113. številka. Ljubljana, v četrtek 21. maja. XXIV. leto, 1891.
Bi NAROD.
Izhaja vsak dan mveier, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežole za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za, četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
III. skupščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev"
dne 16. in 17. maja v Trstu.
(Dalje.)
Na zvrSetku seje „Zavezine" delegacije poročal je — na izrecno željo učiteljskega društva Koperskega okraja k zborovanju povabljen — gosp. Vatroslav Holz, uradnik banke „Slavije" v Ljubljani, o važnosti in koristi življenskega zavarovanja z ozirom na slovensko učiteljstvo. BZaveza slov. učiteljskih društev" je namreč po sklepu na lanski skupščini dne 2G. maja v Celji sklenila z banko „Slavijo" dogovor, da He „Zavezao" učiteljstvo zavaruje pri imenovanem zavodu slovanskem, za kar je poslednja dovolila znatne nagrade „Zaveži" in posamičnim društvom učiteljskim. Poročevalec, raztolmačivši delegatom idejo, namen in korist zavarovanja ter razne njega načine in pogoje, opisuje dosedanje uBpehe v zavarovanju učiteljstva slovenskega ter pozivlje navzočne gg. delegate, da blagovole delovati vsak v svojem društvu na izdatnejšo pristopanje v kolo zavarovancev, s čimur bodejo koristili ob jednem „Zaveži", oziroma dotičnim okrajnim društvom učiteljskim. — Konečno naznani povabljeni zastopnik navedene zavarovalnice, da je banka „Slavija" na njegovo prošnjo in po predlogu svojega generalnega zastopnika g. Ivana Hribarja, uvažujoč kulturni pomen učiteljstva slovenskega, „Zaveži slov. učiteljskih društev" podarila 100 gld. podpore v društvene nameue, katero vest je delegacija pozdravila z velikim oduševljem ter zaklicala banki gromovito „Slava!"
V nedeljo ob 8. uri zjutraj bila je v cerkvi sv. Antona novega sv. maša, pri kateri so učitelji peli Nedvedovo mašo „Slava stvarniku". Poleg učiteljev in učiteljic bilo je pri službi božji toli dru-zega občinstva, da je bila velika ta cerkev natlačeno polna.
Po sv. maši pričelo se je
ssloo x©T7-&n je.
Predsednik dr. Romih pozdravi iskrenimi besedami došle učitelje in učiteljice, posebno po-
LISTEIf.
K a r i c a.
Slika iz ameriškega življenja. Po Hret llarte-u J. C. (Dalje.)
Jack utešil bo je, ko so ga okolu desetih obvestili, da ga pozivlje lečnik doli. Ni se mogel držati več. V slabo razsvetljenem salonu razločilo so njega oči začetkom samo sedeče žensko bitje, kapuco potisneno čez obraz; on se ju hotel umakniti, misleč, da so se zmotili, ko mu je glas, na katerega ga je vezal zelo prijeten spomin, dejal hlastno : — „Vae je dobro, jaz sem zdravnik." — Kapuca je vzletela nazaj in odkrila temni in prostodušni obraz Katice van Corlear.
— „Nikacih vprašanj, gospod. Zdravnik sem in tu moje zdravilo", dejala je, pokazaje s prstom Karico, ki se je tresla v kotu. „Vzemite jo."
— „Potem je dovolila gospa Tretherik?*
— „Če dobro pozuam čutila te dame, smo storili bolje, da smo jo pustili", odgovorila je Kati brezskrbno.
— „Kako sta mogli uiti?"
— „Skozi okno."
— Ko ju je Prince spremi) in spustil Karico
udarjajoč zavednost slovenskega učiteljstva, o čemur nam priča obila udeležba; nazdravi naudušeno presvetlemu cesarju io predlaga, da se Nj. Veličanstvu telegrafnim potem javi udanost v Trstu zbranega učiteljstva. Predlogu dr. Romiha pritrdili so viharnimi Zivio-kliei.
Predno otvori zborovanje predstavi g. predsednik vladnega zastopnika viteza Vidica. Zbor poslednjega spoštljivo pozdravi.
Prva točka, ki se glasi: „Pravne razmere ljudskih učiteljev" in tretja točka: „O socijalnih razmerah Blovenskega učiteljstva v sedanjih časih" sta se morali združiti po zahtevi od zgoraj. O tem predmetu je kaj jedrnato govoril g. nadučitelj Jernej Ravnikar. Pojasnjeval je krivice, ki se dogajajo učitelj-stvu glede na gmotno stanje ter poudarjal, da bi za učiteljstvo bilo bolje, ako bi se šola podržavila, kajti tudi dandanašnji je učiteljstvo vzlic toli slavljeni deželni avtonomiji venderle povsem odvisno od državnih organov. Kar se tiče gmotnega stanja so državni najnižji uradniki in celo služabniki, kakor sodnijski sluge, orožniki, financerji itd. razmerno veliko bolje plačani, nego učiteljstvo. Pritožuje se v obširnem govoru, kake krivice se dogajajo posa-mičnikom pri oddajanju učiteljskih služb, ko se ne gleda na nikake okolnosti, ki so merodavne pri na-stavljenju in poviševanju državnih uradnikov in predlaga, naj se pri oddaji učiteljskih služb uvede s ta tu s po starosti službenih let, kakor je običajno pri državnih uradnikih. Nadalje navaja, da mora učiteljstvo skrbeti mej narodom za svoj prepotrebni ugled. Sedanje naredbo pa niso take, da bi ta ugled pospeševale, ker kratijo mnogo let službujočim učiteljem iste pravice, ki jih uživajo 20—241etni praktikanti, ki niso v nikakem oziru samostojni ljudje. Da si učiteljstvo pribori in utrdi potrebni ugled, treba je, da je zastopano v vseh javnih zastopih.
K temu predmetu doda g. And. V r t o v e c , učitelj v Tolminu, nekatere opazke iz svojega nameravanega govora, katerih se predgovornik ni dotaknil.
Na uprašanjo predsednikovo oglaBi so k be-
v roko njene mačehe: — „Ona ostane. Vi ostanete tudi tu, upam?"
— „ Dokler še nimam osemnajst let, dokler ne postanem svoja gospodiuja in dokler nimam še mačehe, odidem.
— „Potem mi dovolite, da Vam pomorem, da zdravi in brez škode pridete skozi okno ?■ vpraša Prince dostojno.
