Leto IX. — štev. 10
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, II. marca 1944
O morali in o koritarjih
Zgodovina večin« gibanj nam pove, da J* vsako gibanj« običajno vzraslo iz nekaj ljudi, ki to vedeli, kaj hočejo in >o Imeli pred teboj »amo en cilj: prodreti In zmagati, uveljaviti svojo misel in jo razmahniti v mogoino drevo, ki naj bo po njihovi tdejl edino drevo »poznanja.
Za posameznimi takim) primeri nam ni treba mnogo brskati po zgodovini, taj Jih imamo otipljivo pred teboj. To je komunlttlčna revolucija na nallh tleh z vsemi tvojimi po-•ledicami.
Pri vtakem takem gibanju moramo gledati, kakine načine In tredttva uporablja. Ker ima .viako tako gibanje določeno politično ozadje
—	če ne zgolj političnega — ti ne tmemo delati glede načina in tredstev prevelikih utvar. Kdor vidi v politiki zgolj moralno vrednoto v čistem pomenu besede, pa ima tam t politiko opravka, te mu lahko zgodi, da te bo nele osebno razočaral, ampak da bodo njegovo politiko izigrali drugi in to z usodnimi posledicami. Edino, kar mu bo ostalo, bo, da te bo lahko tolažil t starim vzdihljajem: »Kako je ta »vet grd In krlvičenl«
Vzdihovanje je slaba In nekoristna tolatba. Teoretična tolažba je tamo v natlednjem tpo-z nanju:
Naj kako gibanje — pri nat komunistično
*	dela Se t tako natllnlml in nemoralnimi načini, naj te poslužuje ie tako goljufivih načel, mora se zruiitl in utoniti v krvi, ki jo je tamo prelilo, prav zaradi tega, ker je nemoralno in v načinih nečloveSko. še več. čimbolj je kako gibanje v tvojih dejanjih nemoralno, tem hitreJSi konec mu je namenjen. Naj gre člo-veSka podivjanost ie tako daleč, človeitvo te v bistvu le vrača vedno k nečemu: k nekemu otnovnemu človečanstvg in tmotrnosti v dejanjih. Počasi le spozna, da kri ni voda, da na-*ilje ni red, da rušenje ni smotrnost, ki urejuje In žene delo vsakega človeka.
V boju proti kakemu takemu gibanju tn taki miselnosti moramo stati na pravi opazovalni točki in Imeti pravo razmerje do nasprotnikovih moralnih in taktičnih načinov.
Ker Je človeSki rod pri takih gibanjih prizadet tudi etično, tamo gospodarsko ali politično — čeprav te prvega zave pozneje kakor drugega — mora temeljiti nai boj v dveh tretjinah na etični podlagi in nuditi ljudem v etičnem pogledu dosti več, če ne vte več kakor v natprotnem. To pa n« tamo v besedah, ampak v dejanjih.
V boju proti nekomu »tl nečemu, ljudstva ne boi potegnil za tabo in ga prepričal, če boi delal prav tako kakor natprotnik alt pa ie tlabie.
Pri tem pa ne gre tamo za tako Imenovano taktiko. Ta Je lepa In korittna, toda tarna na tebi, če ne tluži neki vteblni neresnična. Vsaka stvar te sesede kakor polomljen dežnik, če ne pozna drugega kakor zgolj taktiko. Za primer take gole taktike Je tista komunlttlčna propaganda, ki že od leta 1941 trdi, da bo vojne čez dva meseca konec.
Vedno je držalo, drži In bo držalo, da Je '•tnlca najboljia taktika, seveda za tlttega, ki zna biti potrpežljiv In zna resnico tudi sil-Jati In prenesti, če bi bili Slovenci tako vzgo-Jenl, da ne bi hlastali za marnjami, ampak za 'etnlco, bi bilo najbrž že zaradi tega pri nat marsikaj drugače.
Glede utpeinottl moralnih bojnih načinov Pa tl ne tmemo delati prevelikih utvar. Na •metno staviti vtega na to In zaupati tamo hanje. Samo z moralnim pritiskom nemoralnega nasprotnika ne boi uničil. Saj boj proti Hu nima tamo namena, da nekoč — kadar koli — zmaga, ampak da zmaga čl m p rej 'n tako prihrani človeštvu ie večje moralno In gospodarsko razdejanje.
Zaradi tega smo v naiem boju proti narodnemu zlu upravičeni seči tudi po takih od-ločnlh sredstvih, ki bi jih morda v rednih razmerah ne uporabljali ali bi te nam tedaj zdela v tem ali onem oziru »nemoralna«. Toda boj *a obstanek niti posamezniku, kaj iele narodu, na dopuiča, da te lovi za takimi vpra-ianjl. Dokler to dela, ni ie popolnoma v sedlu •n na tisti stopnji udarnosti, ki je potrebna ia uspeh. Zgodi se namreč lahko, da tl tredl takega premiiljevanja odleti glava In ne boi imel nikdar več prilike posaditi ti Jo nazaj na vrat.
Hudo nevarnott, da te kaj takega zgodi, predstavlja posebna vrtta ljudi, ki Jim pravimo korltarjl.
Za ljudmi, ki odločno In po potrebi brezobzirno uveljavljajo pravo In sploinostl koristno Idejo, prlcapljajo prej ali slej le drugi, ki to v prvi poilljkl Se koristni In pravi »poznavalci misli, pozneje pa vedno slabil in jih na kratko lahko Imenujemo koristolovce in prisklednike. Tl ljudje to lahko pravi koristolovci, ki te prebijejo na plan v vtakem tl* •temu In redu ter Jim Je koristolovttvo poklic, ali pa to tamo odeti v piaič korlstolovstva In to poslani od nasprotnega tabora, da bi te vrinili In razkrajati ter t tem gnali pravo gibanje v pogubo.
Nat ne zanima koristolovttvo tamo z moralnega ttaliiča, ampak zlasti kot ikodljlva prikazen, ki pravo In koristno gibanje ovira In ga lahko počasi ipravl tako daleč, da ga Popolnoma prevzame ter zaduil, ali pa ga usmeri na čisto drugo pot. In v tem Je prava ikodljivost korlitolovstva In prava njegova nevarnott.
če se ozremo na naie predvojne razmer« In pustimo ob strani nazorni ter kulturni boj, ki nam J« glede narodne enotnosti In narodne miselnosti zelo Ikodll - kar čutimo najbolj danes - vidimo, da to razni taki korittolovcl in priskledniki t tvojimi egoiitičniml nameni temu ali onemu blvlemu političnemu taboru 'ako ikodlli, d« Je prtilo večkrat do hudih očitanj, ker ttvarna dejanja tega ali onega tabora zaradi nje nlto bila v skladu z načeli, w Uh le vodttvo tabora množicam oznanjalo.
PREIS • CENA L 1.50
IZ VSEBINEl
Stran 1:
Neka] • morali I* koritarjlh.
Kemike pripravljenost m poskus Tdora ▼ Evropo.
Stran J:
»PrtmftK 4pn< I* »Daki« ali *ton Ipanaklh rdečih prostovoljcev ▼ »narodne oavobodllnl vojaki*.
Stran t:
Blok« la ajlhava ialolgra pa 8. septem. bro.
Stran «:
Pesmi ▼ spomin Junakom (Vinko *ttnikj. Urad M aapletanje preproatlh zadev. Stran 8:
V	Neptunovem kraljestva, (čudovito življenje na dnu morja — a slikami.)
