki: Poteko Andrej, Cilenšek Jože in Kosec Andrej. Pri tretji točki dnevnega reda se je na predlog tov. tajnika Brezov-ška soglasno sklenilo, da bomo priredili predstavo v korist tiskovnega sklada »Pravice«. Pri prostem razgovoru smo govorili o volitvah v II. rudarske skupine, o volitvah v oblastno skupščino, kjer smo z zadovoljstvom vzeli na znanje kandidaturo tov. Ura-njeka. Naši delavski zvezi želimo največjega razmaha!
Duševno razpoloženje nemškega delavca.
(Dalje.)
VII.	Razmerje do marksistov.
Razmerje do socialistov se je bistveno izpremenilo v praktičnem in duhovnem oziru. Nasprotstvo se dejansko čuti le v svetovnem naziranju, ne pa več toliko v težnji za dosego socialnih in gospodarskih ciljev. O vzrokih so si poročevalci na jasnem, ne pa o posledicah teh izprememb.
iviisel na razredni boj in želja po socializaciji gospodarskih obratov in sredstev se je morala ukloniti dejstvom. Pomembni voditelji bo skušali biti pravični tudi napram cerkvi. Milejše mišljenje se zrcali deloma tudi iz časopisja, v kolikor se redkeje vprizarjajo napadi na cerkev in politično organizacijo katoličanov.
V mladinskih socialističnih organizacijah se javljajo celo versko barvane misli in tendence in tudi volja se k temu nagiba. Socialisti, ki se posvetijo pozitivnemu kulturnemu delo, opuščajo svobodomiselno mišljenje.
V katoliških pokrajinah se trudijo zmerni socialdemokratje, da ostanejo v stalnem stiku z demokratičnim delom katoliškega delavstva.
Oster boj proti socialistom nima več odziva v vrstah katoliškega delavstva.
Nekateri poročevalci so mnenja, da bi mogla biti sčasoma zabrisana svetovna naziranja. Nadaljnji razvoj zavisi samo od značaja, katerega bo zavzelo socialdemokratsko gibanje v bližnji in daljnji bodočnosti. Zaenkrat je pa odporna sila v vernih katoliških delavcih še dovolj jaka proti zabrisanju svetovnih naziranj.
VIII.	Razmerje do države.
Sedania demokracija ima v delavstvu najvišjo zaslombo. Sedanji parlamentarni si tem pa ni prijubi.ien, ampak se ostro kritizira. Nemški ka-t ura i rtoiaveo* bi zeiei živahnejšo zakonodajo, več složnosti v parlamentu in več stika z volivci. Glihanje s strankami, da bi se dosegla par.amentarna večina, utruja in ubija. Nesposobnost pariamenta, da bi rešil vec,e in težavne naloge, je vzela že mnogo upanja. Veliko nezadovoljnost vzbuja dejstvo, da je potom šolskega ustroj možnost napredovanja v izobrazbi nadarjenim delavskim otrokom, če ne že popolnoma prekrižana, pa vsaj zelo otežkočena (n. pr. zvišanje šolnine za visoke šole).
V deželi se javljajo antiparlamen-tarična in antidemokratična stremljenja. Tudi katoliški krogi so že okuženi od teh idej (industrija, hišni posestniki, kmetje, deloma tudi akademiki). Pri delavcih so taki pojavi • izključeni.
IX. Vpliv na mišljenje kat. delavca.
Največji vpliv na mišljenje kat. delavca ima stanovski tisk. Kaiti kritični duši delavca ne zadostuje več samo organizacija. V času političnih zmešnjav se pozna semintja tudi vpliv socialdemokratskega tiska. To pa sledi iz osebnega stika pri delu.
X. Razmerje do voditeljev.
Zaupanje do voditeljev v javni in socialni politiki doživlja v sedanji dobi precejšnjo krizo pri delavstvu v industrijskih krajih. Vzrok tej krizi so težave in trdote v življenju, katerih ne more niti najboljši delavski voditelj popolnoma odpraviti. Nadaljnji vzrok je pomanjkanje na živem stiku med delavstvom in njihovimi voditelji. Kdor se pa ne čuti le uradnika, ampak tembolj tovariša, tega
delavstvo ljubi in mu je iz srca udano.