Ko se jo vrnil uro pozneje, sedela je Kurica na pručici pri nogah gospe Starbottlove; skrivala je moj koleni svoj objokan obrazek. Gospa Star-bottle dela je prst na ustnice. — „Saj sem Vam vender rekla, da bode prišla! Naj Vas Bog blagoslovi, Jack! labko noč!"
Drugo jutro predstavila se jo gospa Tretherik, spremljana od častivrednega Crammerja, vodje zavoda in od svojega prijatelja gospoda Robinsona, jako nevoljna pri Jack Princu. Prepir bil je viharen, zahtevali so oblastno Karico.
— „Mi ne moremo vsprejeti tega posredovanja," reče g. Tretherik. „Nekaj dni nas še loči, da poteče pogodba, in mi nismo nikakor voljni privoliti najmanjšega gospej Stnrbottlovej."
— „Dokler ni oficijelno šla iz naše hiše, go-spica Tretherik pokoriti se mora upravi in redu", nadaljeval je doktor Crammer.
— „Ta budalost je taka, da lahko kazi njeno
sedi g. Jelene, izražajoč željo, da bi se šolstvo popolnoma odtegnilo oblasti deželnih zborov. (Odobravanje.)
G. Lap a j ne poudarja posebno svobodo, kojo si je priborilo učiteljstvo. Ta svoboda dokaže se najbolje s tem, da učiteljstvo sme snovati društva in zaveze, kar se v drugih stanovih ne pronajde. Njegove opomnje odobrava zbor s ploskanjem in Živio-klici.
G. Ivan Krajnik, učitelj v Podmelcu, jeza to, da se poslanci naprosijo, naj šole uredo v avto-nomistiškem zmislu.
Nadučitelj Ribnik ar je za to, da se status uvede kakor pri vojacih.
Predsednik da besedo poročevalcu, koji izjavi, da nema dodati nego opomnjo, da časovne razmere niso še dozorele, treba zato Čakati in potrpeti.
G. Rib ni kar meni, da je status nepopoln; g. poročevalec strinja se h tem muenjem.
G. Rib ni kar pravi, da je Želeti, da bi o Šolskih zakonih Iju d.s ki učitelji morali imeti več govoriti, nego doslej. O izkušnjah veljalo naj bi slično, kar velja za učitelja na srednjih šolah. Predlaga, naj bi se v resoluciji dodalo pred besedo „učitelji" radi jasnosti slovo: „ljudski".
Poročevalec odgovarja, da je i on na to mislil, i da jo samo po sebi umevno, da tu pod „učitelji" razumeva le „ljudske učitelje". V ostalem je istega mnenja z g. Ribnikarjem.
Predsednik prečita zatorej resolucijo.
G. R i b n i k a r meni, naj bi se ista spremenila v tem zmislu, da ima sleherni izpitani učitelj od iste dube, ko dobi svoje spričevalo sposobnosti, pravico do petletne doklade. (Dobro!)
(Konec pri h.)
Slavnost blagoslovljenja zastave „Zagorskoga Sokola''.
(Dalje.)
Slavnostni govor imel jo starosta Ljubljanskega Sokola Hribar in sicer prvi del koj iz početka, v katerem je v krasnih naudušenih besedah razlagal pomen in važnost zastave za vsako društvo. Živahno
bodočnost in diužbiusk položaj,■ dodirne gospod Robinson, kateri je mislil na nade svojega sina."
Zastonj je Prince dostavil, da je gospa Star-bottle blizu smrti, da je ona pri begu Karice nedolžna, da je dekle iz lastnega nagiba, nagiba ljubezni in hvaležnosti pobegnila, da jo popolnem prostovoljno spolnila svoj prvi nagib. Ko je spoznal, da jih ne more prepričati, dostavil jo ponosnim pogledom, vender čudno hladnokrvno: — „Še jeduo besedo. Dolžnost moja je seznaniti Vas z okoliščino, katera me pooblašča, mene kot izvrševalca oporoke pokojnega Tretherika, prav nikakor v poštev jemati vaših želj. Nekaj mesecev po smrti gospoda Tretherika, odkril nam je nek Kinez, preje služabnik v njegovi hiši, da se nahaja nekaka oporoka, katero smo potem našli mej njegovimi listi. Neznatna vrednost zemlje ovirala je izvrševatelje oporoke ozirati se na to oporoko. Dali smo jo torej samo sodiščno potrditi ali spoznali smo, kakšna je. Tako je bilo do teh dveh let ali treh, dokler ni ta lastnina kar nakrat. zadobila večjo vrednost. Določila tega akta so priprosta iu neovržna. Lastnina je razdeljena mej Karico in mačeho nje, z i srečnim pogojem, da ta zadnja postane postavna varuhinja, da prevzame nje odgojo in da ona prevzame gospodinjstvo v vseh ozirih. (Konec prih.)
odobravanje, katero se je čulo večkrat, bilo je dokaz, da so lepe besede globoko segale v srca navzočih. Posebno burno pozdravljeni so bili stavki, ko je govornik omenjal slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, katerih podobo ima Sokol Zagorski na svoji zastavi, kako sta bila proganjana po sovražnikih Slovanstva, kako pa je konečno zmagalo Slovanstvo tudi v cerkvi nasproti vsem oviram sovražnikov. Po končanem pribijanji žrebljičkov izročile so omenjene gospodične in gospodična Medvedova v imenu dam iz vseh omenjenih krajev tri krasne trakove novi zaBtavi, vsaka s primernim nagovorom. Posebno krepko in čvrsto se je odrezala gospodična Medvedova, mlada hčerka staroste Zagorskega Sokola. Potem pa je nadaljeval starosta Hribar svoj slavnostni govor rekoč, da zdaj, ko ima zastava tudi cerkveni blagoslov, bode društvenikom dvakrat sveta, blagoslovila jo jo cerkev in narod, ki je po izreku „vox populi vox dei" pritrdil cerkvenemu blagoslovu.
V krasnih besedah je potem slikal pomen narodnih barv, katere imajo trakovi: bela pomenja poštenost, Slovanom prirojeno lastnost, modra vstrajnost, katere nam je tako silno potreba, da bodemo neustrašeno zmagali vse ovire, rudeča ljubezen, goreče ljubezni za narod svoj treba je vsem, iz nje roji se navdušenje.