Pismo v gozd
Dragi sini
Prejela Tvoje poroSilo. Kje .1 ali netno-rei povedati? Gotovo daleč od nas. Dobita sem že poročilo od Tebe in 2 krat odgovorila. Sl dobili Prosim bodi pameten, ne tiičl v ospredje, saj si še otrok. Misli na mamo, ki te čaka, ki joka in moti za Tebe, da bi »a vrnil. Vse sem Ti odpustila, bodi srečen in pameten. Pusti to tovarišijo, ki Te je tako neumno zapeljala, lahko bi bil doma pri nas. A Tvoja neumna glava in trmat Prosim te, ne podivjaj popolnoma, misli malo na navke, ki sem jih učila, če boš previden je upanje da se Se vidiva. Jaz trdno upam v moč molitve in zato vem, da se boš vrnil. Samo pameten bodi moj otrok. Vidiš Miro je doma pa je toliko govoril in Te hujskal. Knam ne pride, ker sem ga pošteno oštela. Mirca tudi ni doma, je na Igu. Pri nas ni dobro ne dobimo nič iz Dolenske, drago pa je vse tako, nevem kako bo č# se kmalu ne konča. Teta Marta je btla pri nas za I.iUn god. Jokali sva obe dve ker Tebe ni. Teta Janca ne more razumeti, da si ušel. Samo tarna: to je žalostno. Prinas je dolgčas. M. vrntsel
Piši kmalu, da bom vedeta če živi*. Poljubčke od Tvoje sestre in Tvoje mame.
Pričujoče, pismo je pisala ljubljanska mati «inn, ki so ga ji zapeljali v gozd, v »svobodo«. Priobčujemo ga v izvirni obliki v prikaz nevidnega gorja, ki so ga »oavobo-dilei« povzročili v neštetih rodhinah.
Dopolnilo
»Družinski tednik« je v številki t dne
2.	marca ponatisnil naie poročilo e razmerah v Internacijskem taborišču na Rabu. Dodal mu Je uvod, gleda katerega s« nam zdi prav,
da ga poznajo tudi naši bralci, saj pomeni dobro in umestno dopolnilo k omenjenemu poročilu. 17vod pravi:
»Rab, otok lepot in zabav, kraj odpočitka in zdravja — kdo te ne spomni tvojega sončnega imena!
Tri leta minevajo od tistih daljnih dob, a tvoje ime, stmbol jadranske vedrtne In sinjine, se danes druži le še s spomini na lakoto, mraz in uši: z okvirom smrti obrobljeno stopa v zgodovino naroda, kt je botel odrešiti svet, a je samega sebe pogubil.
Te, le predobro znane nam ugotovitve beremo v uvodu obširnega poročita, objavljenega v predzadnji številki »Slov. doma« — najmirnejšp In najstvarnejše, zato pa tudi najgrozotnejše reportaže o slovenski Kalvariji na Rabu, kar smo jih doslej srečali v našem časopisju.
Imamo pesnike, ki mučeniško molče; iur-naliste, ki jih pisanje ženira; politike, kt sede na vseh stolih (kaj hočeš, mili narod, še več?) — nobeden od Slovencev, ki Imajo »ime«, se še ni spomnil tebe. »Veliki« Slovenci imajo danes druge, važnejše brige: tare jih skrb, kako bodo po vojni spet aedli narodu za vrat in na njegovem hrbtu prijahati v novo kariero.
Te skrbi ni imel preprosti kmet, ki nam pripoveduje o svojem umiranju na Rabu. V njegovem pripovedovanju ni pesnikove metafore, ne žurnaltstove fraze, ne politikove retorike — zato pa veje la njegovih besed nekaj vse večjega, čeprav hkrati tragičnejše-ga; nekaj vse lepšega, čeprav hkrati groz-nejšega: dih šive, nepokvarjene retnice.
Koristno bi bilo, da bi sleherni izmed na. spoznal to resnico in vse, kar te .kriva za njo«
Naše prihodnje novosti
it. Nafti: SIJAJ IN ZATON KLEOPATRE
Pisano in burno, bajnega bleska io ljubezni, političnih zmag in porazov polno žlv-Ijenje egiptovske kraljice, ki je tisočletja veljala za najbistrejšo žensko in najslovitejšo vladarico, kar Jih je človbški rod poznal.
Življenjepis bo ilustriran z zgodovinsko zvestimi slikami o vsakdanjem življenju egiptovskega ljudstva tedaj, ko so moč, bogastvo In slava Egipta dosegli vrhunec,
Hugo Wast: BRESKOV CVET
Roman o trnjevi poti ljubezni, ki mlado argentinsko dekle, preprosto, lepo in čisto kakor breskov cvet, zvabi iz kmečkega zatišja v vita^je velemesta, kakršno je Budne. Aires. Tam doživi vso Golgoto razočaranja in se vrne spet domov — umirat. In doma. ne v burji in strasti mestnega bleska, doživi njeno dete srečo, za katero je njegova mati samo hrepenela.
Pisec tega romana Je Hugo Wast, ki ga naia javnost pozna po slovitem delu »Zlato večnega Juda«. »Breskov cvet«, ki ga je I* španščine prevedel Mirko Javornik, je najbolj znano in uspešno delo tega pisatelja, ki je član argentinske ln španske Akademije, ter je do let* lflM doživeto naklado 13T.ODO izvodov tamo v Argentini. Prevedeno J« v nemščino, francoščino, italijanščino, holand-ščino, angleščino, poljščino In češčino.
če hočete za daljši čas imeti obilo epega in zanimivega berila, naročite >S/ot<m«*| donu.
MWm pMaaa v tatovi.!.
Dl« Poageblhr bar bezahlt.
Toda pramnogokrat t« j« zgodile, da t« j« prisklednik že tako močno zasidral, da proti njemu ni nihč« nastopit, ampak t« J« vsa potlačilo In imo pljuniti na načela, tamo da »ttvar n« bi trpela«. Pogosto j« nam«tto ikodljlvca odletel tisti, ki j« nanj opoioril. Kdo pa j« trpel ikodof Nihč« drugi, kakor ttvar tarna.
č« to t« pa razmer« čez noč spremenil«, tl takega prisklednika videl tp«t čisto pod drugim praporom In na drugem koncu.
In tako tmo zaradi razlika m«d načelno teorijo In prakto končno prlill do tlttega, do č«tar tmo morali priti, do popolna idejn« zmede, tn tako tmo končno uttvarlll posebno vrsto ljudi. Idejna prisklednik«, kt to ti ustvarili docala tvoj politični tistem In Jim ja bilo in jim j« ie prltklednlitvo tudi edini poklic.
Ko Ja nastopila komunistična osvobodilna fronta, to JI prlill te tort« IJudj« kaj prav. Saj to bili zattopanl v vseh političnih strankah In bili tudi »ugledni« možje, tako da to jim mnogi rat pravoverni, a žal lahkoverni verjeli, da ja nekaj črne, čeprav to bili taml prepričani, da ja belo. Napačna j« trditev, de J« bila to zailepljenott In neraztodnotl ostarelih možganov. Bila ja la prebrisana pra-rečunjenost, ki j« računal«, da ima opravka t pr«prott«žem, pa j« naletela na računskega akrobat«. Oboji to računali: prltklednikt In komunlttl. O otterellh možganih govorimo kvečjemu prt ljudeh, kt to ne t« komunistične pritklednik« gladali kakor na tvetllnlk.
Toda komunlttlčna OP je ila v organizaciji pritkladnlilva i« naprej. Zbrala j« v tvojih vrttah tudi vat kriminalni kader, če pogledamo kriminalistiko za tista leta nazaj, vidimo v njej veliko zatlij«. Ati to t« morda zločinci poboljiall? Kaj pa i«l šlo j« tja, kamor mu Je »zakonita« oblatt — komunlttlčna OF— ukazala Ta j« celi vrati poklicnih zločincav dala vitoka čatti. Tako ja rdeča osvobodilna fronta korlitolovttvo vteh vnt vpregla v tvoj voz. Ni gledala, kaj to tl ljudje, glevno JI je bilo, da JI bodo tlužlll. tn to ji služili. Služili to ji tako, da to jo tpravlll na noge. in jo držali pokoncu.
