0
----     178    ----
Voda v čebelarstvu.
Znano je, da čebele potrebujejo mnogu vode za napravo sniporja, za razstapljauje kristalizovanega medu v satovji in za gašenje žeje. Zato pa vidimo, kako po leti po rahlem dežji po vsakovrstnih rastlinah srkajo vodne kaplje in jih nosijo domov. Ravno to delo opravljajo hitro, če se lesketa rosa po travi in drevji. Le redko pri tem opravilu pridne nosilke vodne zadene kaka nesreča. Drugače je pa , če dolgo ni rose in dežja, in morajo čebele po ribnikih, vodnjakih, jarkih ali pa še celo po rekah iskati vode. Mnogo jih pogine. Po leti se to sicer toliko ne opazi, ker slednji dan izleti na tisoče mladih čebel, ali pomladi je taka izguba jako občutna. Zalega se ravno o tem času po številu čebel. Če se število čebel manjša, manjšati se mora tudi zalega, ker se rmnjša število krmilk in valilk. Navadno največ čebel pogube pomladi panji, katerih zaloga obstoji iz kristalizovanega   in  strjenega medu.   če se po-
—   179  —
mladi čebele maDJšajo, ne pa množe, niso dovolj močne in pripravljene, kadar se začne prva obila paša. Da se pa čebele manjšajo, krivo je največkrat pomanjkanje vode. Zaradi tega pa treba po krajih, koder veliko se-jejo cgrščice, koder je mnogo sadnega drevja in boljša paša, mine že junija meseca, da gleda čebelar, da čebelam ne manjka vode in kako je vedno dobivajo.
Pomanjkanje vode v panji nastopi, če zaloga medu ne sestoji iz nekristalizovanega medu. če je v satji le zrnast n ed in če treba za silo krmiti čebele s strjenim medom. Temu se odpomore z napajanjem. Na vrhnjo odprtino panja se narobe postavi z vodo napolnjena li-terska posoda, zavezana z enostavnim suknom. Čebele potem srkajo vodo, ki priteka skozi sukno. Če se jeseni krmijo čebele s cukrenim sirupom, ne nastopi pomanjkanje vode. Vendar je morajo čebele pomladi iskati zunaj panja, kajti potrebujejo je mnogo za napravo sni-porja. Zato je dobro, da se blizu ulji)jaka v zavetnem solcčnem kraji čebelam priredi unetno napajališče, če ni naravnega in varnega. Tako napajališče napravi se lahko od starih kamenecih korit ali od plitvih prstenih posod. V te posode se dene zelenega mahu ali pa kamenja, da se čebele lahko usedajo, ter se slednji dan napolnijo z vodo. Včasih se pridene še malo soli, da živalim ni treba iskati solnih snovi po mlakah, gnojnicah in lužah. Ob vročem poletji, ko \oda hitro izbapi treba je takim napajališčem prilivati po večkrat na dan.