Živahno je bila potem pozdravljena zastava, ko se je razvila in sta se pokazali krasno izdelani podobi slovanskih blagovestnikov. Zastava je jedna najkrasnejih, kar jih imamo na Slovenskem in sme res ponosen biti Sokol Zagorski na njo. Pokazal je, kaj premore goreča ljubezen za narod tudi v majhnem kraju, zatorej: Slava mu!
Ko je bila slavnost dovršena, podala so se društva po krasno nakiučenej vasi zopet do stanovanja staroste Medveda. Iz mej mnogih napisov, ki so bili na slavolokih, omenjamo naj samo nekatere, ki so napravili najlepši vtis: Živela Sokolska ideja! —   Bog združi Slovaue!  —  Živeli borilci Sokoli!
V boj za slobodo! — Slava Slovanom! —■ Naprej zastava Slave! in mnogo drugih bolj navadnih: Dobro došli! — Na zdravje! Živeli itd.
Ker žalibog vreme ni pripuščalo skupnega obeda na prostem, morala bo se društva razdeliti na več krajev. Nekaj jih je ostalo pri starosti Medvedu, dru^i pri podstarosti VVeinbergerji, in po nekaterih drugih gostilnah. Povsod bilo je caudušenih zdravit-, posebno seje nazdravljalo bratom Hrvatom, ki so isto tako naudušeno odzdravljali. Predaleč bi Begalo, da bi navedli vse te govore, omeniti hočemo na kratko samo bolj poglavitne. Starosta Zagorskega Sokola nazdravil je cesarju, katera uapitnica je bila naudušeno sprejeta. Dr. Treo, tajnik Celjskega Sokola, pozdravil je brate Hrvate poudarjajoč, da pri vsaki priliki se pokaže lepa vzajemnost mej Slovenci in Hrvati, katere srčno pozdravlja. V imenu Hrvatov odzdravil je g. Kristan, rekoč, da posebno mora veseliti človeka najti v tako malem, od veličin mest oddaljenem kraji tako krasne napise, kakor Bog združi Slovane, iz česar je videti, da setu goje vzvišene ideje. Dr. Kozina nazdravil je v humori-stičnem govoru krasnemu spolu, na katero zdravico se je zahvalila gospodična Miillerjeva. Od Hrvatov govoril je zopet g. Mašek, nazdravljajoč srcu slovanskemu, ki nas veže. Starosta Hribar nazdravil je najstarejemu boritelju našemu, deželnemu poslancu Svetcu, ki se je zahvalil rekoč, da stare bo-ritelje veseli opaziti, da neso delali zastonj, da napredujemo, prebujata se tudi Istra in Koroška. Na-sprotstva domača pa se morajo poravnati. Oa nazdravi tovarišu svojemu dr. Vošnjaku. Vse napitnice bile so sprejete naudušeno. Starosta Medved pripovedoval je potem dolgi „via erucis", ki ga je morala romati deputacija, predno je izposlovala, da se je cerkveno blagoslovila zastava, kar bi se morda vsejedno ne bilo zgodilo, da ni blagodejno porabila svoj vpliv posvetna oblast, ki je opozorila na mogoče nasledke prevelike trmoglavosti. Jednako pozdravljalo se je od več strani tudi pri podstarosti NVeinbergerji, kjer so bili vrli gasilci Litijski in Št. Martiuski. Obžalovalo se je Bploh, da ni bilo vsaj toliko skupnega prostora za obed, da bi bila združena gasilna in Sokolska društva, kar bi bilo še bolj povzdignilo naudušenje.
Po končanem obedu podala so se vsa društva skozi vas, mimo fiuiu po okolici. Da je vreme bilo bolj ugodno, bil bi to krasen sprehod, tako pa smo bili veseli, ko Brno dospeli na slavnostni prostor kjer se je začela telovadba in petje. Ljubljanski Sokoli pokazali bo se zopet mojstre.v svoji stroki, pevci iz Št. Martina in iz Vač pa so prepevali
ubrane pesmi. Tudi nauduševalnih govorov se ni manjkalo. Operni pevec Josip Nolli in Dragotin Hribar pozdravila sta s krepkimi besedami mnogobrojne domoljube, ter sta bila nju govora sprejeta z živahnimi živio-klici. Operni pevec Nolli nazdravil je še posebno pevcem in njihovemu vodji, podstarosta dr. Triller pa je nazdravil gasilnima društvoma, ki sta po svojem geslu , .Na pomoč' zares prihitela Sokolu Zagorskemu na pomoč v narodni bratovski ljubezni. Potem začel se je drugi del telovadbe skupine Ljubljanskega Sokola, in nazadnje sestavila se je skupina raznih sokolskih društev, katero je iotografoval navzočni fotograf, ki je že tudi zjutraj bil napravil dve sliki slavnostnega prostora in odra, na katerem se je vršila slavnost. Te podobe bodo gotovo vsem udeležencem, posebno pa članom Sokola prijazen spomin na lepo slavnost.
Ko je bila končana telovadba, prečkali so se došli telegralični pozdravi, katerih je bilo lepo število, znak, kako živo zanimanje je vzbudila po vsej slovenski domovini slavuost najmlajega mej kranjskimi sokolskimi društvi, kajti še mlajša od njega sta najmlajša dva „Sokola" slovenska v Ajdovščini in v Prvačini na Goriškem. (Koneo prih.)
Poročilo o mestnih računskih zaključkih.
(Konec.)
f) Račun obrestij imel je v letu 181)0 dohodkov .........gld. 67.840'13
troškov pa........7.171 88l, 9
torej prebitka......gld. 60 668-2-iVa
prištevši temu prebitku še čiste
dohodke klavnice   .   .   .   .    „     S.791*43 je skupni dohodek obrestij   .   .   gld. 69:455*57*/S ako se od tega dohodka odbije
anujiteta |.......„    65.000*—
ostane čistega prebitka • . . gld. 4.459*07 Va kakor je to razvidno iz računa anujitet.
Ta čisti prebitek odpisal se je na računu izgube in dobička od izgube, — izvirajoče še iz časa najetja posojila, katera je znašala v letu 1882., ko je uprava stolnega mesta prešla v narodne roke 125.875 gld. 90 kr., leta 1889 80.296 gld. 45 kr. in se je znižala koncem leta 1890. na 7G.293 gld. 69\/3 kr.