V	nail protirevoluciji, v naiem protlkomu-nlttlčnem boju pa nam vpraianje takih In podobnih ljudi ne mor« biti pottrantka zadeva. Ret Je, da te t«h ljudi n« morei nikdar otr«-stl. Toda dokl«t J« prt ttvarl t« majhen od-itotek takih, j« ttvar š« zdrava, č« pa j« ta odstotek prevelik, j« nevarnott za Infekcijo tukaj in preti, da bi ttvar začela Iti po zlu. Vrednost gibanja te todl po njegovih dejanjih. Koristolovcu pa je vteeno, kaj dela, tamo da mu n«t«. Zanj j« vteeno, kakien Idejni In politični red vlada, v nobenem t« n« bo uttraill lopovstva, č« bo z njim zaslužil. In ga prav nič na briga, če t tam dobri ttvarl ikodt.
Zaradi tlttlh. kt to t« t trdno v«ro In v«llklm zaupanjem postavili po robu komunizmu In preživeli usodne dni, zaradi tistih, kt to žrtvovali tvoje življenj« v prepri-
čanju, da Ja njihov boj pot k relltvl naiega naroda, zaradi neitetlh množic, ki beže pred komunizmom v — Ljubljano, Iščoči zavetja in pomoči, zaradi naiega tlovenskega človeka in tloventtva Je naia velika In odgovorna dolžnott, da pazimo na vt« tak« ikodljlv« prikazni, pa na v smislu starih izročil čei, da ne bo ikandala, mu bomo povedati, pa bo urejeno. Taka usodna lahkovernost v naiem čatu ni na meitu, ker gre za vt«. Viak ikod-Ijiv pojav korlstolovttva Je treba v korenini iztrebiti. Kajti zgodi te lahko, da bo zopet ogoljufan In žrtvovan na oltar tega zarat judovskega korlitolovitva tloventki kmečki človek, kt v tem boju t tvojim občudovanja vrednim Idealizmom in brezprimernlm junaštvom nail tlovanskl hiil rat tri ogl« podpira.
Zaradi taga človeka, kt pomeni pravo In neumrljivo jedro tloventtva, moramo biti tudi v onemogočanju prltklednikov In koristolovcev brezobzirni. Ne potluiajmo raznih opravtče-valcav in krotilcev vt«ke ozdravlln« odločnosti in ne mitllmo, da je ret tisto, kar zadnje čase vedno vztrajneje trdijo, namreč, da Je te vtak odločen ali brezobziren nastop — ne moralen, če Je uporaba moči In tila kdaj moralna In upravičena, j« tedaj, kadar gre za obrambe in uveljavljenje debrega.
Tega naj te zavedajo korltarjl In tittl, ki te ob odiočnotti In ostrosti tpotikajo tamo tedaj, kadar ttuži pravi stvari In narodu, kadar oa pomaga krivici In zlu; p« J« n« vidijo.
Dureb dlese« Tor der alten Burg In Gottschee wprden Im September und Oktober v, J. nmShllge Opfer de. roten Terrors la den Tod geschleppt — Skozi ta vrata v starem kočevskem gradu so lani vlačili neštete žrtve rdečega nasilja v smrt.
Nemška pripravljenost za poskus vdora v Evropo
Dr. Svea Hedln, svetovno znani raziskovale« azijskih pustinj, se Je kot Sved od vsega začetka ogreval za evropsko fronto proti boljševizmu ln zato uporabil tudi ves svoj ugled ln slovea. V članku, katerega je napisal za nemške liste, ae je lotil vprašanja vdora na evropsko eellno In nanizal nekaj dejstev, ki zaslutijo. da t njimi seznanimo tudi nate bralce.
Vojne nastopa, katere Nemčija leto. lahko pričakuje t anglosaške strani, Uhko razdelimo na tttrt velika razdobja:
1,	Strahoval ni bombni napadi aa civilne prebivalstvo,
1 čezmorski prevozi,
S. Izkrcanje aa evropakem obrežju la
4.	spopad vdornih ati s nemško oboroženo
silo
Prve razdobje Je ie v polnem teka In ducat mest je ie vpepeljenlh, deaettlsoče starcev, bolnikov, iena ln otrok je pobitih, stotisočt pa so brez strehe. Uničeni so bili neprecenljivi spomeniki Iz davnine; tovar-. ne, ki so bile o pravem času premeščene ln dobro zakrinkane, ao utrpele le malenkostne škodo; stanovanjski predeli elvilnega prebivalstva pa so za vodstvo vojne brea pomena.
Letalski minister Slnelalr ta letalski maršal Harris sta Izjavila, da Ima bombardiranje Nemčije namen prlttratl ljudstvo* do tega, da M prisilila vlado do vdaje.
Uspeh je v popolnem nasprotju a priča, kovanji. Nemški narod, ki poprej angleškega naroda a! sovražil ln je čutil do Amerlkan-cev celo nekaj simpatij, zdaj od aovraštva kar gori ter zahteva maščevanje la povračilo. Tisti, kt jih je bombardiranje najbolj prizadejalo, ao se v hladnem miru sprljac. n IIi z Izgubo vsega, kar so Imeli na zemljt. In pravijo: »Zdaj, ko sem Izgubil dom tn imetje, ne morem izgubiti več kakor zemljo, na kateri je stal moj dom, ter domovino. Toda to bom branil do svoje smrti, Bog ml je priča!«
Kakor je prvo razdobje ie zdaj spodle-telo In ae je ost začela obračati proti napadalcu samemu, tako bo bližnja bodočnost pokazala, koliko vkrcanih vojakov bo doseglo svoja pristanišča tn kakien ačlnek
bodo seznami izgub Imeli aa matere, ien« ln sorodnike v Združenih državah.
Kar se tiče Izkrcanja na evropskih obalah — In naj se to zgodi na deset ali dvajset točkah hkrati — pa lahko rečemo, da Je vse pripravljeno za krvav sprejem. Za to ni bil s vzhodnega bojišča pritegnjen niti •a vojak.
(e bi s« vatle neaaslllantm Izgubam pomembnejšim silam posrečilo skozi Italijo, Francijo ali severno obale prodreti do meja prave Nemčije, M ae začelo četrto in poslednje obdobje, ki bl valjalo Berniki zemlji sami.
' la tedaj ha zaoral < napadale« adlolttf
orožje, če tega ae bo storil ie poprej. Kajti
—	In to bo odtočilo glede izida druge svetovne vojne — Nemci razpolagajo a najmanj dvema vrstama orožja, k| Anglosaaom manjkata, a zasenčujeta vse akrlvna orožje, četudi bi bilo ie tako pogubno.
Najprej ja treba vedeti, da se je aemiM narod zaradi svojega zemljepisnega položaja v stoletjih preobrazil v vojaški aarod, ki vse narode na svetu prekaša t umetnosti, kako aukatl orožje, ter v taktični ln strate-gtčnl spretnosti. Tudi AngleH so vojaki, toda po aavadl ao ae vojskovali s najemniki, la vaeh ti vojaka, kater« ao za kraljic« Viktorije Imeli na itlrlh celinah In sedmih morjih, Je veljalo divjakom alt poldlvjlm ljudstvom. Ko so ae v bnrski vojni udarili s izurjenimi vojaki, so potrebovali tto.it* moi proti 8MI Burom.
Amerlikl vojaki sl pičlih dveh letih niso mogli pridobiti alti prtblltBo tolikšne vojaške Izobrazbe, da bl se mogli z nemškimi sploh primerjati, Proatak v angleški voj. akl ne more doumeti, čemn naj bl svoje življenje Izpostavljal nevarnostim na eellnl. Ib kaj sl mislijo ameriški rojaki, ki so doma pustili iene tn otroke ln so ae prepe* Ijall čez Atlantsko morje, da bodo Izkrvaveli t boju proti aarodn, o katerem vedo komaj to, da so ajegovt Izseljene! drugi narod za Angleii, ki je s svojo sposobnostjo in sil0 »oddal stavbo Zdruienlh držav.