/
XI. Razmerje med posameznimi kat. delavskimi organizacijami.
Kot najboljša delavska katoliška organizacija so se izkazala katoliška delavska društva. So najbolj pripravna, da zadoste vsem duševnim stremljenjem delavstva.
Sprememba v državi ni šla brez sledu mimo delavstva. To se vidi na tem, da se vedno bolj krči število živih nositeljev organizacije. Tstotako trpi še praktično sodelovanje med katoliškimi delavskimi društvi in med krščanskimi strokovnimi organizacijami vsled marsikaterih nejasnosti; manjka trdna volja v poštev prihajajočih faktorjev.
Priobčili smo v najbistvenejših točkah izvajanja poslanca Joosa. So takorekoč nekako ogledalo, vsled tega tudi zelo pomembna. Želimo, da prebere ta izvajanja vsak, ki prisega na krščanski socializem. Delavec, voditelj, akademik, duhovnik in drugo izobraženstvo, naj se prav pazljivo ogleda v tem ogledalu. V slučaju, da zapazi v tem ogledalu kakšno pego ali pa še celo večji madež na sebi. naj ga skuša čimprej odpraviti.
Agitirajte za »Pravico«!
čitajte »Pravico«!
■Joško Lindič:
Prohibicija, volitve, delavstvo.
Amerikanci — velikopotezni in j^dualni kakcr so — niso hoteli brez konca in kraja opravljati Sisifovega dela. Ko so uvideli, da je alkohol za Posameznika, kakor za narod kot celoto z zdravstvenega, moralnega in gospodsrsko-siccialnega stališča skrajno škodljiv, so ga kratkomalo prepovedali, izgnali. Voditelj treznostne-M pokreta v Ameriki, Mr. Johnson, *i se je meseca novembra t. 1. mudil tj*di v Ljubljani, je dejal: »Če ima Amerikanec slabega konja ali zanič ®uta, je proda; če uvidi, da je zakon slab, ga zamenja, spremeni!« Prav Po amerikansko.
Poleg etičnih vzrokov pa so bili Amerikance merodajni tudi vzroki Notranje politične narave. Znano je, da je bila volivna korupcija v Ameri-*ij grozna! Vsa moč je bila v rokah krčmarjev, ki sio kupovali glasove pivcev z denarjem, danim na razpoko od strank oz. njenih kandidatov. Alkohol je imel pri volit-vah — glavno vlogo. V Ameriki se mnogo voli: v zvezni, v državni Parlament, v šolske družbe, v, razne *Jra )e itd. Polagcma je prišlo tako daleč, da ubožnejši sloji sploh niso ®ogli več kandidirati, od bogatih pa ?8mo manjvredni elementi, katerim 1® bilo vsako, tudi najbolj podlo sredstvo za dosego mandata dcbro. V krčmah se je odigravalo življenje Jjbožnejših slojev, posebno delavca. Tam s« je prodalo milijone in milijone glasov za »štamperl« whiski-ja, ** vrček piva. Krčme so bile krive, so najneumnejša teleta volila svo-i® mesarje sama!
Toda voditelji so še pravočasno •judstvu odprli oči, še pravočasno, da ®® jim je v več kot stoletnem boju P°8rečilo alkoholnemu kapitalu izviti j* rnk sredstvo — opojne pijače! Voditelji so v delavcu vzbujali smisel in v®8elje za izobrazbo, za pošteno razkrilo, za sveta, večnoveljavna na-Ma, za mogicčen — delavski po-«ret !
In pri nas? Delavec se bori: ne ** kake predpravice, temveč za ob-?t®nek, za življenje! Težka je ta bor-v sedanjih časih, brezupna skoro y teh žalostnih razmerah! Gorje dejstvu, ako nima v tem gigantskem ®°io — trezne glave!
. Delavci-trpini! Ven iz krčem! V ^PStva, na tečaje, v organizacijo!