Ako bodemo tudi v prihodojosti im^H jednako povoljne uspehe, bode se ta izguba porovnala v 13 letih, kajti vsako leto 1 gld. naložen na 4°/0 obresti, daje gld. 1729*19 in ta številka s 4459.67 daje glavnice 77.116 gld. 17 kr.
Iz računov žrebanja je razvidno, da je izžrebanih, a koncem 1890. leta še neizplačanih srečk 03talo 64.404 gld. čistega, dočim sta dve glavni srečki po 25.000 gld. in jedna za 15000 gld. nominalnega zneska.
Specijalna reserva za pokritje onih izgub, katere bodo nastale pri prodaji papirjev, ki se bodo nakupovali za amortizacijski zaklad, narasla jo koncem 1890. leta na 25.227 gld. 17 kr. Končno poroča finančni odsek, da je mestna občina bila koncem leta 1890. dolžna nižje-avstrijski eskomptni družbi na Dunaji 41.616 gld. 40 kr., od katerih plačuje sedaj 41/a% obresti.
Glavna bilanca posojilnega zaklada, odštevši račun izgube in dobička, kaže
v pasivih.......gld. 1,613.57089
in v aktivih..... „   1,537.277 19* L
torej nedostatka.....gld.     76.293*69Vi
Ako se končno primerja pokritje anujitetnega računa v zuesku 69.459 gld. 67*'3 kr. z mestnim posojilom v znesku 1,471.875 gld. razvidno je, da se je taisto obrestovalo z 4*7 l%i torej za 0'21% več, nego zahteva amortizovalni načrt.
Iz tega v vsakem zmitdu povoljnega uspeha izhaja, da se je z mestnim premoženjem gospodarilo dobro in vestno.
Te številke pa govore še veliko več. Te Številke so najoklatantneji dokaz, da je bilo očitanje o slabem mestnem gospodarstvu, katero se je razširjalo v zadnjem času po mestu, neosnovano. Tako zlobno postopanje je v interesu dobre stvari, kateri služimo, globoko obžalovati.
Z ozirom na to predlaga finančni odsek:
1. Računski zaključki mestnega lote rij skopo-sojilnega zaklada s pasi vami .   gld. 1,613.570*89 in z aktivami     .... „   1,537.277* 19V3 torej z nedostatkom    .   .   .   gld.     76.293.69*/] se odobri.
2. Naj so ta račun v zmislu § 34. mestnega statuta po dosedanji navadi javno razglasi.
3. V poračunu za leto 1890. postavljena nagrada v znesku 200 gld. naj se razdeli, in sicer: 100 gld. gosp. blagaj ničnem u kontrolorju Ferdinandu Bradaški za knjigovodstvo, 50 gld. gosp. blagajniku Vojtehu Valenti, in 50 gld. gosp. prvemu mestnemu komisarju Jakobu Tomcu za sodelovanje pri opravilih loterijskega posojila.
4. Knjigovodstvu loterijsko-posojilnega zaklada podeli se absolutorij. S. E. C. V. O.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 21. maja. Iz državnega »bora.
Včeraj pričel je državni zbor zopet svoje delovanje. Vsprejel se je v drugem in tretjem branji brez debate predlog vlade glede pomnoženja bakrenega drobiža. Potem je bil na vrsti načrt zakona, glede prodaje Dunajskih vojašnic, o katerem smo Že govorili, in o katerem se je razvnela daljna debata. Čudno je, da so baš nekateri Dunajski poslanci na-sprotovali. Prilika nam bode še govoriti o tem predmetu, ko bode debata končana.
Slovanski klub.
Zopet se poroča nekaterim listom, da dalmatinski poslanci v Pragi obravnavajo z Mladočehi in s fevdalci zarad ustanovitve slovanskega kluba, even-tuelno zarad tesneje zveze vseh slovanskih plemen, izvzemši Poljake. Koliko je resnice na teh poročilih, nam še ni znanov
Ceska razstava*
Kakor poroča objava razstavinega odbora, bode cesar obiskat razstavo početkom bodočega meseca. Nadvojvoda Karol Ludo vi k izrazil se je pri vspre-jemu razstavimo funkcijonarjev, da on kot „razstavni-nad vojvodaki je od 1. 1873 naprej do malega odprl in videl vse razstave v Avstriji, more Boditi o razstavi. Praška razstava presega zares njegova pričakovanja, da je najprijetneje iznenađen. Poročal bode o tem cesarji. Razstava donesla bode veliko korist deželi. Bodoči teden pride nadvojvoda Albrecht. Ministra Falkenhovn in Pražak posetila sta Riegra, drugi oddali so svoje karte.
V Dunajskih diplomatičkih krogih se živo graja postopanje srbske vlade, ki se je kom-promitovala pred deželo po svojem neukretnem ravnanji nasproti bivši kraljici Nataliji, vender pa se po mnenji teh krogov ni bati vnanjih zapletk zarad dogodkov Beligrajskih.
Trgovinske »veze.
Te dni sešla se je avstrijsko-ogerska carinska konferenca, da se /.edini o trgovinski zvezi, katera se ima skleniti s Švico. Tudi mej vlado italijansko, nemško in avstro-ogersko vrše se zaupna pogajanja glede trgovinske zveze na podlagi Dunajskih dogovorov. Politična vprašanja so za zdaj izključena iz teh pogajanj.
Uredba ■uradniških plač*
Ogerski finančni minister bode predložil ob jednem z budgetom za I. 1892 predlog glede uredbe plač ogerskih državnih uradnikov državnemu zboru ogerskemu. Plače ogerskih uradnikov in sodnikov bile so dozdaj primerno nizke in je s to predlogo se ustreglo že davni želji ogerskih uradnikov, ki so že večkret breuspešno se potezali za povišanje svojih plač.
11 sanje države*
Kraljica Natalija.