četrto la poslednje razdobje se bo začelo razvijati tedaj, ako se bo posrečilo z uspehom vreči na eellno dobro oskrbljeno milijonsko vojsko, kar je pa »lino dvomljivo.
Pa vendar dopustimo možnost la misel, da se zavezniške vojske Izkrcajo na celini In
pod varstvom aeštevllnlh letal prodro prav do meja prave Nemčije. Tedaj bo prišlo do pravega Izraza nemško orožje, ki po svoji sili prekaša vsa ostala.
To orožje, katerega aasprotnlk aploh nima, pa tiči v dejstvu, da ae Nemci bore na lastnih tleh, na zemlji, kjer ao ae rodili In diraill Ib kjer v grobovih počivajo njihovi očetje. Stoletja bl bila potrebna, ako bl hoteli Izkoreniniti devetdeeetmllljonsk! narod. In to je na tem svetu nemogoč«. Vojak, kt brani svojo lastno domovino, je od vsega začetka najmanj tolike vreden kakor trije ali štirje vojaki, ki so tujci v deželi, kjer aa boj odigrava.
Nemško ljudstvo je i« sedaj pokazalo, da s« anglosaške bombe zarea udarile v prazno. Tiho la moli« žalujejo nad mrtvimi, ki leie pod rnievlnaml njihovih domov, toda s tem ae njihov duh ni dal omajati, a njihova odločnost je trda kakor jeklo.
Se bolj pa s« jalovi aovraitva polni govori, ki a« v.ak daa slišijo a angleških la ameriških govoralških odrov ln po radiu. Ljudje se smejejo temn širokoustenju ln odgovarjajo: »Prikažite se z orožjem v roki.«
Neko dobro atraa pa so ti govori le imeli: seznanili so Nemce z naodo, ki Jih čaka. ako bl bili poraženi. Nemčijo bt zbrisali s avetovnega zemljevida, nemški narod bl razorožili do »poslednjega samokresa«; Barod, ki je bil vajea vladati, bl postavili pod policijski nadzor (znabltl eelo črncev ali Atrikaneev), nemikega duha bl »vzgajali« po ameriškem vzorcu, vso proatost in podjetnoat bt zatrli ln vse ljudstvo spremenili ▼ sužnje — ako M zmagala Amerika la če ne bl Stalin zahteval Izpolnitev obljube, kt mn je btla dana v Teheranu. Tam so jamo razglasili, da bo »novt mir« dvajsetkrat hnjši kakor verzallleakl.
Po premlrjn leta 1118. so odkrito povedali, da bl se bili Franclja In Anglija srn. šili, «ko bl bili Nemci vzdržali nekaj mesecev dlje.
Tokrat bodo Nemel vzdržali. Cim dalje bo trajala bombardiranje, toliko bolj se bo nemško ljudstvo stapljalo v nerasrušno celoto.
Stojimo pred največjo In najbolj dramatično igro svetovne zgodovine, pred ogromnim Maratonom ln veliki nemški narod bo raji! častno poginil, kakor pa živel v aramotl.
TEDEN V SVETU
N« vzhodnem bojiiču so Sovjeti z velikimi
silami pritisniti na južnem odseku, da bi izsilili odločitev glede Krima. Najhujši boji so okrog šepetovke in južno od Krivega roga. Pri svojih brezobzirnih napadih so smeli Sovjeti zadnje dni zelo hude izgube. ' eniška obramba se nikjer ni dala presenetiti in zato so izostali tudi sovjetski uspehi. Na srednjem odseku so manjši boji na črti Smolensk—OrŠa, na severnem delu pa se bijejo boji za Narvo. Tod so se nemške sile zbrale in hočejo ubraniti Sovjetom pro-boj črte.
Pritisk zaveznikov na nevtralne države se na.
daljuje. Z ustavitvijo petroleja Španiji so hoteli zavezniki pritisniti na Francovo vlado in od nje izsiliti odločitve, ki ne bi bile v skladu z načeli nevtralnosti. Odgovor Španije na to ni izostal. Odgovorni državniki so odločno povedali, da Španija ne namerava opustiti svojega dosedanjega stališča in da bo ostala neizprosno protikomunistična.
ttalijanska klika je doživela hud ndarec od svojih »zaveznikov«. Roosevelt je priznal, da Amerikanei in Angleži niso nenaklonjeni zahtevi Sovjetov, ki se potegujejo za tretjino italijanske vojne mornarice, kar je je v zavezniških vodah. Novica je hudo prizadela Badoglia in Viktorja Emanuela. Gre za nekatere oddelke vojnih ladij, kajti dne S. septembra so na Malto priplule 4 italijanske bojne ladje, šest križark, 8 rušilcev in 14 podmornic. Pet italijanskih vojnih enot je interniranih na Španskih otokih Balearih, 27 rušilcev in 19 podmornic pa se je zateklo v druga angleška pristanišča. Del teh ladij so zavezniki že poslali na izven-evropska morja, nekaj pa jih uporabljajo za varstvo ladijskih spremljav.
Amerikanei in Angleži so ustavili Tnrčiji vse dobave orožja in streliva. Objava tega odloka je prišla šelo mesec dni po neuspehu razgovorov, ki jih je zavezniiko vojaško odposlanstvo vodilo v Ankari s turškimi generali. Pravega ozadja te zamotane zgodbe ni pojasnila niti Turčija niti zavezniki, vendar so angleški listi pisali, da sme orožje dobivati le tisti, ki ga zna tudi dobro uporabiti proti Nemcem. Iz tega bi se dalo sklepati, da se Turčija ni dala pahniti v vojno. Turčija hoče zavarovati le svoje lastne koristi in ji ni do tega, da bi s svojim posegom v vojno omogočila prenagel napredek Sovjetov in s tem sama sebi ogra-žala obstoj.
Ali za narod proti komunizmu ali s komunizmom — proti narodu: to je danes vprašanje. Kdor je za narod, bo podpisal narodno spomenico proti komunističnim zločinstvom 1
Več ameriških bomb je padlo dne 1. marca na
ozemlje Vatikanske države. Naredile so večjo Škodo. Ena od bomb je padla na dvorišče zavoda De propaganda Fide in je razbila več sten in vsa okna. Hujfta Škoda je nastala v gfavni stavbi’ aTgtiiŠtinslčega reda. Zarfeft je bila tudi stavba sv. Oficija, po-sebrio oddelek, kjef ' irtif totanotdfa dVa‘ kaK dinala. Tako so amerikanska letala v kratkem razdobju napadla tri važne vatikanske stavbe: najprej samostan Monte Cassino, potem papeževo letno prestolnico Casteil Gan-dolfo, sedaj pa celo Vatikansko mesto samo. Vatikansko glasilo >Osservatore Roma« no« se obrača proti tem nastopom in našteva poslopja in zavode, ki služijo raznim katoliškim človekoljubnim ustanovam, pa so bila vendar cilj letalskih napadov.
\astno državo in oblast v Palestini bi Jnrfom rada zagotovila Amerika. V ameriškem senatu je bil dan predlog, da se Judom prepusti Palestina in se jim tam dovoli nemoteno naseljevanje. Predlog je razburil arabske narode, ki odrekajo Judom pravico do Palestine. Prva se je uradno oglasila egipt-'ka vlada, ki se je odločno postavila takšnim načrtoui po robu. Britanska vlada se o tem vprašanju še ni jasno izrekla, ker mora vzlic svoji naklonjenosti do Judov vendarle upoStevati odpor arabskih narodov, ako noče povečati težav, ki jih ima z Arabci na bližnjem vzhodu.
534 vzornih vojnih obratov je sedaj v Nemčiji.
V	tekmi za čim večjo in boljto izdelavo vsakovrstnega vojnega blaga, so si nekateri veliki obrati priborili posebno častno mesto. TakSni obrati prejmejo od vrhovnega državnega vodstva tudi zasluženo priznanje. Izdelava se ravna po geslu: S smotrnim delom do najvišjih uspehov.