Tedenske novice
Nova čitalnica v Mariboru. Delavca zbornica, ekspozitura v Mariboru, 1? te dni otvorila novo čitalnico v svo-p tajniških prostorih na Rotovškem r£u. V čitalnici so na razpolago slo-®siski, hrvaški, srbski in inozemski ^Ovniki in v^e pomembnejše slo-^>ke in inozemske socialnopolitične /^iie. čitalnica je otvorjena dnevno d 18 (6) do 21 (9) zvečer. Vstop je *®kemu proBt. Priporočamo jo prav j^sebno vsem organiziranim delav-in nameščencem, ki imajo sedaj hik^.^o či*pati svoje znanje iz teh važ-t*1 in potrebnih revij, j. Ekspozitura delavske zbornice v priboru se je preselila iz svojih do-®danjih prostorov v poslopje Okrož-ega urada na Rotovškem trgu. Za J^nke je tajništvo na razpolago pevno od 15 (3) do 18 (6) popoldne. . °zivamo vse delavske organizacije Organizacije nameščencev, da se v . učaju sporov, mezdnih gibanj, kakor d* v slučajih slabega ravnanja z de-
Žamjemca ka
lavci in nameščenci obračajo vedno na ekspozituro Delavske zbornice. Tajništvo vedi bivši strokovni tajnik g. Čeh. V nujnih slučajih se lahko zglase stranke tudi dopoldne pri šefu Borze dela, ki ima svoj urad istotam.
Borza dela v Celju razglaša sledeče: Francosko generalno društvo za emigracijo v Zagrebu naznanja, da je vsled nastale krize v francoski industriji in poljedelstvu prisiljeno začasno ustaviti vsaiko pošiljanje delavcev v Francijo1. Ko se bo v Franciji nastala kriza ublažila in dohod ino-/piirralHh d elavcev v Franci'o snopet dovoljen, se bodo interesenti pravočasno obvestili.
Opozorilo. Okrožni urad je ugotovil, da nekateri delodajalci, posebno oni, pri katerih so delavci zaposleni le kraši čas, kakcr n. pr. pri sekanju lesa v gozdovih, nakladanju lesa itd., sklepajo s svojimi uslužbenci pogodbe, v katerih delavci pristajajo na to, da se jih zavaruje in da se s tem odpovejo vsem zakonitim dajatvam po ZZD. Take pogodbe pa so po § 39. ZZD nezakonite in zadene delodajalca, ki sklene tako pogodbo, kazen po § 197. ZZD do 5000 Din. Na drugi strani pa trpijo največjo škodo oboleli, oziroma ponesrečeni delavci takih podjetij, ker se morajo zdraviti na lastne stroške. Kadar se pa taki delavci prijavijo za dajatve pri okrožnem uradu, jim jih okrožni urad tudi v nujnih slučajih ne mere takoj priznati, ampak mora predvsem uvesti potrebne poizvedbe glede pravega de:anskega stanu, višine zaslužka itd. Tudi ima doba članstva za priznanje posameznih podpor veliko vlogo, na primer ob porodu, za podaljšanje zdravljenja preko minimalne podporne dobe in za dovoljevanje drugih specialnih dajatev. Podjetniki v slučajih takih sporov zadržujejo zaslužek, češ, da bodo od tega odtegnili morebitne kazni, naknadne premije itd. — Opozarjamo na gornje opozorilo vse naše člane. Take slučaje naj vsak posameznik naznani naši organizaciji, ki bo ukrenila nadaljnje potrebne korake.
Svetnikov ljubih broj poznam
Martina pa najbolj čislam,
ob goski vinca je točaj,
potem pa pride »BUDHHA« čaj!
Zaposlenje tujih delavcev pri nas.
V	ministrstvu za socialno politiko so bile dovršene izpremembe in dopolnila k obstoječemu pravilniku o za-poslenju tujih delavcev. V naši državi se bodo po načrtu novega pravilnika mogli zaposliti le oni delavci iz inozemstva, o katerih posebna komisija ugotovi, da razpolagajo s tako strokovno kvalifikacijo, kakršne nimajo naši delavci.
Poneverba. V Mariboru so aretirali načelnika materijalnega skladišča drž. železnice Franca Jarha, ker je obdolžen velike poneverbe. Dosedaj je preiskava dognala, da je Jarh poneveril 622.000 Din.
Boj za varuštvo — odloči žreb. V Slov. goricah je v nekem kraju umrla neka samska posestnica in zapustila eno rad leto '■taro hčerkico. Ker je ta otrok sedaj tudi dedič zemljišča, so se ogiašali fantje in možje, 'ki bi radi v oskrbo dete in posestvo. Županstvo občine, ki se je nahajalo vsled velikih ponudb v veliki zadregi, je sklenilo, da naj odloči žreb, kdo bo varuh otroka in upravitelj posestva. Če bi bila deklica brez premoženja, bi naj-brže imelo županstvo zopet veliko skrbi, da bi varuha sploh dobilo.
