SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta | 8 gld., za četrt leta 4 gld., i* jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema npravnlBtvo 'in ekspedlcl]a|)T ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove allce St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah H. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 38.
V Ljubljani, v petek 15. februvarija 1895.
Letnik XXIII.
\otarijat.
(Odgovor deželnega predsednika na interpelacijo notarja Krsnika in drugov.)
Včeraj dopoludne je odgovarjal dež. predsednik baron Hein notarju Krsniku na njegovo v obliki interpelacije sestavljeno prošnjo v obrambo notarjev. Kar je iskal, je dosegel. Vladni zastopnik mu sicer ni mogel odgovoriti, da se je s svojim pisanjem on z vsemi tovariši vred grozovito osmešil in blamiral, pač pa mu je res objektivno in resno odgovoril. da v .Slovenčevem" članku .Notarijat" ni nobene take stvari, zaradi katere bi imela vlada vmes posegnti. Mi smo v imenu prave svobode hvaležni za to izjavo. Vlada noče še sestavljati uvodnih člankov za politične liste in zato, da bi branila osebne koristi kake vrste ljudij, ustaviti se stvarni časniški kritiki. V deželnem zboru je sedaj cela stvar končana, a za ljudstvo še ni in ne bo končana, dokler ne bo rešeno tako občutljivega bremena, kakor mu ga nalaga sedanja vredba notarijata. Blamirana slovensko-nemška koalicija podpisanih interpelovalcev se nam pa iz srca smili; če bi jim moglo kaj pomagati, bi jim svetovali, naj se drugič več ne smešijo z jednakimi izjavami.
Odgovor dež. predsednika slove tako-le:
Gospodje deželni poslanci Janko Krsnik in tovariši so v seji vis. deželnega zbora dne 29. januvarija 1.1., oziraje se na neki v 10. številki časopisa .Slovenec" z dne 12. januvarija leta 1895 objavljeni članek, na vlado stavili naslednje vprašanje:
.Hoče li visoka c. kr. vlada potrebno ukreniti, da se tako hujskanje in sejanje sovraštva do stanu c. kr. notarjev v obče in posebe kot c. kr. državnih funkcijonarjev v naši deželi za bodoče prepreči ?"
Čast mi je na to interpelacijo odpovoriti, da se v omenjenem članku ni moglo spoznati kazenski zakon žaleče grdenje notarskega stanu, ker so v tem članku obseženi res da jako hudi napadi naperjeni zoper posamezne k temu stanu spadajoče osebe, in zatorej ne dopuščajo subsumiranja pod § 302. kazenskega zakona.
V kolikor se pa v tem članku obsežene izpeljave tičejo državne naprave notarijata, iste same na sebi ne morejo spadati pod navedeno mesto zakona; učin v § 65. kazenskega zakona opisanega kaznjivega de janja se pa v teh izpeljavah še ni mogel spoznati.
Gotovo pa bode državna uprava v vseh tistih slučajih, v katerih so dani zakoniti predpogoji, po svoji dolžnosti uporabila tista zakonita določila, ki so primerna konkretnemu posameznemu slučaju in na ta način notarskemu stanu ne odtegnila tistega državnega varstva, katerega je ta stan, kakor vsak drugi, v državi zahtevati opravičen.
Kranjski deželni zbor.
(XIII. seja dne 13. febr. 1895.)
Po navadnem uvodu je bilo glasovanje o predlogu glede podpore za vodovod v Logatcu. Predlog, da se dovoli 30 odstotkov iz deželnega zaklada na račun leta 1896, če država zagotovi 50 odstotkov, je bil i večino vsprejet.
Na to poslanec Š u k 1 j e utemeljuje predlog o zgradbi belokranjskih železnic. Njegovemu obširnemu govoru povzamemo to glavno misel, da je koristna in potrebna železnična zveza Bele Krajine z Novim
Mestom, v čemer ž njim soglašajo vgi poslanci, a da je širokotirna nemogoča za daljšo dobo let, torej naj se gradi ozkotirna, in sicer ne od Straže naprej. Gospod dvorni svetnik te zadnje misli sicer ni naravnost uaglaial, a se ogibal, priporočati nadaljevanje železnice od Straže. Kolikor poznamo mnenje deželnih poslancev, v večini niso za to, da bi se opustila misel na nadaljevanje od Straže, popolnem nepopularna pa je ozkotirna železnica, in to iz več razlogov. Glavni je pač ta, da jedenkrat se bode vendar Kranjska zvezala s Hrvatsko preko Bele Krajine, in za ta slučaj bi morali razširjati železnico, kar bi provzročilo znatnih troškov. Če se namreč posreči zveza s Hrvatsko, misliti je treba na živahen tovorni promet, ki pa bi ga jako oviralo prekladanje blaga v Novem Mesta, kjer se pričenja širokotirna železnica.
To so pomisleki, iz katerih se deželni zbor ni mogel odločiti za preciznejše nasvete. Sprejet je bil nastopni predlog:
Deželnemu odboru se naroča, naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbene glavnice belokranjskih železnic.
Dalje se mu naroča, naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih želeinic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči zgradba belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica.
Konečno naroča se deželnemu odboru, naj o vspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanju ter naj gledč deželnega prispevka za belokranjske železnice stavi ta čas konkretne predloge.
V imenu finančnega odseka poroča poslanec Hribar o prizidavi deželne vojašnice za bram-bovce v Ljubljani. Vojno ministerstvo z ozirom na dveletno presentno službo deželnih brambovcev želi, da se sedanja vojašnica razširi ali v obližju zgradi novo poslopje. V tem oziru so se že vršile obravnave med deželnim odborom, deželno vlado in de-želnobranskim poveljništvom. Deželni odbor se je izrekel za prizidanje, katero bi imelo dve poslopji, in sicer jedno za moštvo štirih stotnij, drugo postransko za prostorišča. Vsi troški prizidave s sta-viščem so proračunjeni na 180.000 gld. Denarno vprašanje tega podjetja ne bode neugodno za deželo, kajti državno povračilo bi znašalo na leto 15.893 gld. 52 kr.