44. letnico neodvisnosti je praznovala Bolgarija. Ob tej priložnoati so bolgarski ministri imeli več zborovanj, na katerih so pobijali lažnivo tujo propagando o šibkosti Bolgarije in o njenih skrivnih prizadevanjih za dosego posebnega miru. Notranji minister je zavrnil propagando o razmahu bolgarskega uporniškega gibanja • temi navedbami: Okrog 2000 ljudi je poskušnlo z gverilo. Med njimi so sami izdajalci, ki so se prodali tujcu, zapeljana mladina in zločinci. Od teh 2000 ljudi jih je bilo 1600 že um* Čenih.
Sadnjo oljčnie, sladkornega trsa In gumija bo romunska vlada za letos priporočala svojim kmetovalcem. Načrt za sciev vseh žitnih vrst se le malo razlikuje od lanske, ki je v celoti ugodno uspela, saj so imeli v Romuniji vzlie precejšnjemu izvozu toliko žita na zalogi, da so jeseni lahko odpravili vse omejitve za nabavo kruha in maščob.
Sovjetska zveza je zavrnila zahtevo Badoglia, da se iz sovjetskega ujetništva vrnejo vsi italijanski vojaki. Badoglio je vlogo, katero je v Moskvi podprlo ameriško poslaništvo, oprl na trditev, da je Italija zdaj prav za prav zaveznik boljševikov in sme pričako-vati, da ji bodo vrnili ujetnike, katere hi vključili v italijansko vojsko. Sovjeti pa so to prošnjo odklonili rekoč, da so sicer načelno za takšno rešitev, vendar bodo zadevo Še prerešetali. Očitno je, da bodo izpuščali le tiste, katere so komunistično »prevzgojili, ali pa so vprašanje italijanskih ujetnikov rešili tako kokor v prošenje poljskih ujetnikov, ki se nikoli več ne bodo vrnili.
Ilrvatski ministrski predsednik Mandič in zunanji minister Perič ata bila v sredo, dne t. marca, sprejeta pri Hitlerju. Pri sprejemu sta bila zraven tudi nemški 'zunanji minister von Ribbentrop in šef vrhovnega poveljstva maršal Keitel. Pogovarjali, so se o perečih hrvutskih vprašanjih. Ves hrvat« »ki tisk je ob tej priliki poudarjal; »Hr-
„Priinož“, »Špan11 in »Dahi” ali gloga španshih rdečih pstouoliceu v »narodno osvobodilni vojski"
Izmed slovenskih komunistov, ki so s« ob španski državljanki vojni mudili v Španiji, pozneje pa igrali pomembnejšo vlogo v slovenski .osvobodilni« vojski na Dolenjskem, je treba omeniti tri, ki so kaj več pomenili oziroma ki so se bolj odlikovali prj komunistični moriji na Slovenskem. To so: Semič Jože s tolovajskim imenom .Daki«, dr. Aleš Baebler In Nos6 Anton, a tolovajskim imenom »Span«.
V	KI'B (Vsesvetska komunistična parti. ja boljševikov) teh ljudi ni poslala v špansko revolucijo a kakšnim posebnim namenom, ker je za avoje politično delo imela pripravljene druge. Tudi ni nobeden od teh treh izrazitejših »Spancev«, razen morda Baeblerja, tako sposoben, da bi VKPB koga od njih pošiljala v kakšne višje politične tečaje.
Na klio VKPB so razne komunistične stranke pošiljale svoje ljudi v Španijo krepit rdeče postojanke. Tako so nastale in se v španski revoluciji borile na primer »Švedska legija«, »Francoska legija«. »Belgijska legija« in druge.
Slovenoev je tedaj odšlo v Španijo okoli 150. Glavni namen, zaradi katerega jih je Kominterna klicala v Španijo, je bil, da okrepijo v Španiji rdečo vojsko, da bi zmagala in bi se komunizem ukoreninil na zahodnem koncu evropske celine. Osebni cilj vseh. ki so tedaj odšli v Španijo, pa je bila razen komunistične podpore tudi pustolovščina. Ljudje, ki »o odšli v Španijo, so bili po veliki večini delavci, zlasti rudarji, prav malo je bilo razumnikov.
Položaj »Špancev« med slovenskimi banditi
Poudariti je treba, da klanja, ki so ga pri nas povzročili komunisti, niso organizirali niti ne idejno sprožili ti »Spanci«, pač pa «e je vse divjanje nad slovenskim ljudstvom odigravalo po načrtu Komunistične partije Slovenije.
Od naših »Spancev« sta najhujša »Špan« Tone in »Daki«. Dr. Marijan Dermastja, zlo. glasni »Urban Velikonja«, j« Imel »Špana« za svojega pomočnika. Oba imata na. vesti lepo število umorov.
Zanimivo je, da večina španskih prostovoljcev, kolikor jih ni padlo ali bilo ujetih, ob nastopu komunistične revolucije pri nas ni hotela vstopiti med tolovaje. Izjema so zgoraj omenjeni. Grozote, ki so Jih doživeli v Španiji, so rodile pri teh ljudeh le še toliko odmeva, da so spoznali, da so vendarle še ljudje, ne živali.
Izjema so le najbolj propadli tipi, ki danes z najokrutnejšlmt dejanji hočejo izvesti rdečo revolucijo med slovonskim narodom.
Značilen tak primer je naslednji:
Po italijanski zasedbi je živel v Ljubljani neki Stajero, bivši Španski prostovoljec, ki za nobeno ceno ni hotel med razbojnike. Doletela ga je ista usoda kakor roliko drugih: moral je v Internacijo. Ko se Je po Badoglijevi izdaji vračal domov, so ga slovenski tolovaji med potjo ujeli in ga takoj ustrelili. Očividno so sl tega spokorjenega »Spanca« dobro zapomnili, ker ni hotel v začetku iti mednje.
Značilno za slovenske komunist« je dejstvo, da na »Spance« na splošno nič preveč ne dajo, menda zato ne, kor se zavedajo, da so ti ljudje, ki ao bili za državljanske vojne sauil v Španiji, lahko na lastne oči videli, da tisto, kar se je tedaj tam dogajalo, no mor« prinesti svetu boljšega roda. Vedo, da so ti ljudje preveč spoznali zlaganost komunističnih gesol in da zato ue morejo veljati za zanesljivo.
Državljanska vojna v Španiji pa se s komunistično morijo na Slovonskem ne da niti primerjati, kakor je razvidno iz izjav, ki so jih dali nekateri naši »Španci«. Daki je na primer nekoč povedal pri neki priliki, da v Španiji še daioč ni bilo takšnega klanja med ljudstvom kakor zdaj pri nas. ampak da so bili tam le pravi boji z nasprotnikom hujši.
Gotovo se je kdo že kdaj vprašal, odkod «1 je Semič Jožo, ta sloviti »Španec«, vzel ime »Daki«. Posnol ga je po mestecu Dagni, kakor se imenuje manjši španski kraj, kjer so v državljanski vojni potekali hudi boji. V teh bojih se je 8emlč Jože s svojo drznostjo odlikoval in je zaradi trga napredoval. V spomin na to svoje povišanja si je potem — najbrž je bilo to šele tedaj, ko je bil *• "'•d slovenskimi banditi — vzdel kratkomalo ime »Daki«,
vnt«ki narod ima v Nemčiji trdnega zaveznika, ki smatra bodočnost llrvatske za zadevo srca«.
Nemci »o ujeli brtgadnega generala Da-vlesa. predsednika tako imenovanega »zavezniškega zastopstva za Albanijo«. Težko ranjenoga so prepeljali v tiransko bolnišnico. Iz poročila agencije Sto-fani ni razvidno, v katerem delu Balkana so toga zavezniškega generala ujeli. (DAZ.)