Žrtev dela. Na Dobrni v Trbovljah se je zopet pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal delavec pri
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek:
okusen t cenen.
Dobiva se v vseO
dobro asortlranlO kolonialni# trgovina#.
lW.fW.WTOW.-,'«
Schicht
Vsi Nekateri
hočejo kupovati Schicht-ovo milo.
se dajo pregovoriti, da v*anijo druga pralna sredstva
Velika večina pa vstraja
na tem, da uporabi, a le pravo Schichtovo milo.
Kateri so pametnejši?	,
Previdni I
Vedo namreč, do more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila.
vzpenjači I. Pilnauer, star okrog 50 let. Vzpenjača, kateri so priklopljeni 4 polni in 4 prazni vozički za premog, vodi skozi 'kratek predor na drugo etažo. Npsreča se ie zgodila, ker sta se na vrhu odtrgala dva prazna vozička od ostalih dveh. Pridrvela sta z vso močjo v nižino, kjer je bil zaposlen Pilnauer. Ta se je sicer še pravočasno umaknil na stran, toda padajoča vozička, ki sta padla iz tira, sta se zadela ravno ob steber, do katerega se je ponesrečenec umaknil. Delavci so ga vsega razbitega potegnili izpod razvalin.
Smrtna nesreča v Dravi. Štirje moški in tri ženske so se peljali kar na svojo roko in brez vednosti brodarja v čolnu pri Zavrču preko Drave na haloško stran. Prav tik cbrež;a na drugi strani, ko so že hoteli izstopiti, se jim je radi nepazljivosti prekucnil čoln. Vsi so padli v vodo in so se rešili na obrežje razen Miklavža iz Zavrča. Kmalu po nesreči so našli imenovanega mrtvega poleg čolna na dravskem prodnatem otoku pri Zavrču.
Smrtna obsodba. V Novem Sadu je bil 14. decembra obsojen na smrt Miša Km jak, ki je v Gajdobri umoril svojega gospodarja Jakoba Streka in njegovo ženo. Nato je skušal vlomiti v blagajno, pa se mu ni posrečilo.
Nesreča po končanem delu. V že-lezoli varni v Osjeku se je po končar nem delu hotel neki delavec umiti. Voda mu je bila premrzla in je zato vlil v posodo tri kilograme raztopljenega železa. Nastala je eksplozija, ki je raznesla posodo. Delavca je para vrgla z vso silo v strop, da se mu je glava popolnoma razbila. Zračni pritisk je bil tako silen, da je počil debel betonski zid.
Riba potopila ribiča. V bližini Mostarja je ribič Martin žviždič v reki Neretvi lovil ribe na trnek. Na njegovo nesrečo je precej velilka riba zagrabila za trnek ter se z vso močjo skušala osvoboditi. Pri natezanju je ribiču Martinu spodrsnilo, padel je v motne valove Neretve in utonil.
Nenavadna nesreča. V Vukovaru je padel z voza Cvetko Bingolac. Pri padcu se mu je zlomil bičevnik, katerega del se mu je zaril v vrat in mu pretrgal srčno žilo.
Razširjajte »Pravico«!
Krekova mladina.
PLENARNA SEJA.
Na Štefanovo, v nedeljo 26. decembra ob 10 dopoldne se bo vršila v naših prostorih na Starem trgu št. 2 prva plenarna seja.
Dnevni red: 1. Poročila podružnic. 2. Poročila centrale. 3. Socialna predavanja. 4. Razgled v bližnjo bodočnost. 5. Slučajnosti.
Vse podružnice se pozivajo, da se seje zanesljivo udeleže.