Proti temu govori posl. Pfeifer, rekoč: Kakor se nikdar nisem unemal za rastoče vojne troške, temveč svaril pri vsaki priliki v drž. zboru in v delegacijah, kako neznosno breme so vedno rastoči troški za vojno — tako danes ne morem pritrditi zahtevi, da bi naša dežela zopet žrtvovala 180.000 gld. za vojne namene. Dežela je 1. 1779 zidala vojašnico v Novem Mestu in jo brezplačno prepustila vojnemu eraru. Pred malo leti pa se je v Ljubljani zgradila brambovska vojašnica, ki je danes že pretesna. Z ozirom na ogromne troške bi bilo najbolje, da se vojašnica v Novem Mestu porabi v to svrho. Seveda bi bilo najbolje, da bi ne bilo treba nobene vojašnice več, to je moj .ceterum ceuseo", toda naša dobra volja malo koristi, ko odločujejo višji vojni faktorji. Ali tem je treba priporočati, da se vojaštvo nastanuje tudi po manjših mestih, ker si prebivalstvo po teh mestih v težavnih
časih želi zaslužka. Ker je torej umestneje, da se porabi novomestna vojašnica, kakor pa zida nova, izjavi govornik, da bode glasoval proti predlogi.
Posl. G r a s s e 11 i izraža željo, naj se bram-bovski štab premesti iz Trsta v Ljubljano. Konečno so obveljali naslednji predlogi: 1. Dež. odboru se naroča, da zaradi prizidave k deželnobrambovski vojašnici prične in dožene potrebni dogovor z vojaško upravo. 2. Dež. odbor se pooblašča, da kupi sta-višče za prizidavo k deželnobrambovski vojašnici in da z ozirom na mogoče kasnejše prizidave začne pogajanja za nakup še kacega druzega primernega stavišča v neposredni bližini sedanje vojašnice, pri čemer pa se mora ozirati na dež. finance. 3. Dež. odbor bo pooblašča, da se v ta namen najame posojilo v najvišjem znesku 180.000 gld., ki se amor-tizuje v 25 letih in obrestuje k večjemu po 4'5•/,.
Poslanec M u r n i k v imenu fiu. odseka na-svetuje, da se prošnja županstva v črnem Vrhu za podaljšanje obrokov dolga izroči dež. odbozu, ki naj se ozira na prošnjo.
Glede prošnje J. Adamiča v Ponikvah v imenu fin. odseka por. dr. Žitnik nasvetuje, naj se izroči dež. odboru s priporočilom, da se prepriča o čiščenju požiralnikov potoka Rašice, dovoli primerno podporo in od vlade izprosi izdaten prispevek. — Obvelja.
Poslanec dr. Schaffer poroča o prošnji posojilnice v Dobrepoljah za posojilo ter pri tej priliki prav toplo priporoča korist Raifleisenovih posojilnic za kmeliško prebivalstvo. Obveljata nasveta, naj dež. odbor dovoli primerno brezobrestno posojilo, v prihodnjem zasedanji pa stavi primerne nasvete, kako bi se take posojilnice po vzgledu drugih dežel pospeševale iu podpirale.
Za popravo Bodeškega mostu se dovoli 500 gld. podpore 8 pogojem, da okr. cestni odbor na Bledu ta most prevzame med okr. cestne objekte.
Učiteljski vdovi Heleni Bevk se vzgojevalnina podaljša do konca prihodnjega leta.
O predlogu poslanca Povšeta glede mlinarske obrti na Kranjskem poroča poslanec Lenarčič ter po daljšem utemeljevanji nasvetuje: Dež. odboru se naroča, da v prošnji do osrednje vlade razloži neugodno stanje naše mlinarske obrti in prosi, da vlada odpravi nedostatke pri izvrševanju ministerske naredbe iz 1. 1882 glede nizke cariue pri uvažanju balkanskega žita na Ogersko, in da se tarifi znižajo tudi za to stran države, kakor za Ogersko.
Prošnja županstva v Ribnici za podporo k napravi obč. mostu na Bregu se izroči dež. odboru v rešitev. Ob pol 2. uri deželni glavar pretrga sejo do 4. ure.
Po četrti uri se zopet prične seja, v kateri se je vsprejel načrt lovskega zakona z malo iz-premembo. Poročevalec upravnega odseka je bil dr. Tavčar, ki je prečital jedno jednako se gla-sečih prošenj kmetijskih podružnic za premembo sedaj veljavnega zakona ter sklicujoč se na tiskano poročilo predlagal, da se preide v nadrobno razpravo.
V splošni razpravi se oglasi poslanec dr. Ž i t -n i k približno rekoč: Nikakor ne iščem raznih in-gredijenc za opojno pijačo, s katero bi mamili volivce pri prihodnjih volitvah, tudi ne lovim .agi-tacijskega zajca", temveč v kratkih potezah hočem
označiti svoje stališče napram najnovejšemu načrtu lovskega zakona, ki ga je proučil in predelal upravni odsek.
Odveč bi bilo naštevati neštete pritožbe sadje-rejcev iu sploh kmetovalcev o škodah, katere jim napravlja zajec. Saj je častitim gg. vsem znano, koliko truda ima sadjerejec, predno si s posebno marljivostjo vzgoji v teku dolgih let. A pride zajec in v jedni noči mu uniči ves njegov trud, vse njegovo veselje in upanje. Drugi si jih kupujejo za drag denar, in če jim jih zajčev strupeni zob pokonča, kdo jim povrne škodo?
Visoka vlada sama prizna, da potom okrajnih glavarstev sadjerejci ne dobe nobenih odškodnin. In zakaj? Ker se ljudje boje dolgih potov in troškov brez upanja, da dobe pravično odškodnino. Tako daleč je prišlo, da zajcu nihče še dlake ne sme skriviti, ako ga je zasačil v škodi. Sadjereja pri nas ni še na srednji stopinji, po nekodi jo popolnem zanemarjajo, in vendar je za poljedelce velikega pomena. A ljudje odgovarjajo : kaj se bom trudil in mučil, ko sem nasproti zajcu brez vsake pomoči !
Cemu so sadjarske šole, pouk mladine v sadjarstvu, čemu podpore za sadjerejo, ker je na drugi strani brez vsega zakonitega varstva? Nevolja je tolika, da sadjerejci naravnost zahtevajo, naj se zajec proglasi za škodljivo žival, kakor volk, lisica, vidra itd.
Prememba zakona je bila toraj nujno potrebna in sicer radikalna prememba.