Nekatera ozemlja Južne Italije bodo podrejena tako imenovani Badoglievi vladi, določa uredba, ki jo je te dui Izdal vrhovni poveljnik zavezniških sil na Sredozemlju general Wilson. Te pokrajin* pa bodo smeli upravljati samo tisti Italijanski uradniki, ki so gojili simpatije do Anglo^asov. Značilno pa je. da k temu ozemlju ne spadajo strateško važni otoki Panteicrla, Lampedusa in Linosa.
»Neinškl vojni ujetniki so samozavestni In ponosni. Po svoji izobrazbi to daleč pred ameriškimi vojaki«, ugotavlja v
•	voli januarski itevilkl ameriški Ust »Life«. To trditev Je postavil v omenjenem listu nek ameriški vojni kurat, ki ja dodeljen nekemu vojnemu taborišču, kjer Imajo nemške ujetnike. Zelo dobro ao poučeni o zeinljepisju ter odlično poznajo tudi rasmara v Združenih dr. žavah, je dejal v svoji Izjavi omenjeni kurat.
Dosedan’e Izgub* v Italijanski trgovski mornarici znašajo v sedanji vojni skupno 1082 mrtvih, med temi 223 častulkov in 860 mornarjev,
Baebler ima besedo
Dr. Baebler Aleš, najvplivnejši »Španec« med slovenskimi rdečimi razbojniki, je v svojem življenju videl že precej sveta. Je Po poreklu Jud in je v daljnem sorodu z zagrebškimi Baeblerji. V Zagrebu je tudi nekaj časa živel. Med slovenske bandite ga je poslala Komunistična partija.
Na shodu v Vipavi septembra 1943 je svoj življenjepis podal takole: »Jaz sem tl. stl Baebler, ki so o njem toliko pisali različni evropski časopisi od Španije preko vsega kontinenta. Moje ime je »Primož«. Tu me sicer malo poznate, ker je bilo moje delovanje zadnje čase osredotočeno na Cerknico in tam okoli. Videli ste mojo sliko, pa upam, da nisem tako strašen in grozovit, kakor me opisujejo in slikajo. Očitajo mi ne vem koliko umorov, ki da sem jih zagrešil nad duhovščino, toda jaz ne morem za to... Kaj vam navedem nekoliko podatkov iz svojega življenja: V španski vojni sem bil politkomisar XV mednarodne komunistične brigado. Tam sem bil ranjen v nogo in ta znak bom nosil vse življenje. Pred to vojno sem bil štiri leta v Rusiji, kjer sem na licu mesta videl boljševiško revolucijo, ki je dvignila (Ml proletarce na vlado. Tam som obiskoval tudi visoko šolo za širjenje komunizma. Iz Španije sem prišel v Slovenijo in doživel zlom Jugoslavije in zasedbo Ljubljane in Dolenjske.«
Baebler je eden najbolj prebrisanih med vsemi slovenskimi komunisti. Na zunaj je zelo živahen, rad govori o vsaki, tudi nepomembni stvari in se za vse zanima. Na pogled je zastaven človek, visoke rasti in črn. Govori skoraj v«se važnejše evropske jezike. Je tipičen francoski komunist Njegovo govorjenje ni bombastično in nabreklo kakor na primer Kidričevo.
Zgodaj spomladi leta 1942 ga je KPS poslal med tolovaje, da bi izpeljal vojaško organizacijo, zakaj veljal jo ne le za »dobrega politika« ampak tudi za »vojaškega strokovnjaka«. Tako je nekako pripravil pot bodočemu »glavnemu poveljstvu« in Izvršnemu odboru, Sam ni bil imenovan v glavno poveljstvo, čeprav bi bil za to zmožen, pač pa je bil za komandanta postavljen neizobraženi partijec Leskovšek. Uporabljali so ga kot orodje za dosego določenih ciljev. A čeprav je imel le namestništvo komandanta, je vendar vsa rdeča stvar visela na njem in je zato njegova odgovornost za vse, kar je narodno osvobodilna vojska zagre-šila. tem večja.
To namestništvo je Baebler kmalu 1*-gubil, ker ni tnal držati »konspiracije«, t.
| j. rdeče tajnosti. Bil je med slovenskimi komunisti tisti, ki je hotel Igrati kar z odprtimi kartami. Prav zato se Je komunističnim vrbpvom naglo zameril. VedoJ je *e od zaečtka, da bo QF šla v smeri komunizma ln partijskega programa in da bodo vse druge politične in ideološke skupine le nekaki pomočniki, ki jih bodo komunisti trpeli le tako dolgo, dokler jim bodo potrebni. Tako je tudi sam povedal v Blatnem klancu leta 1942. .
Spričo takšnega njegovega nastopanja ni čudno, če je namestništvo kmalu Izgubil in so je potem dva mesoca vrtij okoli glavnega poveljstva brez posebnega posla, dokler ga slednjič niso poslali na Primorsko.
Tja so ga poslati zato, ker je imel iz Francije dobre zveze z italijanskimi komunisti in pa, da bi tam začel organizirati toiova.stvo.
Prvo njegovo oporišče pa ni bila Primorska, ampak Furlanija. Imel je tara razne politično ualafe. Velika njegova »zasluga« je v tem, da je povezal slovenske komuniste z italijanskimi. Potem ja ostal ves čas v Furlaniji in na Primorskem.
Dve izjavi
Baebler je bil tisti, ki je na vrhovnem poveljstvu za komandirje začel predlagati samo ljudi, ki ao' bili komunisti.
Zanj je nedvpinno najznačilnejša izjava, ki jo ja dal ;v lllatnom klanou, ko j« rekel med drugim tndii
»Ni govora, da bi komunisti postavljali na vodilna mesta Osvobodilno fronte komunistom nenaklonjene ljudi; predvsem pn ni govora, da bi bil, kak komisar napartijcc.«
Značilna je tudi njegova izjava:
»No smemo biti mebki, pač pa moramo srce potlačiti in delati z razumom.«'
Njegova »zasluga« Je vojaška organizacija rdečih brigad. Sestava »brigud« je več ali manj njegovo delo.
V	Ljubljani se je Baebler, preden jo odšel med tolovaje, vrtel med nteligenti, zlasti pa po salonih meščanske družbe, ki je na tako pustolovce dosti dnla. So leta 19». preden je odrinil iz Ljubljane, je dosti javno, še več pn zasebno občeval z ženska ml iz tako Imenovanih »boljših krogov«, ki so potem kot ljubice in prlležnlce imo-vitih hadol Jevških častnikov dola le komunistom a špijonažo In posredovanjem dragocene uslugo, In je veljal za pomembno osebnost.
Pri njem je treba predvsem pribiti naslednje! Organiziral je prve tolovajske oddelke na Slovenskem ter pripravil politični načrt za razbojništvo pri nas kot strokovnjak za takšne stvari, ki se jih je učil v Španiji.
Na Primorskom je Imel mesto pri »Poverjeništvu IO za Primorsko«, verjetno ga opravlja šo zdaj.
Politično je Baebler Izmed vseh komunistov gotoyo najbolj zmožen, Kardelj . je namreč le Ideolog, ne pa tudi politik. In prav zaradi tega Je Baeblerjeva krivda za vso, kar so komunisti na Slovenskem počenjali, 5o večja.
Daki in njegova »slava«
Dak| (pravo Ime Semič Jože) je v vsakem pogledu zelo omejen človek, kar kaže že njegov zunanji videz ter njegovo vedenje. Po postavi Jo suhljat možic. Izpitih oči, na kratko pristriženih, pokonci stoječih las. Njegove ustnice Imajo vedno zaničljiv Izraz. Da bo slika popolna, naj omenimo šo njegove redke, kratke la vso črne
zobe. Značilno zanj je tudi, da je vsaka njegova druga beseda »porca M ...«
Po svojem značaju je Daki popoln pustolovec. Osebno je korajžen kakor vse barabe. Da je pustolovec priča dejstvo, da je šel v Španijo. Tam je bil tudi večkrat ranjen. Bil je stalno v bojih in je dobil tudi neko stopnjo.
