Za viničarja inza kmeta. Socijalni demokratie so se z vso silo vrgli aa aaše kmetsko Ijudstvo, zlasti na kmetske delavce ia vinifiarje. Zakaj ? Volitve se bližajo in socijaini dem<K kratje bi radi dobili večino, da bi potem gospodovali aad vso državo. Dozdaj so socijalni demokralje organizirali samo tovarniške delavce. V Jugoslaviji pa ia teh prav malo, samo 13%, zato si hočejo pomagati s kmetskimi delavci ia viničarji. Zato jib lovijo, vzbu iajo v njih aezadovoljnost, hujskajo jih k štraikom in jim obljubljajo vinograde in vrhe (viničarije) sedaB" jih gospodarjev. S tem razdiraio edlnost4 ki je doslej vladala na deželi med gospodarji ia aji-t hovimi delavci in viničarji. Obojih usoda je tesao spo* jena.^ Ce je gospodarju, kmetu dobro, 6e mu kaj zraste, ima tudi delavec, viaičar, hlapec ia dekla od t»>* ga korist, boljšo hrano, kar je glavno: če pa kmet slabo pridela, stradata oba, kmet ia viaičar. Kmet int delavec sta se doslej tega tudi zmirom zavedala, da eden brez drugega ae moreta živeti, da sta drug b» drugega aavezana. Zato je bilo dozdaj aa Sloveaskem, bodisi v Slovenskib goricab, badisi v Ljutomerskih goricah, tako lepo razmerje, taka vzajemnost im zastopnost med viničarjem in kmetom. Oba sta se feus* lila kakor eno družino. Kmet potrebaje viaičarja tb goricah in za drugo delo, za mlat, košnjo itd., viaičar pa potrebuie kmeta, da rau da življenio. v\:; ;¦¦¦ je in pripelje, česar potrebaje. Zdaj pa pridcvo socijalni demokratje in bujskajo vinifiarje na kmeta! Socijaldemokraški nauk uči boj enega stana zoper dmgega ia hofie, da bi samo delavski stan zavladal nad vsemi drugimi stanovi in jih uničil. Samostojna kmetijska stranka ho6e, da bi samo kmet zagospodoval nad vsemi drugimi stanovi. Ne eno in ae drugc ni pravo. Bog je ustvaril razliCne ljudi in hoCe različne stanove, eden sfan je drugemu potreben, zato u6i krščansko načelo, da so vsi stanovi enako potrebni in enako vredni. Nobeden stan ne sme nad drugim za- gospodorati in si na škodo drugih stanor pomagati, »mpak v medsebojni vzajemnosti in zastopnosti si naj drug drngemu pomagajo in si skušajo zboljšati stanje. Samo ea razloček jozna krščanska misel med stanovi: da je namreč treba najprej in predvsem pomagafytistemii stanu, ki je pomoGi najbolj potreben. Pa to so mora zgoditi tako, da drug stan pri tem ne trpi Skode. Vini&arskemu stanu ia kmetsk^im delavcem je treba pomagati, ampak tako, da pri tem kmeiski stan ne bo trpol škode. V medsebojni vzajemnosti se mora to urediti, ne pa z bojem, nekrščanskim bojem med obema stanovoma, kakor ga uči brezverska so cijalna demokracija! Sieer pa bi viničarji s tem saini sebi najbolj škodovali, 6e bi »apovedali boj kmetu. Recimo da viničarji ia kmetski delavci začnejo štrajk. Kdo jim bo pa dal jesti? Ali socijalni demokratje, ki jih zdaj hujskajo k štrajka? Ti sami dobivajo hrano z dežele, od kmeta! In 8e viničarji štrajkajo par tednov ali par mescev? Alf*je s tem komu pomagano? Kmet ima seveda škodo od štrajka, pa toliko bo vendar s svojimi domačiai Še pridelal, da bo mogel živeti. Ali kaj bo z viničarjem ? Z njegovimi otroki ? Ali bo kmetu s silo živež jemal? Ali bo kradel? To bi bilo po socijaldemokraš kib naukih pač dovoljeno, ki pravijo, da mora biti vse skupno in da ni razloSka med mojim in tvojim. A kržeansko to ni. Xaši viničarji pa so krščanski ljudje! Pa dolgo tudi ne bo kaj jemati, če bo kmet samo toliko pridelal, kolikor potrebuje za lastno družino. In poteni sta oba uničena, oba stradata, kmet in viničar ia posli: pa tudi socijalnim demokratom, ki zdaj hujskajo viničarje k štrajku, bodo začeli pajki presti po želodcu! Ali ni lepše tako razmerje med kmetom in viničarjem, kot je bilo dozdaj? Kakor so si viničarji in kmetje sami uredili, brez socijalnih demokratov? Viničar opravi kmetu delo v vinogradu ter mu bodi še na dom na delo. Kmet pa da vinifiarju za vinogradniško delo stanovanje in najemnino, njivo, krmo, drva, pa tudi drugo delo mu pla&a v življeaju, ne v denarju. V mariborski okolici je urejeno približno tako: Viničar opravi vinograd Biškp delo: rez, dvojno kop in vez. Zato ima prosto stanpvanje, najemščino ali štunt (na 1 oral vinograda blizu 100 K), njivo (na 1 oral vinogradniškega dela *A do 1 