Priznati moram, da je načrt dež. odbora mnogo boljši od vladnega načrta, vendar se mi zdi, da se dež. odbor pri vsej dobri volji ni mogel otresti ozirov do prijateljev lova. Kajti s tem ni mnogo pomaganega, ako se le naglaša, da mora poljedeljstvo imeti prednost pred lovom, ako pa ta prednost ni jasno izražena v zakonu. Boljše so določbe v novem načrtu, katere je predlagal že dež. odbor, da zakupna doba traja le 5 let, da mora občinski zastop pritrditi, če hoče pol. oblastvo brez dražbe podaljšati zakupno pogodbo ; da se mora dovoliti lovski zakup po posameznih davčnih občinah, ako obsega občinski lov več davčnih občin, iu da v prvi vrsti županu pristaja preiskava in sodba, če odškodovanec zahteva povračilo škode do 40 kron. Sicer pa so sadjerejci pri dotični enketi omenili še mnogo želj, na katere se načrt zakona ne ozira. Tako na pr. žele, da bi tudi občine smele v zakup jemati lov, posebno če je zakupnina nizka, kar dopušča lovski patent iz 1. 1849. Dalje naj bi se občinam dovolilo, da smejo zakupnino porabljati za občinske namene, n. pr. za popravo obč. potov, za poljskega ali po-nočnega čuvaja, za gozdnega vsruha itd. To bi kazalo posebno v onih občinah, kjer je zakupnina nizka in ni vredno deliti par goldinarjev med 200 in več zemljiških posestnikov.
Dalje § 42 določa, da sme pol. oblastvo s pritrditvijo dež. odbora lov na določene vrste divjačine do dveh let popolnem ustaviti, kedar se mu zdi zaradi posebnih okolnostij to primerno.
Tu se vriva vprašanje: Kdo pa bode mej tem časom povrnil škodo ? Lovski zakupnik se bode branil, češ, ker ne smem pokončavati divjačine, tudi ne plačam odškodnine.
V § 56 se sicer določa, da se samo v z i m i smejo nastavljati otrovne tvarine. Ker pa se to dogaja tudi sicer med letom in se je že dogodilo, da je živina bila vsled nastavljene vade otrovana, naj bi se vsprejela določba, da je sploh prepovedano nastavljati otrovano meso kot vado. Najslabši pa je § 68 ki določa, da škode na sadnih, sočivnih in cvetičnih vrtovih, po drevesnicah in na posamezno stoječih mladih drevesih samo tedaj ni povrniti, kadar se dokaže, da je posestnik za varstvo opustil takšne naprave, katere so vsled svojstva dejansko primerne, pod navadnimi okolnostimi primerne za-braniti škodo po divjačini.
Ta paragraf je najbolj zvit in nejasen, vrt ni zanjka za zajca, temveč za sadjerejca ! Kdo pa bode nepristransko razsodil, da so bile naprave dejansko primerne ? Lovski zakupniki bodo vedno lahko nakazovali, da varstvene naprave niso bile primerne, in sadjerejec bode težko kedaj dobil odškodnino, četudi je lovcu naloženo, da mora on dokazati, da niso bile primerne. V tem grmu tiči zajec in treba ga izgnati, sicer se bodo ponavljale prejšnje tožbe, prepiri in nevolja, ako ee vsaj ta paragraf ne pre-naredi, potem pravi govornik bode v tretjem branji glasoval proti celemu zakonu. Ravno temu paragrafu so se zastopniki kmetijstva pri enketi najbolj upirali
kajti ni druzega ko pesek v oči. Ker pa ima celotni zakon vendar nekaj boljših določb, zato glasuje, da se prestopi v narodno razpravo.	(Konec sledi.)
Občinske volitve v Tržiču.
(Odgovor dež. predsednika na interpelaoijo dr. Žitnika in tovarišev.)
V seji vis. dež. zbora dne 22. jan. t. 1. so gg. dr. Ign. Žitnik in tovariši glede na ovržbo dne 27. junija 1894 1. v Tržiču izvršene volitve občinskega zastopa in z ozirom na več ugovorov zoper novo volitev, ki se je v isti občini izvršila dne 30. okt. 1. 1894, stavili nasledno vprašanje:
„Ali je vis. c. kr. vlada pripravljena skrbeti za to, da se bodo nove občinske volitve v Tržiču vršile pod objektivnim vodstvom in z vednim ozirom na zakonite predpise, in v ta namen osobito na podlagi § 98 obč. reda vodstvo volitev odvzeti sedanjemu županu Antonu Globotschniggu, a je izročiti drugemu zanesljivemu organu ?'
Čast mi je na to vprašanje odgovoriti tako:
Pri deželni vladi dospeli ugovori zoper obč. volitev, izvršeno dne 30. okt. 1. 1894 v Tržiču, in vsi volitveni uradni spisi so se po dokončanju precej razsežnih poznejših poizvedeb natančno presodili in ta presoja je pokazala potrebo to volitev ovreči ter na p&stavi novega volilnega pripravljalnega postopanja novo volitev ukazati. Dotična razsodba je bila dne 11. februarja t. 1. pod št. 866 izdana.
Dasiravno se je morala tedaj tudi ta volitev razveljaviti, vendar je na drugi strani presoja vo-litvenih uradnih spisov pokazala, da se pri isti niso pripetili nobeni bistveno drugačni pogreški, nego takšni, kakoršni se skoraj povsod pri občinskih volitvah na Kranjskem dogajajo, zlasti tedaj, kadar, kakor je bilo to tudi v Tržiču, jako strasten strankarski boj provzroči različne vmesne prigodke in sproži večkrat jako subtilna pravna vprašanja, katera more volilna komisija toliko menj vselej prav razsoditi, ker bi moralo daljše popolnoma korenito posvetovanje voljenje neizmerno zakasniti.
Zatorej zazdaj ni nobenega zakonitega razloga, da bi za predstoječo novo volitev že zdaj nastopilo izjemno določilo § 98 obč. reda.
Uporaba tega zakonskega določila, vrhu tega v sedanjem stadiju stvari že iz tega razloga ni dopustna, ker bi se moral po besedilu onega zakono-vega mesta poprej pozvati obč. odbor, naj vkrene potrebno odpomoč, takšen poziv pa se doslej ni izdal.
Ker pa je opravilna doba občinskega zastopa v Tržiču že pretekla, bode deželna vlada poskrbela za to, da se nova volitev izvrši z vsem možnim po-spešilom in z najpopolnejšo objektivnostjo; ko bi se pri tem pokazalo, da so najprej v izvršitev postavljeni organi krivi, da se volitev zavlačuje, potem se bode seveda v smislu § 98 obč. reda ukrenilo, kar je treba, da se volitev kar najhitreje izvrši.