Po španski državljanski vojni je bil najprej nekaj časa v nekom francoskem jet-niškem taborišču, od koder je pozneje prišel čez Francijo v Jugoslavijo ter se naselil na Bevkah, dokler se pri nas ni začelo tolo-vajstvo. Bil je že prej partijec.
Med rdečimi razbojniki je Daki nastopil kot funkcionar že zgodaj spomladi leta 1942. Bil je najprej komandir neke čete, menda v krimskem odredu. Zaradi drznosti je bil kmalu priljubljen. Na svoje vojščake je tudi veliko dal. Njegovi ljudje so uživali prednost pred drugimi. Iz najboljših »borcev« se je maja 1942 sestavila premikalna edinica, ki so jo krstili za »Dakijev proletarski bataljon«. V njem so bili po večini sami komunistični prostovoljci, njemu podobni, drzni in brezobzirni ljudje.
Kot poveljnik je bil Daki slab, zakaj neštetokrat se je zgodilo, da je pri kakšnem spopadu sam pograbil strojnico ter se z njo pognal kakih 50 m daleč pred svoje »vojake«, bataljon pa pri tom pustil, da je počel, kar je hotel. A takšno početje je za rdečega komandanta najmočnejše poroštvo, da bo ostal na svojem položaju.
S svojim »bataljonom« je Daki napadal zlasti okoli Iga, potem niže proti Grosup-lju, na Polževem in v spopadih okoli Krke.
Daki je tudi sila trmoglav človek. To topoglavost je večkrat pokazal s tem, da sebe in svojih fantov ni hotel pošiljati v nobeno akcijo, ki se je njemu zdela neumna. Ko je dobil nekoč povelje, da mora iti nekaj minirat pri Mlačevu, se je uprl in ni hotel iti.
Po razpadu prve rdeče »republike« je nastopil kot namestnik komandanta »Tomšičeve brigade«, kar je bil približno od avgusta 1942 do spomladi 1943, ko je postal komandant te »brigade«. Zdaj je namestnik komandanta »14. divizije«. Po 8. septembru je bil namreč dodeljen štabu te divizije.
A da ne bi kdo mislil, da se je na vojaške stvari oziroma na tisto, kar mora vedeti vsak komandant, kaj razumel. Ni znal na primer niti brati zemljevida.
Zato pa jo tem bolj krvoločen in prav zato so ga tudi vse doslej držali in mu dali celo višje vojaške časti.
Političnih funkcij ni Imel nikoli nobenih, ker je to človek, ki se mu še sanja ne o politiki in gotovo tudi ne ve, kaj je prav za prav komunizem.
Obdržali so ga tudi zato, kor J je star partijoo in poslušen. Med tolovaje ji prišel iz čisto pustolovskih nagibov. Kdor je imel z njim kdaj opravka in ga od bliže pozna, je prepričan, da se Daki nikoli več ne bi mogel privaditi mirnomu življenju. To jc klalivitez ln bo stal, dokler bo živ.
Da v uspeh svojih zločinov ln vsega komunističnega dela ne verjame, bi človek sklepal iz njegovih besed, ki jih je ves besen izustil ob napadu na Kostanjevico, Dejal je:
»Hudiča, tega pobijanja ln veeh teh bedarij imsm zdaj že dovolj.«
Ne boji se ne tolovajev, ne njihovega vodstva. Z njim je treba lepo ravnati, če hočejo, da se pokori poveljem. A navzlic temu se mu kaj hujšega od njegovih predstojnikov še ni primerilo. Očitno vrhovno vodstvo prenese marsikaj, samo da človek, ki mu služi, temeljito opravlja svoj krvavi posel. In v tem je Daki mojster.
Anton Nose — »Špan«
Nose Antbn (razbojniško ime »Špan«). Komunistična partija je »Špana« poslala med tolovaje ie takoj v začetku. Prikazal se je v hribih okrog Trebeljnoga Že jeseni leta 1941. Višjo stopnjo so mu dali zgodaj spomladi 1942, ko je postal komisar »Dolenjskega odreda«. Vse funkcije, ki jih je opravljal, jo dobil ti čisto taktičnih ozirov. Kot komisar »Dolenjskega odreda« je bil pomočnik, alt boljo, copata Urbana Velikonje (dr. Dermastjal. V začetku je služil zelo pokorno in ni bilo slišati, da bi bil kdaj kaj godrnjal. Z Urbunoin Velikonjo vred je bil potem povišan za Komisarja »grupo«. A prav s tem »Urbanom« sta prišla kaj kmnlu v spor, in sioer zaradi tega, ker je »Špan«, čeprnv tudi sam ni bil ravno majhen krvolok, večkrat očital Dermastju da le preveč okrutno ravna z ljudmi. Colo njomu, ki sc je njegovih rok držulo toliko nedolžne krvi, so Je pristudila Dormastjeva okrutnost. Zn malo pa so mu jc tudi začelo zdeti, da »Urban« kot največji absolutist tako pometa z njim. Zavedal se je, da mora kot komisar vendarle Imeti tudi sain kaj besede. Kako malo sl je upal sam odločati, zgovorno dokazuje njegov običajni stavek: »Jaz in tovariš Dermastja sva sklenila . ..«
Urban Velikonja se Jo Špana kmnlu znebil tako, da ga je očrnil na višjih mestih ter dosegel, da so ga razrešili kot komi sarja.
O Španu jc znano še to, da so je nekje v šentjernejskl dolini pri nokl priliki sprl z brlgndnitn obveščevalcem »Tinetom« tor da se Je večkrat upiral, dn ljudem vendar ne smejo vsega Izropati. Bil je kmečki človek, v katerem je bilo vendar le še nekaj zdravega čuta, nekaj človeškega,
»Špan« jo bil potem Izključen Iz Partije ter Je postal navaden tolovaj, Opravljnl je službo pismonoše. Bajo se potika okoli Kompolja, okoli svojoga rojstnega kraja ter Išče Izhoda, da bi so končno le rešil In Izmotal Iz rdečih mrež, v katere se je zaple tel. Izmotal bi so seveda rad čira oenejs, vsaj zdravo kožo bi rad odnesel.
Tudi na njem *a vidi, dn Ima dovolj morijo ln dovolj boljševiSkega raja ter da v uspeh »stvari« ne verjnme več.
Teprav Jo to kmečki človek, ima vendar precoj smisla za vojaške nustopo in v tem
gotevo prekosi marsikaterega rdečega časfr nika. Večkrat je imel pomisleke proti kaki. ni vojaški akciji, ki je bila res nesmiselna.
»Span«, čeprav je skoraj nepismen in brez posebne razumnosti, je bil vendar prei cej stremuški. To njegovo lastnost je menda v njem zaslutil tudi Urban Velikonja in se ga je najbrž prav zaradi tega pravočasno znebil, ker se je bal, da ga ne bi spodrinil.
Na splošno je »Span« veljal za človeka, ki ne zna javno nastopati in govoriti. Ca je kdaj nastopil, da bi govoril, je navadno vselej dejal:
»Jaz sem komisar in, saj veste, ne znam dobro govoriti. Vam bo že tovariš komam dant povedal.«
Ni dvoma, da je »Špan« soodgovoren z« številne zločine, ki jih je počenjal po deželi »Urban Velikonja«.
O	njem velja poudariti še, da je bil do-i bro partijsko orodje. Zdaj bi'se na vso moč rad rešil, a krvi, ki se ga drži, se pred slovenskim narodom ne bo opral.
Na splošno torej drži, da komunisti • slovenskimi »Špancd« niso imeli potebne sreče. Velika večina jih ni hotela v začetki* iti med tolovaje, drugi pa pri njih niso dobili vplivnejših mest, vsaj odločilnih y vodstvu ne. Morda so zajadj svojih skušenj, ki So si jih bili pridobili v Španiji, kaj pomenili, ker so znali v usodnih trenutkih kaj »pametnega« svetovati, drugače pa so bili precej nepomembni ljudje.