V Zemunu stanovala je kraljica Natalija po svojem neprostovoljnem dohodu v „ Hotelu Europa". Ves dan vsprejemala je posete svojih zvestih privržencev iz Beleg| grada, mej katerimi je bilo posebno veliko dam. Hotela je ostati v Zemunu tri dni, potem pa se je odločila, da se odpelje koj drugi dan do Turn-Severina in potem naprej bržkone v Jalto ali Odeso. Odpeljala se je res včeraj zjutraj ob 10. uri, ljudstva bilo je obilo, ki jo je pozdravljalo z živio-klici, mnogi bo klicali : Do vi-djenja! — Nemiri se v Belemgradu neso ponavljali. Mnogo dijakov pobegnilo je v Zemun. Koliko jo krvavi ustanek, pri katerem je bilo več mrtvih in ranjenih na obeh straneh, Škodoval ugledu radikalne vlade, pokazala bode bodočnost. Splošno mnenje pa je skoro po vsem inozemskem ČasopiBJi, da se je izgnanje kraljice vršilo na prav neukreten način, da bi se bilo lahko izognilo vsem tem burnim prizorom, ako bi se bilo postopalo malo bolj previdno in pametno, če se je že na vsak način hotelo 8 silo izvršiti sklep skupščine. Vojni minister dal je ostavko vBled dogodkov, isto tako mestni prefekt, govori bo celo, da tudi minister notranjih zadev hoče odstopiti. , «
O atentatu na carjeviča.
Iz Tokia se poroča, da je reskript Japonskega cesarja izrazil globoko obžalovanje nad atentatom ter odredil, da se takoj strogo kaznuje zločinec, da se obvarujejo prijateljske in prijazne razmere proti ruskemu sosednemu carstvu take, kakor so bile dozdaj.
liolgarske zarote. Vso kar je menda preiskava dozdaj spravila na dan je, da vlada namerava napraviti proces
proti nekemu bivšemu uradniku zarad zarote proti varnosti države, ker ga obdolžuje, da je izdal neke tajnosti ruski vladi proti i laoilu. Z umorom ministra Belčeva pa to ni v nobeni zva:i. Bivši mi-nisterski predsednik Karavelov in mno;o drugih je Še zaprtih, a vlada že premišljuje, kako bi se jih z lepa znebila, ker nema nobenih dokazov, da bi bili kaj zakrivili. Poslali jih bodo torej v svoje domovinske okraje in tam dejali pod policijsko nadzorstvo. To je svoboda!
Morilci ministra Belčeva.
Za spremembo poroča zopet jedeukrat bolgarska nSvoboda", da je policija zasačila in zaprla prouzročitelje umora ministra Belčeva in pravi, da ni dvoma, da se ta pot ne moti. Bržkone pa bode ta vest baš tako istinita, kakor so bile vse dosedanje iz vladnih krogov Sofijskih izhajajoče, s katerimi se svetu le pesek siplje v oči, ker se ne ve ničesar gotovega poročati.
J*oloxaj na JCrfu.
Nasproti oficijelnim poročilom se javlja, da se položaj ni poboljšal. Vojaštva je malo, in se od tega jeden del fraternizuje z druhaljo. Vseh skupaj je komaj 450 vojakov na otoku.
itodoče portugalsko mlnistcrstvo.
Iz Lizbone se poroča, da bode novo minister-stvo bržkone sestavljeno tako-le: San Januario, predsedstvo; Copovag, vojni minister; Morales, notranje zadeve in pouk; Carvalho, finauce; Mariuno Carvalho, mornarica in kolonije; Macedo, vnanje zadeve; Castellobranco, javna dela.
Dopisi.
3z <Urn«l4*u 19. maja. [Izv. dop.J Akade-mično društvo „Triglav" prireja po stari svoji navadi vsako leto izlet v milo domovino. Saj mu je najdražja smer, biti z narodom svojim v najožji dotiki. In izlet v domovino jo tako nekako zunanji pojav te društvene težnje. Koliko prelepih spominov hranijo Triglavanom zgodovinski listi vsakoletnih izletov mej domači svet in govor! Kolikemu pravemu naudušenju in iskrenemu rodoljubnemu čuvstvu so oni mogočni izvor! Na svojih izletih seznanja „Triglav" svoje članove s krasoto milih naših domačih tal, s čilostjo in vrlinami našega ljudstva, na svojih izletih jim razkriva uaše težnje, na svojih izletih jim kaže delavnost in požrtvovalnost vrlih naših narodnih braniteljev, od katerih se jim je učiti, „sveto služiti sveti domovini."
Leto za letom ponavlja se ta srčna zveza, in s ponosom in veseljem se spominja „Triglav" najznamenitejše dobe, ki mu jo rodila krasno našo zastavo, diko naših dik, v katero je položil svoje uzore in svetinje svojega roda.
Letos krene „Triglav" kraj biste Mure v vinorodni Ljutomerski kraj, v žitorodno prekrasno polje, katero so s Bvojim spominom in s svojo slavo posvetili odlični možje; kjer je prepeval dični Volkmar svoje fabule, kjer je pisal Krempelj dogodivščine uaše zemlje, kjer se je rodila Vila Vrazova in Trste-njakova, kjer je domoviua učeujaku —■ proslavitelja slovanskega govora, slavnega Miklošiča, kraj, o katerem pravi pesem:
„Yolika in lopa Nam polju slovr, Svet lepiegt nima Nini .Mursko pol je."
V sredi izletnih priprav nas je prav prijetno iznenadila novica, da nam bodo okrasili rodoljubi Ljutomerski o priliki našega prihoda zastavo našo s krasnim rudečim trakom. To je sedmi trak, s katerim nam ovenča našo svetinjo mila naša domovina.
Izlet se vrši 7. in 8. rožnika, vspored in posameznosti bo objavijo pravočasno.
Prijaznim rodoljubom Ljutomerskim pa izrekamo uajiskreucjšo zahvalo za njih trud, ki ga imajo z nami, ter z veseljem in radostjo pozdravljamo dan, ko poljubimo pod krili vihrajoče naše zastave sveta domača tla v pogledu na krasno naše polje, v pogledu na divne nam vinske vrhe, v veseli nadi in prepričanji krasnih trenutkov v sredini domačih lip, domačega petja in govora. Na veselo svidenje!
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je gasilnima društvoma v Gregovcih pri Brežicah iu v Kugah pri Mariboru po 60 gld.
— (Iledni občni zbor „Dramatičnega društva" v Ljubljani) bode dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Izvestje tajnikove o delovanju »Dramatičnega društva" 1890/91. 3. Izvestje blagajnikovo. 4. Prenaredba društvenih pravil, 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajni nasveti.