Preostaje mi še povrniti se do naslednib besed interpelacije. V tej interpelaciji stoji:
„Da s ta nasprotno stranko c. kr. okr. glavar dr. Gstettenhofer živo simpatizuje, dokazuje njegovo poseganje v volilno agitacijo, katero je bilo predmet interpelacije poslancev Kušar in tovarišev do njegove ekscelence ministra za notranja dela v dr-žavno-zborski seji dne 17. dec. 1894-"
Na to mi je čast odgovoriti, da so trditve le dokazane, kadar jih potrdijo dejanski dogodki; interpelacije pa so vprašanja in ravno kot vprašanja ne morejo biti dokazi.
Zal mi je, da mi ni možno spuščati se v dejanske dogodke, ker bi s tem predsegel interpolacijskemu odgovoru po Njegovi prevzvišenosti gospodu ministru za notranje stvari.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. februvarja.
Škofova beseda o Soli. St. Politski škof dr. Rossler je spregovoril pri slavnostni seji katol. šolskega društva prav pomenljivo besedo, v kateri natančno riše razmerje mej cerkvijo in državo glede šole. Sedanji šolski zakon v tem oziru ne zadošča. On jemlje pravico staršem glede šole. Državni šolski monopol in prisilna šola se ne more opravičiti s stališča naravnega prava, ker država le namestuje delo staršev glede vzgoje. Vpliv vere se ne sme omejevati samo na verouk, marveč cerkvi se mora dati taka pravica nadzorstva, da se tudi drugi šolski predmetje ne zlorabljajo v podkopavanje vere pri učencih.
Novi člani ogerske gosposke zbornice. Minister Bauffy se povsod kaže vrednega naslednika Wekerlejevega. Pokazal je to tudi pri imenovanju novih članov gospodske zbornice. Poklicana sta namreč v gosposko zbornico dva zagrizena pristaša liberalne stranke Dory in veliki mojster freimauerski Emerih Ivanka. Kakor se vidi, pripravlja Banffy prav skrbno glasovalno blago za razprave ostalih cerkveno političnih predlogov v gosposki zbornici.
Nova okrožnica. Okrožnica sv. Očeta o vshod-nih cerkvah izide o veliki noči. Preje pride še v Rim armenski pitrijarh Azarian, da se kongregacija vshod-nih stvarij ž njim posvetuje. Papeževo pismo se bo v Rimu uradno prevedlo v vse poglavitnejše vshodne jezike. Novo grško katoliško semenišče, vstanovljeno od sv. Očeta v Carjem gradu, bodo vodili oo. Vnebovzetja M. B. Začetkom bo nastanjeno v starem jezuitskem kolegiju sv. Pulherije.
Srbija. General Belimarkovič, ki je bil mej regenti, ko je dne 1. aprila 1893 kralj Aleksander sam pričel vladati, je o priliki obletnice, da so Srbi 1. 1878 osvojili Vranjo, pri vojnem obedu napil tako-le kralju: „V ti dobi splošne zmešnjave in nepremišljene omahljivosti ostaje nam vladar jedino zavetje. Samo on more vse obrniti k dobremu. V tem imenu mu napijem. Bog mu daj moč in razum, da očisti to zmedeno stanje in je vredi". Iz ust Belimarkovic-evih je ta zdravica jako pomenljiva.
Svoboda na Francoskem. V Quimperu obsodili so staro vdovo Guieysee, da je morala plačati 100 frankov za kazen, ker je oskrbela za svojega umrlega brata cerkven pogreb. Pokojnik je bil namreč član nekega brezbožnega društva ter je obljubil kot član, da ga pokopljejo brez duhovna. Na smrtni postelji pa se je spravil z Bogom in zahteval za se cerkven pokop. Prefekt je poslal žandsrme, da bi izsilili necerkven pogreb pa župan se je potegnil za to, da se je spolnila poslednja volja pokojnikova. Zato pa je bila kaznovana uboga vdova! Lepa taka svoboda, kjer gospodarijo framasoni!
Milanske mestne volitve te dni se vršivše so pokazale, koliko moč imajo katoličani, če skupaj drže. Z vso silo so nasprotovali brezverci in radi-kalci katoliškim kandidatom, a vkljub temu niso ničesar opravili. Radikalci so segnali vsega skupaj 8800 glasov in dobili so 22 svojih zastopnikov. Katoličani z zmerno stranko sploh so pa dobili 19.100 glasov in imajo 58 zastopnikov. Zmaga je ponajveč delo izvrstnega lista „Osservatore catolico." Ta list je najbolj razširil katoliško idejo. Liberalci so ga seveda z vso silo napadali že iz začetka in tako se je proti celemu katoliškemu gibanju na podlagi sum-ničenj in obrekovanja vstvarilo mnogo predsodkov, ki se morajo le počasi premagati. — Torej prav tako, kakor pri nas !
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. februvarja.
(Poldnevni pouk na ljudski šoli.) O potrebi poldnevnega pouka in sploh o preosnovi učnega načrta za ljudske šole je jako dobro v deželnem zboru govoril poslanec Pfeifer. Ako pomislimo, da vkljub splošni marljivosti učiteljev sedanja uredba ljudske šole ne donaša onih vspehov kakor bi jih bilo pričakovati, ako uvažujemo razmere kmetskih in delavskih staršev, ki pošiljajo otroke v šolo in ako imamo pred očmi velikanske troške za ljudsko šolstvo, tedaj moramo res z veseljem pozdravljati govor poslanca Pfeifer j a, s katerim je sprožil stvar, ki je ljudstvu vzeta iz ust in ki naj bi prav mnogo zagovornikov našla mej našimi poslanci.
(Umrla) je danes zjutraj po daljši bolezni bla-gorodna gospa Frančiška P o g a č a r, soproga načelnika „Vzajemnopodpornega društva" gosp. Simona Pogačarja. Pokojnica je bila po svoji po-božnosti, dobrodelnosti in skrbi za uboge jedna najbolj znanih gospej v Ljubljani. Storila je vzlasti mnogo za povzdigo krščanskega življenja mej gospodo. Blaga pokojnica, ki je v službi trpečih preživela velik del svojega življenja, pridobila si je s tem nevenljivih zaslug, za katere jo je mili Bog gotovo že obilno poplačal. Britko zadeti družini izražamo iskreno sožalje, pokojnici pa svetila ve^aa luč!