Krekova socialna šola. Vsega skupaj je bilo dosedaj 15 predavanj. Vršila so se v Celju, v Trbovljah, v Zalogu, v Mostah, v Preski, na Viču in na Jesenicah. Predavali so: prof. Jarc, Iv. Gajšek, Anton Marinček, dr. Puntar, France Terseglav, dr. p. A. Tominec in France žužek. Dosedanji uspehi so povsem zadovoljivi. Pokazalo se je, da so taka predavanja nujno potrebna za našo delavsko mladino in za naše delavstvo sploh. »Krekova mladina« se v polnem obsegu zaveda važnosti in pomena takih predavanj, zato bo tudi v bodteče z vsemi silami šla za tem, da se bodo vršila predavanja v še širšem obsegu kot dosedaj. Predavanja se začno zopet v nedeljo 9. januarja prihodnjega leta in se vrši prvo predavanje na Jesenicah. Gg. predavateljem se za njihov dosedanji trud najiskreneje zahvaljujemo in želimo, da nam ostanejo tudi zanaprej vsestransko naklonjeni. Od povsod, kjer so se predavanja vršila, prihajajo zelo zadovoljiva poročila o obisku in doseženih uspehih. Vsi, ki so po-sečali dosedanja predavanja, se pozivajo, da se tudi v bodoče istih točno udeležujejo.
»Krekova mladina« namerava prirejati taka socialna predavanja po vseh industrijskih krajih, kjer je kaj našega delavstva.
Zato: V novem letu s podvojeno močjo na delo!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem Krekovcem naši fantje mornarji iz Dalmacije: Sar vene Franjo, Cerar Franc, Cerar Pe* ter, Ivan Justin, Janez Šuštar, Franc Moder, Rudolf Burja, Franc Robič, Leopold Letnar, Leopold Cvetko, Jože Kavčič, Janez Jenčič, Evstahij Poljanšek, Franc Resman, Jožef Urbanc, Ivan Omahna, Milenko Čimžar, Ivan Žvan, Franc Polak, Stanko Punčuh, Albert Hooge, Peter Pristou, Pristou
Janez, Aleš Sivec, Franc Vrankar, Alojzij Hren, Herman Mušič, Ivan Barbir, Janez Krivec, Ivan Zupan, Alojzij Železnik, Branko Inkret, Lu-dovik Krašovec, Ivan Čeme.
Krekova mladina v Celju je v nedeljo, dne 19. t. m. vprizorila narodno igro »Tihotapci«. Igra je zelo povoljno izpadla. Čisti dobiček je bil namenjen za naš list »Pravico«. Ker pa je bil obisk slab, se je sklenilo, da se vpri-zori še ena igra v prid »Pravice«. — Socialni tečaji se med prazniki ne bodo vršili, pač pa se vršijo sestanki vsako sredo ob 8 zvečer v društvenih prostorih. — Pozivlje se vse članstvo, da izrabi dolge zimske večere za splošno povzdigo našega 'društva. Kre-kovci, na delo! — Predsednik.
Krekova mladina na Jesenicah vrši svojo častno nalogo zelo dobro. Njena socialna šola je zelo zanimiva, kar priča lepa udeležba. Tudi sestanki so obiskani precej dcbro. Največje upanje v boljšo bodočnost nam daje to, ko vidimo mlade fante poglabljati se v težka socialna vprašanja. Imamo pa tudi težave in nasprotstva, za kar smo pa zelo hvaležni dotičnikom, kajti s tem nasprotovanjem se nam le pomaga širiti naš majhni krog. Želeti bi pa bilo, da bi naši nasprotniki dobro preštudirali Leonovo okrožnico »Rerum novaruim« in krščanski socializem teoretično in ga začeli tudi praktično izvajati, kajti potem se bomo pa razumeli. — Krekove©.
Trbovlje. Naše tovariše opozarjamo, da se večkrat oglašajo v »Pravici« In se s tem vadijo v dopisovanju in sploh izobražujejo, kar je nujno potrebno za vsakogar, bodisi delavec ali kdo drugi. Poleg telesne krepitve je nujno potrebna tudi izobrazba duha. Na ta način se navadimo sami misliti s svojimi možgani in presojati dobro od slabega, kar je predpogoj v današnjem času. — Krekova soci-
alna šola se bo odspj vršila vsak četrtek ob 5 v prostorih konzumnega društva na Vodah. Imeli smo že dve predavanji, ki sta bili od strani članov zelo povoljno obiskani. Izostali so samo tisti,- ki imajo popoldansko službo. Predaval je obakrat tov. Gajšek, ker je bil g. prof. Jarc nujno zadržan. Tovariši Krekovci, naša sveta dolžnost je, da se predavanj v čim večjem številu udeležujemo in pazno sledimo govorniku. — Predsednik.