oral), krmo (na 1 oral vinograda za 2 glavi živine) in drva, kolikor potrebuje. Ce ima obdelovati 2 orala vinograda ali še več, dobi temu primerno več zemlje, krme itd. Za drugo vinogradniško deto (kot laaje, škropljenje, tretja kop) dobi posebej plačilo, kakor za vsako drugo delo. Pa vlšje plače! Tako hujskajo socijalni demokratje! Ravno s tem najbolj kažejo, da razmer na deželi pra/ nič ne poznajo! Saj računa kmet ia viničar ne delata v deBarja, ampak v življenju! V deaarju plača, ki jo dobi viaičar ali delavec, res ni velika. Pa saj denarja splošno aiti noče, ampak reče: Cujte, oče, dajte mi rajši življenje! Da zopet vzamem primer iz mariborske okolice: Tu dobi viaičar ali delavec a. pr. za 10 flai dela od kmeta 1 ogon ajive, ki mu jo kmet zorje ia poseje. Na 1 ogon mu zraste približao poldrugi mernik (meoea) koruze. Ali: za 8 dni dela dobi od kmeta 1 ogop za korenje ali krompir, kar da tudi po 1 meraik. Koliko ta živež staae sedaj v denarju, pa itak vemo. Ce viaižar potrebuje, mu da kmet tadi ve8 zemlje. Polfig tega ima delavec ali viničar pri kmetu LrariQ in pijačo, pa še mali otrooi pridejo h kraetu k  obedu. K praznikom, za Božič, Velikonoč, Biakošti.  dobi viničar od gospodarja večinoma piti, če ne vins, pa pijačo. Ce gre gospodar v klet in je z viničarjero zadovoljen, tudi pokliče viničarja ia ga razveseli 8  kapioo vina ali pijače. Tudi sadja da kmet viničarju,  da si no^iravi jesiJi ali pijačo. Ce ima dober viaičac  gostijo, tudi tistikrat kmet rad prispeva z vinom ali  pijačo, (o pa v sedanji draginji precej pomeni.  Tako so si kmetje ia viničarji svoje medsebojno  razmerje sami lepo uredili. Tako je po navadi. Seve  so tudi izjeme. Niso vsi kmetje taki, pa niso vsi vi- ničarji iaki. A kmet, ki viaičarjem in delavcem ae da, kar je prav, kmala občuti kazea: Noben viaičar no5e v njegovo koCo in delavci mu ne pridejo delat. Pa tudi viničar, ki ne dela rad in ni pošten, ae dobi z- lahka viničarije in si nikoli nič ne pripravi. Pri dob- rib, pravičnih gospodarjib pa so viničarji radi in do- brega, poštenega viaičarja ima gospodar rad. Viničarji v gosposkili vialCarijali so pač splošno na slabšem. Ti imajo plačo samo v denarju in še to majhno, ponekod 2—4 K na dan in brez hrane. Tak viničar seveda ne more živeti. Ako viničar od gospode zahteva več plače tam, kjer dobi samo denar, ne pa hrane, je to popolnoma upraviče-'  no. Ce bi pa zahteval višje plače pri kmetu, kjer je imel doslej življenje, pa mu bo tudi kmet za živež ia polje ter druge potrebščine zaračunal v denarju po sedanjih cenah. In potem bi bil vinižSr precej na slabšem. Vrhe in vlnidarlje dobite! Tako slepijo socijalni demokratje naše vinidarje, da bi jih dobili na svojo stran. Vsakdo ve, da pri zemljiški preosnovi ali agrarai reformi ne bodo pri zadeti navadni kmetje, ampak velikaši, ki sami ne delajo na posestvu. Ce bi socijalni demokratje delili zemljo, bi jo pač v prvi vrsti dali tovarni&kim delavcem, ne pa viaičarjem! Enkrat so delili socijalni demokratje v Jagoslaviji zemljo: razdelili so jo med same socijalne demokrate, ki niso znali z zemljo kaj začeti in so jo celo zanemarili! A v mariborski okolici so marljivi viničarji sami že izvršili agrarno ali zemljiško preosnovo, predno Še so socijalne demokrate poznali, Marsikateri viničar je že s svojo skrbljivostjo, štedljivostjo in marljivostjo prišel na svoje. V eni sami vasi blizu Maribora je devet malih in srednjih posestnikov, ki so poprej bili viaičarji, pa so si s svojo pridnosijo pripravili lasten dom. V isti župniji pa so bili tudi taki vinidarji, ki so iskali majhne viničarije, malo dela, da so labko hodili v mesto na delo in tam imeli veliko plačilo, seveda samo v"denarju; pa nobeden izmed teh še ni prišel na svoje, čeravno so imeli v denarju mnogo večjo plačo, kot vinifiarji, ki so hodili kmetom na delo, pa dobili od kmeta živež in kar potrebujejo za življenje. V marsičem bo treba na novo urediti razmerje med viničarjem in kmetom. Uredi se naj tako, da bo prav za oba stanova, ki sta tako drug na drugega navezana! Uredi se naj na krščanski podlagi med sebojne vzajemnosti ia zastopnosti, ne pa medseboj aega boja ia razdora, kakor ga hočejo zanesti med aaše kmetsko prebivalstvo socijalni demokratje!