(Namesto venca na grob gospe Pogajarjeve) darovalo je »Vzajemno podporno društvo v Ljubljani" v smislu intencij blage pokojnice slov. kat. delavskemu društvu v podporo njegovim bolnim članom 10 gld. V isti namen so ob tej žalni priliki darovali deželni primarij dr. Vinko Gregorič 5 gld., g. A. Kal an 5 gld. g. dr. Kr„k 2 gld.
(Zaupnica.) Gospod dr. Ivan Dečko prejel je naslednji brzojav: Ljutomer. Malouedeljski volilci popolnoma odobrujemo izstop iz deželnega zbora, kateri je tako samolastno odrekel pravico do kulturnega napredka vsikdar lojalnim Slovencem, Za ta odločni korak izrekamo vam svoje popolno zaupanje. Živeli I
(Zaradi izstopa slovenskih štajerskih poslancev) iz deželnega zbora sklenili so nemški konservativci, da se toliko časa ne vdelež4 razprave o predlogu glede živinoreje, dokler slovenski poslanci zopet ne pridejo v deželni zbor. Po pravici so namreč povdar-jali. da se razprava o tako važuem predlogu ne more vspešno vršiti, ako je ta velik del poslancev kmet-skih občin odsoten. Liberalci so sprevideli, da bi bila zmeda vsled tega še večja, zato so se vdali in tudi glasovali, naj se predloga vrne deželnemu odboru. Iz tega se vidi, da je le slepa strast vodila nemško-liberalne iu nacijonalne liste, ki so kričali v svet, da deželni zbor štajerski zboruje tudi lahko brez Slovencev.
(Vojaški nabori) bodo letos na Sp. Stajarskem dne 1. in 2. marca pri St. Lenartu v Slov. Goricah ; dne 4., 5., 6., 7.. 8. in 9. marca v Mariboru ; dne 11. in 12. marca v Slov. Bistrici; v Mariboru (za mesto) dne 13. marca; v Mozirji dne 1. in 2. marca; na Vranskem dne 4. in 5. marca; v Cel.ji (za mesto) dne 6. marca ; v Konjicah dne 7., 8. iu 9. marca; v Celju dne 11., 12., 13., 14.. 15 in 16. marca; v Rogatcu dne 22. in 23. marca; v Ptuju (mestu) dne 1. aprila; v Ormožu dne 2. in 3. aprila; v Ljutomeru dne 4., 5. in 6. aprila; v Brežicah dne 8. iu 9. aprila; v Sevnici dne 16. in 17. aprila; v Kozjem dne 18., 19. in 20. aprila; v Šoštanju dne 22. iu 23. aprila; v Slovenjem gradcu dne 24. in 25. aprila; v Marenberga dne 26. in 27. aprila.
(Igrokaz sv. Alojzij Goncaga), ki ga je priredilo „Katoliško podporno društvo v Celju", pod vodstvom šolskih sester, v prostorih celjske čitalnice, predstavljal se je prvokrat dne 7. t. m. Čitalnični prostori so bili z občinstvom prenapolnjeni. Šolski otroci so izvajali s čudovito natančnostjo in resnostjo kakor bi je niti pri odraslih ne pričakovali, svoje uloge. Posebno so *e odlikovali Alojzij (Vrečko Zora) in Rudolf (Kosi Viktorina), s svojo resnostjo in berač Lazaro (Starčič Josipina) in Mefisto (Sotl Marija) povzročila sta s svojimi vlogami pri občinstvu dokaj veselosti. Občinstvo je bilo presenečeno iu ginjeno in marsikteremu so se nehote oči prsolziie, videti nastopati nežno priprosto deco, kakor nebeške prikazni na odru. Videlo se je v celej igri spretno vodstvo šolskih sester pri poučevanju otrok, katere razumejo pri tako mali deci doseči tako velik uspeh. Tudi žive podobe, vzlasti Bsv. Alojzij v nebeški gloriji" so bile prav krasne.	„I)om."
(Shod volilcev v Baderni.) Dne 10. februvarja sta sklicala poslanca dr. Laginja in Spiučič shod volilcev v Baderni. Predsednikom shoda je bil izbran č. g. župnik Goreč, ki si je za pripravo shoda pridobil veliko zaslug. Nar-da se je zbralo v prostorih »Vinarske zadruge" nad 2000 mož iz občin poreške, pazinske, tinjanske, višjanske, vrsarske in motovun-ske. — Dr. Laginja je govoril o gospodarskih stvareh, kako potrebne da so posojilnice, ako se hoče narod denarno osvoboditi od oderuhov, o vinarskih zadrugah, ki posreduje,o trgovino z vinom, o zemljiški odvezi, pri kateri je povdarjal, da se bo vsled deželno-zborskega sklepa na predlog slovanskih poslancu izbrisal zemljiščni dolg v teku nekaterih let, Poslanec S p i n č i č je govoril o političnih razmerah, risal je težavno stališče, ki so ga imeli slovanski poslanci v deželnem zboru v Poreču, pojas-noval je vzroke, zakaj da so zbornico zapustili ter spodbujal narod, naj vstraja v pravični borbi za svoje pravice, ker konečno more zmagati pravična stvar.
(Jugoslovanske novice.) Kanonik stolne cerkve v Dubrovniku. Ivan Stojauovič, je imenovan dekanom tamošnjega stolnega kapiteljna. — V Šibeniku je bilo poneverjenih 12.900 gld. v okrajni bolnišnici. Bivši ravnatelj bolnišnice je dobil 700 gld. pokojnine. — Slavjanski je imel v Spletu štiri koncerte. Vsakega se je udeležilo do 1200 oseb. Tudi v škofijskem semenišču je imel jeden koncert. — Število soduijskih pristavov pri deželnem sodišču v Zadru se je zvišalo od šest na sedem in pri okrožnem so-
dišču v Spletu od štiri na šest. — To leto je za-povedala občina zadarska, da se morajo pustue ina-škare oglasiti pred odhodom v uradu. Prepovedana jim je uoša duhovskih oblačil in grdih obrazov, da ne prestrašijo otrok. — Zbor bogoslovcev v Djakovu je priredil dne 3. t. m. svečano akademijo v proslavo 80. godu prevzvišenega biekupa Stro8smayer.|a.