Dopsi.
Jesenice. Jeseniško okolico je zadela posebne vrste nesreča, namreč, da se pojavljajo požigi, kateri so prej naznanjeni po grozilnih pbmih. Tako sta pogoreli dve hiši v trgu Jesenice, ena kmetska, druga pa tovarniškega delavca Jakoba Novaka, našega zvestega pristaša. Spričo težke stanovanjske mizerije je to požiganje velika nesreča, katero pa zopet najbolj čuti delavec. Oblasti so pridno na delu, a do sedaj še brez uspeha.
Zagorje ob Savi. V ponedeljek, dne 26. t. m., se bo vršila seja »Ljudske stavbne zadruge« po prvi sv. maši. Na dnevnem redu bo odobritev načrtov za tri družinske hiše in vprašanje najetja posojila. Ker je seja važna, se naprošajo gg. odborniki, da zanesljivo pridejo.
Trbovlje. V četrtek, dne 16. t. m., se je na obratu dnevnega kopa Do-berna ponesrečil družinski oče Piil-nauer Ivan. Imenovani je bil na mestu mrtev. Utrgali so se vozički na poševni progi, ki ima strmine 30 cm na meter. Dva vozička sta z vso brzi-no treščila vanj in mu popolnoma zdrobila prsni koš. Ponesrečeni se ni mogel nikamor umakniti, ker ni v spodnjem delu proge nobenega po predpish določenega prostora (kam-
rice), Po varnostnih predpisih mora biti pri takih progah levo in desno prostor, da se v slučaju nesreče delavci lahko umaknejo v hipu, kar pa tega tukaj ni bilo. Radi tega je tudi dal imenovani delavec svoje življe-nje? ker za trb. premog, družbo ne veljajo predpisi o varnostnih napravah v podjetju. Vsaka varnostna naprava mora biti plačana s smrtjo enega ali drugega delavca, ker šele po nezgodi družba naredi delno po predpisih. Pri podjetju Dukič in drug so dnevno težke poškodbe delavcev. To podjetje imenujejo rudarji mlin za kosti, kar v resnici tudi je. Odbor »Strokovne zveze rudarjev« bo v kratkem pregledal vse nepravilno urejene naprave pri rudniku, isto pri privatnem podjetju Dukič in zbral materijah ki bo poslan Inšpekciji dela v Ljubljano z potrebnimi dokazi. Ako pa ne dobimo potrebne pomoči v tem, da kompetentno mesto ne poseže s svojo pravo močjo vmes in ne pošlje komisije, ki bi pregledala podjetje, se pa obrnemo na ministrstvo, ki je s svojo odredbo dalo nalog Inšpekciji dela, da pregleduje podjetja.
Razno.
Smola hribolazca. Pri plezanju po gorah ob italijanski meji ie neki avstrijski alpinist izpcdrsnil in padel na italijansko ozemlje, kjer je obležal težko poškodovan. Našli so ga kara-binerji, Ker ni imel potnega lista, so ga prepeljali v bolnico ter mu povedali, da bo moral odsedeti, ko ozdravi, predpisano kazen. Hribolazec jim je pa povedal, da je prišel na italijansko ozemlje popolnoma nehote.
Ljubezniva Sena. V neki vasi pri Koblenzu je nenadoma izginil 1. 1923 33 letni delavec Hugo Presser. Ker sta se z ženo večkrat sprla, so mislili
sosedje, da ga je pognalo v svet do* mače nesoglasje, predvsem, ker j« zahtevala njegova žena Julija sod-nijsko ločitev. Za izginulega delavca se ni nihče več brigal. Pred kratkim pa se je slučajno odkrila kruta istina. Nečloveška žena je namreč zaprla nekoliko slaboumnega moža v neko podstrešje, 'kamor mu je dajala le toliko hrane, da ni umrl cd gladu. Na »potovanju« se je mož strahovito zanemaril, Nohti na prstih so mu bili dolgi več centimetrov, lasje so mu valovili čez rame, obraz pa je bil takorekoč vei zakrit od štrleče brade. Politični* oblast je dala moža najprej poštena očistiti, nato ga je pa cddala v bolnico, ženo Julijo pa v zapor.
Za kratek čas.