— (Celjskih Nemcev nova blamaža.) Mestni odbor Celjski je bil v seji dne 17. marca 1.1. sklenil, da se tamošnjemu odvetniku dr. Josipu Sernecu izreče popolno zaničevanje, ker je v neki kazenski zadevi rabil izraz: nCilli ist der verru-fenste Ort in Oesterreich." Gosp. dr. Sernec se je proti sklepu pritožil na namestništvo v Gradci, katero je z odlokom z dne 13. marca 1891 izreklo, da je meBtni zbor Celjski s tem sklepom prekoračil svoj delokrog, ker v omenjenem slučaji občina ni ravnala niti v samostalnom niti v izročenem delokrogu. Disciplinarno oblast proti braniteljem v kazenskih zadevah ima le sodiški predsednik, torej mestni zbor Celjski po zakonu ni poklican, da bi takokritikoval besede dr. Sernec a kot zagovornika pred sodiščem. In tako so Celjski Nemci zopet obogateli za novo blamažo, katero naj nanizajo na svoj itak že močno narasli blamažni molek.
— (Kongres slovanskih dijakov) nameraval so je v Pragi o binkoštnih praznikih. V ta namen došlo je tjakaj mnogo slovanskih velikošolcev, a policija ni dovolila, da bi se vršil shod slovanskega naprednega dijaštva avstrijskega, ker so tak shod v vseučiliščnih prostorih sploh ne dovoli, izven vseučilišča pa se smejo velikošolci shajati le v zabavo.
— (Občina Št. Ožboldska) naročila je za svojega častnega občana gosp. Ivana Vrhovnika, novoimenovanoga župnika v Trnovem, častno diplomo, katero je „Narodna Tiskarna" zares krasno izdelala, kakor se vsak lahko sam prepriča, ker bode ta diploma v Giontinijevi prodajalnici na ogled. Krasni okvir oskrbel je g. P. Kaj zel j.
— (Pomočniški zbor mesarske zadruge) ustanovil se je včeraj pod vodstvom načelnika mesarske zadruge gosp. J. Kopača. Predsednikom bil je izvoljen gosp. Auton Zupan. V odbor gg.: Valentin Slovša, Peter Burja, Fran Toršič, Fran Prežel, Fran Čemi ve c, Janez Mežnar. V razsodiški zbor so bili izvoljeni gg.: Fran Lampič, Anton Miklavc, Anton Zupan in Fran J ager in kot namestniki gg.: Janez Bo t, Josip Krega r in Josip Ham.
— (Vspored) godbe c. in kr. pešpolka baron Kuhn št. 17 pri popoludanski oBuovni veselici ognjegasnega društva v Dolenji Šiški dne 21. maja 1891 pri Koslerji. 1. Koračnica. 2. Gomes: Ouver-tura iz opere „11 Guaraui". 3. Dvorak: „Slovanski plesi". 4. Schinzel: Fantazija o „ruskih pesmih". 5. Hajdrih : „Jadransko morje" (pesem). 6. Matys: „Slika iz vojaškega življenja". 7. Francoska polka. 8. Valček. 9. Mazur polka. 10. Četvorka. 11. Francoska polka. 12. Hitra polka.
— (Prve letošnje črešnje) prinesle so V)pavke v torek na trg.
— (V Še nt Janži na Dravskem polji) zadeli bo due 6. t. m. na znamenite starine. Fantje hoteli so postaviti miaj, pri tem zadeli na podzemski obok, katerega so predrli. Štirje fantje spustili so se na vrvi v nepoznano votliuo, ki je najbrže rimsk grob. Votlina je okrogla, zidaua, a gladko ometana. Sredi votline na^el se je pepelnjak pdjjfrlte gline, zunaj okrašen. Okolu pepelnjaka bilo jo več manjših lončkov, rujavih in črnih. Najdragoceneja najdba bil je bronast vrč z ročajem, na njem moška glava s kodrastimi lasmi in brado. Žal, da je mnogo teh najdb izgubljenih, kajti bronasti vrč bil je ukraden, več druzih predmetov so fantje razbili.
— (A k a d. društvo „Slovenija") priredi v soboto 23. maja svojo tretjo redno sejo v letnem tečaju 1891 sč sledečim vsporedom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3.) Kritika zadnjega berila; kritikuje stud. jur. F. Gorup. 4.) Član stud. jur. Vilh. Maurer čita: »Zgodovina kožuha". 5.) Slučajnosti. Local: Kastners Restauration „zum Magistrat*, L, Lichtenfellsgasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zemun 20. maja. Kraljica Natalija odpeljala se je ob 10. uri dopoludne. K slovesu prišlo je mnogo znancev, proti katerim se je Natalija jako trpko izražala o regentstvu. Natalija je britko jokala in prosila svoje prijatelje, naj za duševno in telesno blaginjo mladega kralja skrbe. Horvatovič je obljubil, da bode kralja s svojo krvjo ščitil. Mej vožnjo na pristan metalo je občinstvo neprestano lepe šopke kraljici v voz. Okolu pristana stal je kordon policajev. Množica, do 3000 ljudij, hotela je prodreti kordon, a se umaknila, ko
je policija potegnila sable. Le kacih 100 osebnih znancev Natalijinih je smelo na pristan.
Zemun 20. maja. Ko je kraljica Natalija danes dopoludne ostavila hotel, so jo v ogromnem številu zbrani pristaši in prijatelji s cvetlicami kar obsuli. Odhod na pristan vršil se je v kacih petdeset kočijah. Na pristanu pozdravili so jo z burnimi živio-klici. Prizor pri slovesu bil je jako ginljiv. Most na parobrod bil je s preprogami in cvetlicami okrašen. Na Natalije željo plul je parobrod „Kazan" po starem Dunavu in se je zopet prikazal še le daleč pod Delgrajsko trdnjavo. Pri Višnici čakalo jc na tisoče občinstva, da bi kraljico pozdravilo.