(Zborovauje deželnega zbora v Gorici nemogoče.) V sredo je bila napovedana seja. Slovenskih poslaucev ni prišel nobeden, laški vsi. Ker ob 11. uri ni bil deželni zbor sklepčen, izjavil je deželni glavar, da ne more otvoriti zborovanja. Na to je prosil poslanec Pajer glavarja, naj vsprejme protest laških poslancev proti postopanju slovenskih poslaucev. Glavar stori to med odobravanjem laškega občinstva iu svari navzoče, naj ne demonstrujejo. Poslanci laški zapusti zbornico. Tako se še ni uobenkrat končal deželni zbor goriški.
(Razne novice.) Zvonik stolne cerkve v Anversi, jeden najlepših v Belgiji, se je malo nagnil. Bali se je, da se bode zrušil, če ga brzo ne popravijo. Anverska cerkev je bila sezidana v 13. stoletju, zvonik je visok 185 metrov. — Po lanskem statističnem izkazu je bilo na Nemškem 32.230 duhovnikov, in sicer katoliških 15.200, protestantovskih 15.050. — Leta 1775 ni bilo v Ameriki nad 30 Časopisov. Sedaj je tako naraslo časnikarstvo, da jih je 20.000. To časnikarstvo ima 700 milijonov glavnice in 900 milijonov letnih dohodkov. Osobje dobiva 350 milijonov plače. Nekateri ravnatelji dobivajo letnih 250.000 frankov. — Leta 1893 je bilo na Francoskem 18.825 otrok več rojenih, kot leta 1892, a nmrlo jih je 8362 manje (rojenih je bilo leta 1893 874.672, umrlo jih je 867.526). Leta 1892 je bilo 5772 zakonskih ločitev, a leto kasneje 412 več. Lep dokaz napredne moralnosti. — Predsednik republike Venezuela je zapovedal, da mora b;ti veronauk obvezen predmet v vseh republiških šolah, kar dosedaj še ni bil. — Najhujša zima vlada v Švici. Toplomer je že večkrat kazal 35 stopinj pod ničlo.
(Amerikauske novice.) Umrl je v Ely, Minn. 22. pr. m. previden 8 sv. zakramenti po dolgotrajni bolezni Viktor Kolbezeu, star 34 let. Doma je bil iz Črnomlja na Dolenjskem, kjer je zapustil dva brata in tri sestre. Mrtvaški sprevod, katerega je vodil č. g. Mat. Bilban, je bil iako lep. — VTower, Minn. se je ponesrečil Marko Plut. Delal je v rovu, kar nanagloma pridrdra za njim rudarski voziček, kateremu se pa ni mogel dosti hitro umakniti v temni jami in ga močno stisne čez prsa in rebra. Zdravnik se je izrekel, da ne more z gotovostjo trditi, ali bode okreval bolnik, ker se ne ve, kako je notranje njegovo poškodovano. — Pred kratkim umrli milijonar Eugene Kelly je volil katoliškim dobrodelnim zavodom 100.000 in izraelskim 10.000 dolarjev s pripombo: „Jaz dajem prednost katoliškim iu izraelskim zavodom jedino vsled tega, ker imajo vsi drugoverci dovolj sredstev skrbeti za svoje uboge." — V Rockspriugs, Wyo. so ustanovili ta-mošuji Slovenci društvo: „Slovensko katoliško podporno društvo sv. Alojzija v Rockspnngs, Wyo." Šteje 15 udov.
(Svarilo.) Zvedelo se je, da prosjačijo po tu-kajšujih hišah mladi ljudje, češ, da so gimnazijci, iu da se izkazujejo s priporočilnimi in revnostnimi listi, podpisanimi od profesorjev. Ker so vsa ta spričevala ponarejena, svari in prosi se vsakdo, da ničesar ne da takim mladetom, ampak da izroči vsakega zaločenca redarstvu! Ravnateljstvi tukajšnjih gimnazij.
Društva.
(Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu nad Ljubljano.) Vabilo k veselici katero priredi kat. društvo rok. pomočnikov v St. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 17. t. m. v dvorani lastne hiše. Vspored: 1. Nagovor. Preč. g. Mih. Terček. 2. Deklamacija. Gospica Podhribska. 3. Slep ni lep ali: Ribenčan proda slepega konja Lahu. Saloigra v dveh delih. 4. Prosta zabava. Vstopnina: 1. sedež 50 kr., 2. sedež 30 kr., 3. sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr. Začetek ob 6. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi predstojništvo.
(Okrajna posojilnica v Mokronogu,) vknjižena zadruga z neomejenim poroštvom, imela je v prvem upravnem letu (1894) 37.759 gld. 70 kr. prometa. Dohodki: vrnena posojila 1360 gld., hranilne vloge 15.900 gld., prejete
obresti od posojil 768 gld. 44 kr., deleži 1077 gld., vstopnina 102 gld., tiskovine 37 gld. 17 kr., skupaj 19.241 gld. 61 kr. Izdatki: daua posojila 17.735 gld., izplačane hranilne vloge 235 gld., obresti od hranilnih vlog 241 gld. 55 kr., upravni troški 205 gld. 89 kr., tiskovine 100 gld. 65 kr., skupaj 18-518 gld. 9 kr.; ostalo je torej v blagaj-nici 723 gld. 52 kr. — Posojilnica je pričela delovati s 1. marcem 1894. leta. Ako bi jej domačini bili malo bolj naklonjeni, bil bi denarni promet še veliko večji. Upajmo, da s prihodnjim letom izgine mlačuost do tega prekoristnega zavoda. Prijatelje svoje pa prosimo, da ljudstvo pouče o koristi poso-jiluic.
(Bralno društvo za Laški trg in okolico.) Vabilo na veselico, katero priredi „bralno društvo za Laški trg iu okolico", dn6 17. svečana 1895. I. v pivovarni gospoda S. Kukeca v Laškem trgu. Vspored : I. Ravni pot najboljši pot. Vesela igra v enem dejanii. — Svobodno poslovenil Bernard Tomšič. II. Kje je m^ja? Izvirna gluraa v enem dejanji. — Spisal Josip Ogrinec III. Petje. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Za nečlane 40 kr.; za člane 20 kr.; za kmete 10 kr. Vhod čez dvor. K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi odbor.
(P e f s k o društvo „Hajdrih") ua Pro-seku vabi na veselico, katera bode v nedeljo dne 17. februvarja v dvorani gostilne Lukša. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina: k besedi 20 nvč. za osebo, k plesu 1 gld. za gospode, sedeži po 10 nč. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi
odbor.