Zob za zob. Milijonar slikarju: »Kaj, deset tisoč zahtevate za sliko? Parkrat potegnete s čopičem, pa jfl narejeno!« — Slikar: »No, in vi parkrat potegnete s peresem, pa zaslužita stokrat več!«
Na slikarski razstavi. Tujec slikarju: »Vaša slika je tako naravna, da se človeku, ki jo gleda, kar slina cede.« — Slikar začuden: »Kako je t® mogoče? Sika predstavijia solnčn* zah d.« — Tujac v zadregi: »Oprostite, sem mislil, da predstavlja jajčno potico 1«
V	gostilni. Gost: »Dajte mi vode z vinom — toda hitro, meni se mudi k
—	Natakarica: »Če je sila, vzemite rajše vino z vodo, tega imamo vedno v steklenicah dovolj!«
Vrednost denarja: za 1 dolar dobil 56.60 Din; za 100 frankov 228 Dini za 100 lir 256 Din; za 100 avstrijskih ši ingov 800 Din; za 100 čeških kron 168 Din; za 100 nemških mark 1349 dinarjev.
Pierre L* Erudte:
Zena z zaprtimi otmi
Iz francoščine prevedel L- S.
j53iž8iK3;«f®!e«-:sS3
»Aha, DurandTo ime. me na nekaj spominja. Ali ste morda v sorodu z družino Durand, ki sem jo svojČ3s poznala in ki je imela gostilno v ulici Mouff tard ?«
»Ne bi rek.a, gospa...«
»Sicer jo pa to brez pomena. Melanija vam pokaže vašo sebo in vi prevzamete takoj svoje delo. Vi boste str3gli pri raLi, zakaj strojnik mora biti že gotov z obedom, ko se dvignemo od mize, da je kpj na razpolago gospodoma, Vse drugo vam pokaže Melanija, Dovolj! Dopadete se mi.., Prepričana sem, da se bova dobro razumeli!«
»Gospa se lahko zanese, da bom storila vse, da jo zadovo jim «
»Kaj sem hotela reči, Melanija? Ali je gospod Ludovik že doma?«
»Mislim, da ne.«
»Mislite, da ne! Torej ga se ni?«
»Očividno!«
Gos, a Hughe je pogledala proti nebu in je neopazno zganila z rameni.
In ta, že samo ta gib je bil za Marijo Durand kot ugo'o itev. da je v tej nadvse bogati hiši nekaj, kar kali mir in srečo.
Peto poglavje.
Soba Marije Durand je bila boljša kot so navadno sobe v šestem nadstropju velikih pariških zgradb.
Ko je bila Melanija odšla, je sodlai Marija Durand na majhno obito posteljo, ki je postajala njena in je pogledala na štiri gole stene, na okno, ki je ime!o izgled na uličico in v katerem se je Icaaal šUilkot n izrezek sinjega neba...
Ta postelja, dva stola, stara toaletna mizica iz postok enjene litine, smrekova miza, omara pod visečim podom stopnišča, ki vodi na podstrešje
to je bila njena soba... oh, bakršnasibodi, da, pač kakršnakoli,.. Nobenega razpela na zidu, nobene slike na opravi. Marija Durand je pomislila, da bo mogla, ko pride njen kovčeg, ublažiti to siroma-ščino vsaj z rtekaj osebnega obeležja.
Teda, ali bo smela to storiti?
Če bi zapazila Melanija na kaminu družinske portrete..., ko iko vprašanj!
Niti tega ne! Portreti ostanejo na dnu kovčega.
Ta kovčeg sta ji prinesla v sobo strojnik in šofer najetega avtomobi a. Za napitnino jima je Marija Durand skoraj izpraznila svojo denarnico.
—	Bil je skrajni čas, da je dobila službo!
Ko sta bila možaka zopet odšla, je imela Marija vtis, da je manj sama. Res ne bo mogla iz ožiti svejih stvari, svojih osebnih spominov, ostankov njene preteklosti, pač pa itak tukaj, v njenem obližju.
»Neživi predmeti, ali imate vendarle dušo,,.?«
Da, ti predmeti so imeli svojo skrivnostno dušo, ki je plahutala okoli njene, okoli duše uboge Marije Durand^ in ki je že napolnjevala samoto z vso zvestobo ljubezni.
Tako daleč je prišla Marija s svojim premišljevanjem, ko je nekdo mečno udaril na vrata in je vstopila Melanija, ne da bi počakala odziva.