Zemun 20. maja. Ob 9. uri zjutraj prišla je h kraljici deputacija srbskega ženskega društva, čegar pokroviteljica je bila Natalija. Deputacija prinesla jej je srebrn venec. Moj kraljice govorom je vse jokalo. Kraljica dobila je jako veliko vencev in šopkov in vse odličncjc dame Beli^rajske so osebno prišle se poslavljat. Ob 10. uri stopila je kraljica z dvorno damo Dano Djordjevič v zaprt voz in se peljala na pristan. Nepregledna vrsta voz pomikala se je za njo, okolu njene kočije pa jo vrvelo na stotine ljudij ki so neprestano klicali: Živela kraljica! Na pristanu izstopila najprej gospodična Djordjevii; potem kraljica. Bila je čarobno lepa. Njena elegantna, bujna, a vender vitka postava bila je v črni toaleti, na glavi imela je popotni klobuček s kratkim črnim pajčelanora. Obraz bil jej je lahno zarudel. Blesteča njena lepota naudti^ila je občinstvo in ko je stopila iz voza, je na stotim* rok segalo po njene j desnici, da bi jo poljubila in neprestano čuh so se naudušeni klici: „živela kraljica, mati Srbije! Na svidenje!" Naposled izvila so je Natalija vsestranskemu poslavljanju, sla po mostu na Lidijo in ondu za slovo zamahnila z robcem, na kar so zaorili zopet gromoviti klici. Neka dama stopila naprej in govorila nekaj besed v slovo. Vsi prisotni glasno jokali, tudi moški imeli so solzne oči. Kraljica zahvalila se je prisotnim na njih simpatijah in odanosti. Zopet gromoviti živela-klici, ki so se ponavljali, ko je že parobrod odrinil od bregu. Kraljica in občinstvo so se pozdravljali in poslavljali, kraljica mahala z robcem, občinstvo pa je vihtelo v slovo klobuke in robce i u tožno klicalo: „Na svidenje!" Množica stala na pristanu, dokler se je parobrod videl iu potem se je razšla.
Peterburg 21. maja. „Journal de St. Petersbourg" pise: llusija želi navzlic simpatijam do Natalije, da bi zadnji dogodki bili konec nemirnemu položaju in začetek novi dobi Srbije mirnega razvoja. Rusija želi, da se Aleksandra prestol učvrsti.
Pariz 21. maja. Milan izjavil se proti uredniku lista „Soleil", da se je iztiranje slabo izvelo. Pomena Belgnijskih dogodkov pa se ne sme precenjevati. Povsod je nemirnih in nezadovoljnih elementov, v Belemgradu pa so v večini. Prebivalstvo po deželi je pa z vlado. Julija meseca pride kralj Aleksander za dlje časa k njemu na Francosko.
Razne vesti,
* (Sneg po vsej južni Fvropi.) Po lepih gorkih dneh, prišel je preobrat in je nastopilo mrzlo zimsko vreme povsodi po južni Evropi. S Francoskega poroča se iz mnogih krajev, da je sneg naredil mnogo škode. Istotuko je snežilo po Angleškem. Iz naših krajev poroča se jednako, da je v mnogih krajih pobelil sneg vrhove in tudi nizko ležeče holme in da je zopet hotela priti zima malo v vas.
* (Me j nar od na olektriška razstava) odprla se je v Frankobrodu o. M. v soboto pred bin-koštimi. Navzoča je bila cesarica Friderik in veliki vojvoda He8senski, hnaučni minister Miquel in ob-lastva.
* (Sol v Srb i ji.) V vasi ltupelovo v okraji Užiškem našli so skladi soli. Uzorco so že odposlali miuisterstvu. Dozdaj je Srbija dobivala sol iz Avstro-Ogerske in iz ltumunije, ker ae v Srbiji ne nahaja sol nikjer. Razumljivo je torej, da je ta vest vzbudila veliko zanimanje.
* (Nesreča na Dnjepru.) Na reki Dojeper trčila je ladija, vozeča več delavcev, z nekim parobrodom. Utonilo je devetnajst delavcev izmej 42, kolikor jih je bilo na ladiji.
s Anatherioova nstoa voda in zobni prašek 3
ohrani usta, krepČa  čeljustno meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna Bteklenica ustne vode volja 40 kr.; jedna škatlja zobnega  praška '20 kr.;  lii steklenic 4 g!d.;  12 Skatelj samo 2 gld. (81—64)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
II. izkaz darov za Prešernov spomenik.
gld.
290-85 2 —
Prenesek   .   • .
Upravništvo „Novo Soče" v Gorici ....
Jožef Kustiu, c. kr. nam. gozdni oskrbnik na
Mljetu (Dalmacija)..........
Dr. Jožef .Sernec, odvetuik v Cel ji ....
Dr. Kari Slane, odvetnik v Novem Mestu (podpisal gld. .r)0—)...........
Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani............
Kunigunda Hlatnik v Ljubljani......
Vesela družba v Mokronogu dne 4. maja . .
Tretješolci in četrtošolci v Novem Mestu   . .
Jernej Iteitz, trgovec v Mariboru
Fr. Dolenec,      „ „ „
Fr. Mohora,      trgovski pomočnik „ „
Ivan Štipane!*,      „ »       » . »
Jan Muckii, komptoirist „ „
Anton Dohaj, posestnik „ „
Mihael Cizelj, učitelj a „
J. Erhartic, c. kr. pristav m „
„Micika" „ „
J. V. Supan, posestnik „ „
Neimenovan „ „
A. Rakovec, železu, uradnik „ B
Anton Zupančič, c. kr. nudpaznik „ „
Alojzij Golob „ „
Hinko Sevar „ „
Dr. Fr. L. v Ljubljani.........
Skupaj   .   . .
Do denašnjega dne jo podpisanih vsega skupaj gld. 769*09, (»l katerih jo po gorenjem izkazu izplačanih tfld. 30909. Mimo tega je daroval V. Kohrmaun, tvorničar v Ljubljani, 1 delnico „ Prvega Narodnega doma" v Novem Mestu za gld. JJ0'—.
V Ljubljani, dne 18. maja 1891.
Anton Fitutok,
blagajnik.
„ 2— . 20—
„ 10-
. 10'-
■ —50 „ 12-64
B— . -50 1 — , -'50
■ —50 1 —
. -'20 . —50 . —40 » --30 2— » -'£0
1-„ --20
n 1-„ —50
r»-
tfld. iiti9-09
Tujci:
20. maja:
Pri Mallei: Dr. Thomann z družino iz Gradca. — L<iwy, Mokni, Gotz, Rebltsch, Kalin. Seidner, Tausses z Dunaja. — Veit it Brna. — Linhart, Ilauflf iz Kočevja. — Oesterreicher iz Toplic.
Pri Slona: Leder, Aufmatb, Reimoser iz Gradca. Knauschner, Rardasch, Weiss. Steiner, Gltick, Jauker, Ko-rugut z Dunaja. — Družina Komachak iz Celova. — Hermana iz Draždan. — T,ow iz Prage. — Moline z družino iz Tržiča.