Narodno gospodarstvo.
O delovanju kmetijskih družb.
Osrednji odbor kmetijske družbe v Ljubljani razpravljal je v zadnji seji o sredstvih, kako zbolj-šati v deželi živinorejo, vzlasti pridobiti dovolj bikov. Sprejel se je sklep, izročiti dež. zboru prošnjo, da se spremene nekatere točke sedaj veljavnega zakona o živinoreji. Kmetijskim podružnicam se priporoča po vagonih naročati živinsko sol ter jo hraniti v zalogi za živinorejce. Glede sklepanja o lovskem zakonu v deželnem zboru prosi deželni zbor, naj bo kakor na Češkem tako tudi pri nas zakonito, da se škoda po zajcih napravljena sadnemu drevju povrne tudi v tem slučaji, ko bi drevesca ne bila zadosti zavarovana. Kmetijski družbi pristopilo je na novo 175 udov. — Konjen-jski odsek kmetijske družbe je sklenil naprositi vlado, da bi se državni žrebci brezplačno porabljevali za vplemenjevanje. — Za ribo-rejce se bode letos vršil poseben pouk.
Telegrami.
Deželni zbori.
Praga, 14. februvarja. Deželni zbor je pričel posebni razgovor o deželnem proračunu; jutri ima to točko dovršiti; potem bodo še volitve v deželbi odbor in pojutraj-šnjem bo sklep zasedanju.
Inomost, 14. februvarija. Deželni zbor je glasoval o deželnem proračunu. Poslanec Grabmayer obžaluje, da ni v zbornici laških poslancev. Želi, naj bi vlada pričela, da bi se rešilo to vprašanje. Njegova stranka jo bo pri tem prav rada podpirala. Kathrein tudi obžaluje, da ni laških poslancev. Noče preiskovati, kdo naj prične. Njegova stranka ne bo nikdar dovolila, da Lahi kot najmanjšo zahtevo imenujejo lastno deželno upravo. Prvi pogoj za obravnave bi bil vstop Lahov v deželni zbor. Deželni namestnik na-glaša, da tudi vlada želi laške zastopnike v zboru. Ljudstvo v laških Tirolah sicer nima škode, da ni njegovih zastopnikov v zboru, ker so drugi poslanci objektivno postopali, toda vendar je to neugodna stvar. Ne ustavlja se dobrohotnosti predgovornikov, a priporoča, naj se neka gotova mera dobrohotnosti ne prestopi. Vprašanje je zelo težavno in treba ga je temeljito proučavati. Veselo zbližanje obeh nemških strank se lahko pri tem vprašanju izkaže. Mej naudušenimi pozdravi na cesarja se sklene zasedanje.
Lino, 14. februvarja. Deželni zbor je sklenil prositi vlado, naj pripravi solnograj-sko železnično društvo, da sezida lokalno železnico Mondsee-Sternsee.
najbolje priporočena	Menjalnica bančnega zavoda
za preskrbljenje vseh	*»	«-'	I B i k
::=£: Schelhammer & Schattera -rSr
Bregeno, 14. februvarja. Dež. zbor je takoj po glasovanju za brambovsko predlogo vsprejel z vsemi proti glasom liberalcev in posl. Thurnherrja predlog, da se naroča deželnemu zboru, naj opozori vlado zavoljo nedeljskega posvečenja, zavoljo tega. da se zabrani surovost z vojaki in zavoljo dvoboja.
Bregeno, 14. febrnvarja. V današnji seji deželnega zbora so deželnemu odboru naročili, naj predloži volilno reformo za deželni zbor v prihodnjem zasedanju. Nato je bil deželni zbor z navdušenimi živio-klici na cesarja zaključen. ^ __
Pulj, 14. februvarija. Danes dopoludne je bil v palači nadvojvode Karol a Štefana krst novorojenega princa.
Aroo, 14. februvarja. (Zjutraj.) Nadvojvoda Albrecht je imel nemirno noč. Vročina je narastla na 38-8, v jutro pa seje zmanjšala. Dihanje in žila nespremenjena. Daljnje razširjanje vnetja se ne kaže. Stanje v močeh ne bistveno premenjeno.
Aroo, 15. februvarja. (Rano poročilo.) Noč je bila nadvojvodu Albrehtu precej mirna; malo je spal. Zjutraj je vročina nekaj ponehala.
Trst, 15. februvarja. Namestnik Rinal-dini se je včeraj z brzolakom odpeljal na Dunaj.
Dunaj, 14. februvarja. Uradno se je v Soiiji poizvedelo, da so poročila nekaterih listov o nemirih v Bolgariji in v sicer nenormalnih razmerah popolnoma izmišljena.
Budimpešta, 14. februvarja. Danes je bila tiskovna pravda proti vredniku klerikalnega lista „Magyar Allam", Emilu Szemnetzu, radi razžaljenja Njeg. Veličanstva. Porotniki so s 9 proti 3 glasom izrekli, da je kriv. Zatoženec je obsojen na 8 mesecev ječe. (Da bode omenjeni vrednik obsojen, poročali so listi že pred obravnavo, tudi prerokovali so mu več mesecev. Op. uredn.)
Budimpešta, 15. februvarja. Zaradi novih žametov se poročajo iz raznih krajev prometne ovire.
Lipsko, 14. februvarja. Kakor poroča .LeipzigeijTagblatt", nameravajo vsa nemška mesta s prebivalci nad 10.000 o priliki 80 letnega rojstnega dne Bismarkovega imenovati ga za častnega meščana. Zastopniki teh mest so se o tem včeraj v Draždanih raz-govarjali.
Pariz, 14. februvarja. Predsednik Faure je sporočil knezu črnogorskemu ob smrti knezove matere sožalje. Knez se me je brzojavno zahvalil.
Carigrad, 14. februvarja. Od 5.— 12ega t. m. jih je v Carigradu in obližju 61 zbolelo za kolero in 29 umrlo. Večina bolnikov biva v predmestjih.
Umrli ho:
13. februvarija. Frane Anglin, trgovski pomočnik, 25 let, Slonove ulice 7, jetika. — Jožef Plankar, delavčev sin, 2 leti, Kurja Vas 20, božjast.
Tujci.
13, februvarija.