»Marca, tu imate svoje pridevke: predpasnike, bluze, čepice, naročke, preveze ... vsega vraga^ in njegovo šaro. In potem pa — skušajte se držati malo manj kislo.,. Gospe ste se zdeli nekam žalostni... Menda nimate srčnih bolečin, ka-li? Ali pa ognjegasca, ki ste mu dali slovo? Ali kakega »rojaka«? V ostalem boste Imeli vse to tu... Če enega izgubite, dobite deset drugih! Torej — le veselo! Potem...«
Tu so se Melianijini brki, rekli bi, naježili:
»Potem pa glavno: nobene prevelike vneme! Hiša je dobra, ne kvarite je! Sicer pa me vprašajte pri vsem za svet!«
Melanija se je odpravljala... Pa se je obrnila:
»Lahko takoj začnete in se okomatate, kajti domači sin, ki — med nama rečeno — veseljači, da je kaj, pride najbrž kmalu domov. Včeraj jo je primahal ob osmih zjutraj — skozi jedilno shrambo, da bi se izognil papanu. Bil je natreskan kot 36.000
mož! Danes bo še huje. O, on se ne dolgočasi, go-spodič! Zvonec je v hodniku, a boste že slišali« Jaz prrem k svoiim štedRnikom, danes pripravlja®® leletino z zelenjavo. Imam tudi nabrekle žile, m j pošteno bde!«
Vnovič sama se spusti Marija Durand na p0* steljo: »Lahko takoj začnete in se okomatate!« T® besede Melanijine so ji brnele po glavi... Ni v«® dvoma..., zdaj ja zares sobarica!
»Nataknimo si »komat«...« vzdihne in dvigne.
Odloži svoj klobuk boljše mladenke, svoj jopi« svojo obleko in išče po kovčegu vse, kar ima najbolj praj rostega.
Ali celo to jo, zdi se, izdaja!
Tedaj se razp’ete in poskuša, kako bi naredila, da bi spravila zlato cvetje svojih las po® čepico gospe Hughove. Končno zdvoji nad tem, P8 na ravi prečo po sredi in gladko frizuro, v kolikor pač dopuščajo lasje, ki so vajeni svežega zrak® in toplega solnca.
Nato opaše prvi predpasnik in na mar ji pr*; haja, da je bi*a že tam spodaj na FramboisieriJ* pri svojih roditeljih privezovala včasih predpasnike, a le, da bi postregla s čajem svojim podeželskim prijateljicam in sosedam... Nepotrebni spomini, zakaj me ne zapustite?
Ko je bca mladenka »okomatana«, se je oigl* dala v kosu ubitega zrcala, ki so iga trije zarjavel* žeblji držali na zidu. Takrat ji je privrel' val sol*8 iz srca v oči... Končano je... Rozalina de Cres*/ je preminula!
Da, topot je bila žrtev dopolnjena... S taja preneha biti gospodična »iz odlične družbe«, padi* je s svojega klina socialne lestvice, zdaj nosi služabniško opravo tistih, ki nimajo več lastnega do®8 in služijo pri drugih. Kratko, sedaj je samo Mar*]8 Durand..., tista, ki ji pozvonite in ki govori v tretji osebi.
Rozalina de Cressy, sobarica s 300 franki n* mesec — ne vštevši vina — pri Hughovih, obog8! telih kožarjih... Ah, če jo njeni starši tam g®£ vidijo tako, kakšna bridkost jim stiska srce i* kako se morajo vendarle radi nečesa kesati!«''
(Dalje sledi.)
SV01 DOM Sl ZIDA
Mor Je stalen odjemalec v poslovalnicah našega
I, delavskega konzumnega društva v Ljubljani!
N j« d 100 000 l)in alt 1,000.000 kron seje l/plačalo (lanom na 3°/0 popustu (dividendi) v poslovnem letu 1915/36. Ker obstoji zadruga *e nad 30 let, lahko vsak »»m Izračuni, koliko l>l utegnili znašati v tej dobi članom napredeni prlhr»nkl.	Prlglase	novih	članov	sprejemajo	vse	nafte	poslovalnice.
Urednik: Srečk«
SU JuKotdavHiisk« tiskarn«: K.
ladajatelj: Dr. A. Gosar.