Pri a.vstrl|sbem cesarji: Bertot, Saulig iz Trsta. Rainer, I3rey iz Beljaka.
1 inr I i so v EJublJaiil:
20. mkja: Ivan Pavčič, timirov. sodnijski slujra, 82 let, sv. Petra cesta St. 40, Marasinns. — Jožefa Kardel, delavka, 77 let, Hrenove ulico st. 16, Scrofulose. — Marija Potokar, dacarjeva hči, 13 mes., Rimska cesta št. 1, jetika.
V dežeIni bolnici: 20. maja: Gabrijel Ljubšek,  krojačev sin, 1 mes., oslabljen je,
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kr m a v mm.
l * w a <=> i ^	7. zjutraj. 2. popol. i), zvečer	737-9 mm. 737'4 mm. 7373 mm.	14 0° C 20-40 c 14-60 c	si. jzh. si. jzh. si. jzh.	jasno d. jas. d. jas.	0 00 nun.
Srednja temperatura 17*30, za 1'4° nad normalom.
^)*o.33.3asfeSL borza
dne 21. maja t. 1. (Izvirno telegraBcno poročilo.)
včeraj
.... gld. 91-75 .....91-55
— gld.
Koteriju«' Nreeke 20. maja.
V Pragi:        18,     5,     43, 31,
80.
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta......, 110-65
5°/0 marčna reuta .... „ 102 40 Akcije narodne banku   .   .     „   997'—
Kreditno akcije.....„ 299-75
London.......„ 118*65
Srebro........„     —•—
Napol.........„ 937
C. kr. cekini......,      fi 57
Nemške marke.....„     57 95
4"., državne srečke iz I. 1854 250 gld. 133 gld. Državne srečke iz I. 1864 100   ,     183 „
8gerska zlata renta 4°/0.......104 „ gerska papirna renta 5°/0......101 ,
Dnnava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 120 „ Zemlj. obč. avatr. 4 Vi V, zlati zaat. listi .   .   116 „
Kreditne srečke......100 gld.   185 ,
Rudolfove srečke..... 10   „      20 „
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 158 , Tranuway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   239 „
danes
92T0 92-— 110 70 10235 998--300 50 11840
936 5-57 5785 — kr.
35 50
50 50 50
Notarski
s B Vale t no legalno prakso, fiee službe pri notarji aH odvetniku. — Prijazni predlogi: Francetu Čulk-u v Celji. (431—i)
za>  živino   111   tli-nis^o blago
bodo v Osilniei na Kolpi vsako )eto Une 1. junija, 1. avgunta in IS. septembra. Ce je tak dan nedelja ali praznik, vršil so bode semenj prvi slodoSi dan.
Županstvo V Osilnici, dne 15. maja 1891. (425—2) Jo«. Ožura, župan.
Išče se komf
z najboljšimi spričevali v prodajnlnico raznovratnega blaga uit deželo. — Tudi krepak
bi se tu vsprejel. Naroda".
Kje? pove upravništvo »Slovenskega
(423—2)
Staj er ska
deželna zdravilnica
Rogatec-Slatina.
Južno železnice postaja: Poličane, Sezona oil 1. maja «lo :*<>. ftept.
Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd.
Brošnre in prospekte razpošilja ravnateljstvo breZplaŽn0, (386-2)
th Tempeljska in Styrija slatina *«-
vedno todlnja polnitev v zelo močne steklenice,
■lavoinsno glavberjevosolno zdravilo proti boleznim prebavnih organov in izvrstna avežilna pijača.
Dobiva so pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini; v Ljubljani pri glavnih založnikih: Mihu«-1 u Kaatuerju in VI oriea vVagnerJa vdovi in tudi v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, v boljših špecerijskih iu droguerijskih prodajalnicah ter v lekarnah.
/ttol novo. moderno l>la£0.
Zaradi opustitve lokala
pri
(432—1)
Karolu Kmelniger-ju
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5.
Dežni plašil za dekleta v starosti do 12 let..... gld.
l»«'/.ul haljaki /.a odrasle............. „
■kožni dolinani s haljačnimi rokavi in ovratnikom    ... „
Jopici za vzpomlad iu za jesen........... „
Jop«' podšite z atlasom ali Bcrgem.......... „
Znketi iz grebenastega sukanca, jako moderni in podmiti.   . „
>■    (<-l*-it h 4-ipkniiai obšiti iz grebenastega sukanca   .   . „
Jlttiiteleti h tipkami iu s sviluim podšivom..... „
1'ritHiii planeki iz lustra............. „
„ „       iz svile..............
„            „        iz grebenastega sukanca....... „
Pel«WtaO za na rumena (kočijaški ovratniki)..... a
Tini izpr«'liodiil in dežni plu>«-i, žaketi, j»pe9 o^riiijula
••00
»♦75
5.—
S*50
»•SO
141-75 «•75
io-.-.o I.50
S*50 i so
itd. itd.
pod navadno ceno.
Samo v Xjjui.lol3aLrxI, Ivlestni trg- št. S.
450 ™* masivnih jartemili deščic
deloma po 50 cm dolgih, 10 cm širokih, deloma po 40 cm dolgih in 8 cm
Širokih; okolo
150 m2 masivnih parketnih tablic
prodani po nizki ceni. — V zalogi imam tudi
1500 kg kiimene.
Natančoeja pojasnila daje lE^ratn. Koman, pošta Gorenja vas, nad Škofjo Loko. (404—4)
l>nč t*5>. maja t. 1. bode pri vojaškem oskrbovalnem skladišči v Gradci
mmw®$k €!®Mto lil® komadov «ookovanih pasteljnih jLmmte
javna ponudbena razprava, gledć na katero se je moči pobli/e informovati iz „Slovenskega Naroda" št. 108, z dnć 14. maja 1891.
C. in kr. vojaško oskrbovalne skiadišče v Gradci
dno 12. maja 1891. (408—2)
DEŽELNA5 RAZSTAVA
pod pokroviteljstvom
Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I.
MT od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
VtMla,  um« (nosi. obrt, zemljcMleljNivo, »loveHiiostK jeat*a»nc razNtave,
svehč vodomet, nhodi. loterija 1. t. a.
(252—10)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
49
1Y