Pri Siorut: Reiss, Purt, Elger, Grab, Goldhammer z Dunaja. — Schiitz iz Kočevja. — Globočnik iz Kranja. -
VVakonig iz Litije. — Rozman iz Postojine. — Gotz i« Pe-čuba. — Bussetto ii Padove.
Pri Mali&u: Polak, Harwitz, Braunniiiller, Weisz, Klein, Suhroder, Kicht, Lindl k Dunaja. — Blasky iz Berolina. — Gospa pl. Fichtenau, Seidl iz Novega Mesta. — Strohbach iz Monakovega,
Pri bavarskem dvorit: Halek iz Kočevja. — Obernlek iz Kamnika. — Koy iz Travnika.
Vremeaitbo »poročilo.
S a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 5Ž t- a 3
opazovanja		irtioa«. t Hm	toplomera p. C«lujo			■g S E S " a
14	7. a. zjut. 2. u pop. 9. t. zvee.	734	1 734-2 735	0	-10-6 —4'8 -10 4	si. sever si. svzh. n	del. oblač. jasno n	0 00
Srednja temperatura —8-6 , ra 8-2° pod normalom.
Ekaekutivne dražbe.
Jan. Skerlja zapuščinska premičnina (pohištvo, gnoj in krma), dal,e zemljišče (hiša. vrt, travnik, njiva, pašnik in gozd) dne 1. marca v Malih Lašičah.
Fr. Laknerja iz Kokrice posestva dnč IS. febr. in 18. marca v Kranju.
Mart. M u h i č a iz Hinj (terjatev 600 gld ) posestvo (2464 gld., ozir. 80 gld.) dne 1. marca in 29. marca v Žužemberku.
Val. Bajda iz Gorič posesho (852 gld.) dne 18. febr in 18: marca v Kranju.
Lovr. B o r s e s Pristave posestvo (3620 gld., 2280 gld. in 100 gld.) s pritiklino dne 5. marca in aprila v Novem Mestu.
Jož. Hočevarja iz Brezovice pri Stopčah posestvo brez pritikline (1230 gld.) dne 7. marca in 5. aprila v Novem Mestu.
Antona Drapa iz Vel. Cerovca posestvo s premičnino (1461 gld.) dne 18. marca in 5. aprila v Novem Mestu.
Edv. V1 a d i k e iz Gradca zemljišče (446 gld. 25 kr.) dne 26 febr. in 26. marca v Litiji.
Pod varstvom.
Vinc. Kutin iz Gradaca št. 44 radi bebosti; njega varuh je Jak. Logar iz Fradaua št. 22 (sod. okraj Metlika).
Marija V o v k, hči žrebljarja iz Kamne Gorice, radi blaznosti ; nje varuh je Andr. Bohinc iz Kamne Gorice (sod. okr. Radovljica).
Učenca
xa prodaj alnico z mešanim blagom, 13 do
15 let starega, poštenih ntanšev. sprejme takoj pod navadnimi pogoji Valentin Treven, trgovec v Idriji.	100 2—2
Ravnokar je izšlo delo :
Geschichte
des
icnm in Rom.
Spisal kardinal Andrej Steinhuber, T. J. Dva zvezka gld. 8-68.
Dobiva se pri	104 1—1
knjigarju J. Gioiitini-ju v Ljubljani.
K
t
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboliše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnete ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 16
Ubaldupl. Trnkoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradoa.
i o-1
o r
M
*4
B
Ivan Jas
v LJUBLJANI na Dunajski cesti it. 13
v Tavčarjevi hiii.
Tovarniška zaloga
552 50-18 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franke.
103 1
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemn dopalo, našo predrago soprogo, oziroma mater, staro mater in taščo, gospo
Frančiško Romano Pogačar
danes ob */t3. uro zjutraj v 61. letu njene starosti, po dolgi mučni bolezni, previ-deno večkrat s sv. zakramenti za umirajoče poklicati k sebi.
Pogreb predrage rajnke bode v nedeljo, dne 17. t. m., ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorske ulioe št. 11, ba pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bode brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja mesec dni, vsaki dan ob 8. uri.
Venci se hvaležno odklonijo, prosi se le za molitev in daritev sv. mase.
V Ljubljani, dne 15. svečana 1895.
Simon Pogačar, c. kr. vojaški oskrbnik v pok., soprog. — Marija Detela roj. Pogačar; Alojzij Pogačar, c. in kr. avstr.-oger. konzul; Karol Pogačar, c. kr. finančni koncipist, o t r o o i. — Dr. Franc Detela, c. kr. gimnaz ravnatelj, zet. — Ana Pogačar roj. Aumavr, s i n a h a. — Angela, Marija, Anton, Nežica, Franc in Lucija Detela, vnuki.
Dunajska borza.
Dn6 16. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.	15 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	,	25 „
Avstrijska zlata renta 4%............125	,	85 ,
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	20 „
Ogerska zlata renta 4%.......124	„	60 „
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„	45 „
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .1108	„	— „
Kreditne delnice, 160 gld. . ...	414	„	50 „
London vista......................124	,	25 ,
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	„	62l/>„
20 mark............12	,	13 ,
20 frankov (napoleondor)............9	„	84l/«„
Italijanski bankovci........46	„	95 „
C. kr. cekini......................5	„	84 „
Dni 14. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine sreCke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma a r. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
152 gld.	—	kr.
165 „		
201 „	60	
99 .	35	
153 „	50	
135 „	—	
108 „	25	
111 „	25	
67 „	—	ff
99 „	60	
230 „	25	
174 „	20	
130 „	—	
98 „	50	n
Kreditne srefike, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srefike, 10 gld.......
Salmove srefike, 40 gld........
St. Genčis srefike, 40 gld.......
Waldsteinove srefike, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
202 gld. 160 „ 18
23
71
72 51
24 182
3480 562 10« 86 91 173 133
- kr.
75
60 90 25
60 25 25
Nakup ln prodaja Tfctt vsakovrstnih driavnlh papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri ftrebanjlh, pri izžrebanjv najmanjšega dobitku K a 1 a n t n a izvršitev naroftll na borsl.
Menjarnična delniška družba
„M E B C V R"
iollziili it. 10 Dunaj, Ririahiltirstrassi 74 B.
ST Pojasnila £S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh $pekulaei|skih vredaestnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visooega ibrestovanja pri popolni varnosti ■f* naloženih glavnic. H
Isdejetelj: Dr, hran Janaiič,
Tise .JUtoliške Tiskarof' » <.inbliaai.