Za trdno bi bili vsi ti slovenski »Španci«, če bi komunizem pri nas zmagal, odžagani. Nobeden od njih namreč ni idejno prežet s takim revolucionarnim komunizmom, ka-i kršnega navdihuje delo Osvobodilne fronte.
Vsak zaveden Slovenec bo podpisal vsenarodno protikomunistično spomenico!
Donobraisks novice
Prostovoljce za protlboljševlško borb0 na vzhodnem bojišču nabira v Franciji voditelj francoske ljudske stranke Jacques Doriot., Zastopnikom tiska je povedal, da bo napel vse sile, da uspeh ne bo izostal,
Z angleško pomočjo se hvalisajo tolovaji
m natvezujejo ljudom, da jim letala namečejo (!?) toliko robe, da je sproti niti pobrati ln odpeljati ne morejo. Značilen pa je pripetljuj v Ajdovcu, ko je h kmetu stopil upehan tolovaj in prosil za pijačo, da si pogasi žejo. Na kme. tovo vprašanje, od česa je tuko zdelan in žejen, je bandit odgovoril, da je ves dan tovoril iz letal nametano blago in je že kar klel, ko letala sploh niso nehala metati svojih pošiljk. Oez nekaj dni pa je isti tolovaj prišel k istemu kmetu, kakor tudi k sosedom, pobirat podpise za neko spomenico, naslovljeno na britansko vlado. V spomenici zahtevajo tolovaji nujno pomoč, ker je do | tedaj niso dobili niti drobeo. Laž ima ’ kratko noge!	.	»
Daber' pltn so prliicsle domobranske patro-
le, ki so šle 25. februarja zvečer na obhode po novomeški okolici. Skupiva, ki je prišla v Stražo, je prinesla strojnico ln privedla 14 skrivačev, ki So vf-topili v domobrance. Druga skupina je Šla na Ajdovec, Lipovec, Brezovo reber ln naprej. Prinesla je s seboj 1 težko in 1 lahko Bredo strojnico. Ko se je zjutraj vračala, je zadela na tolovajsko pntro-lo Sest mož. Vodnik patrole je t brzostrelko podrl S tolovajo, ostali so pa odnosli pete. Pustili pa so štiri puško. Sedaj na področju do Ajdovca in T Straži ni nobenih • tolovajskih skupin. Tudi posamezniki se pojavijo zelo poredkoma. — 20. februarja je krenila večja skupina domobrancev pod Gor. Jance. Spopadla se je z banditi in jih 15 ubila, enega pa ujela. Mod ubitimi so bili tudi sledeči: šofer Vrbinc Anton Iz Ljubljane, liimska o. 13, ki je bil politdelegat, Vraz Janez, ki je bil strojničar. Oven Viktor, pomočnik stroj-ničarja, ter Košir Franc Iz Dol. Straže 87. Prvi trije so bili iz 1. baterije 1. čete.
V	Novem mestu Je nmrl domobranski nad. poročnik Ratitltdav Pustoslomšek. Od jeseni leta 1942. je bil vztrajen borec v protikomunistični legiji in jo po ustanovitvi domobranstva takoj vstopil med borce za svobodo nnšega naroda. Bil je iskren narodnjak, ki je svoj narod zares ljubil. Pokopali so ga 22. fei bruarja na novomeškem pokopališču. Novomeški domobranci so Imeli ta teden lep uspoh v boju proti tolovajem. V enem samem spopadu so jih pobili okoli 70, med njimi tudi bivšega topniškega podporočnika Zaplotnika Bogdana, ki je izdal svoje tovariše lani junljo in potem pisaril svojim znancem, naj slo. dijo njegovemu zgledu, Tito ga jo pozneje povišal v »majorja«. Izdajaleo Je tako prejel kazen, kakor tl jo Jo bil zaslužil.
MALI OGLASI
STARE NERABNE ZAMAŠKE In vsakovrstne plutovinaste odpadke k v p 1 m 6 v vsaki količini. * Ljubljana, Emonska cesta
Itev. 2, dvorile — pisarna.
Podaljšujemo rok
za poMianie reSilev nagradne mranke v na^i »Družinski pratiki’* do vštevši 30. marca 1944.
Hami kraii na Doleniskem in na Gori-5kem zaiadi prometnih ra7nter niso mo-glt pravočasno prejeti nnročenih izvodov, naročniki pa žele tekmovali 7a rnzpisane knjižne nagrade. — Tet želji hočemo ustreči obenem na tudi druuim zamud* n kom nuditi priliko, da se te tekme Še lahko udeleže — Družinska pratika se fce dobi no knjigarnah papirnicah in drugih trgovinah. — imena dvaiselih srtčmh nagni eniev objavimo v .Slovencu" na Cvetno o«d«i;o, v »Domoljubu* pa 9. aprila.
Uprava Drultnska pratika
dovoljenja, izmed prebivalcev pa »ploh nihče.
njihova žaicigui po S. septembru
Avžlehar Jože
naciji in je zalo zahteval *tnrt sto mož. Rdeč« množice »c je takoj polastil maščevalni bea.
Ob pol 11 je »topil poveljnik tolovajev pred Ijodi in vprašal:
il.jndstvo, povej, kdo od teh ti je »tovil krivični«
Zaželi »o iskati po obrazih. Pokazali »e » ljndi. Ti so	se morali takoj vrniti v ježo. Kakor
na	povelje	so jih	zaželi pljuvati,	zasmehovati,
zmerjati in pretepati.
Vsem drugim je podelil komandant »popolno svobodo«, hkrati pa razglasil splotno mobilizacijo. »Popolna svoboda« je trajala celih deset minut.
A to splošno rdeže veselje vendar ni bilo neskaljeno. Prvo vprašanje dveh višjih poveljnikov, ki sta pridivjala v Novo vas, je bilo:
»Kje je župnik?«
Župnika ni bilo nikjer. Tolovaji »o ga hoteli imeti, za vsako ceno. Najprej so planili v žup-nišže. Tam ga ni bilo. Potem so prijeli Dakije-vega brata Jožeta, ki je bil najvežji župnikov prijatelj. Peljali so ga pred žnpanov skedenj, da jim pokaže, kam se je župnik skril. On je dejal:
»Sel je	noter.	Ca je notri, ne	vem, tlžitel«
Res ao	obrnili	ves skedenj, a	brez nspeha.
Hoteli so ga zažgati, pa so jih doma komaj preprosili, da ga niso. Nato so zaželi premetavati vse skednje in vne kozolce. Vse preiskave zaman.
Poldne je že davno minilo, nspeha pa nobenega. Zato so zaprli blok okrog Nove vasi. Tudi tolovaji niso smeli žez blok brez posebnega
Ster. Mi.	»SLOVENSKI	DOM«,	Za*	H.	atm	19U	*
—	            i	'	     k	?......
Bloke In
Poreljnilc je poslal 11. septembra še pa-trolo ▼ Ribnico, a ta ni oparila tam nobenih sprememb. Kljub temu pa je zavladala velika napetost na Blokah, zlasti potem, ko ae niso vrnili Lavrič, Konc in Sitar. Rdeči simpatizerji ao bili tajno obveščeni, da bodo tolovaji zdaj zdaj napadli Novo vas. Po tem so ae začeli razvijati dogodki izredno hitro.
Boj se začenja
12.	septembra po maši so opazili okrog Runarskega že druge tolovajske čete. Popoldne okrog 4 pa so ae že spopadle patrole blizu Vel. vrha. Proti večeru so posegle v boj že večje edinice, ponoči pa se je spopad izredno zaostril. Tolovaji so štirikrat zadeli hangar. Topovski izstrelki pa niso. naredili večje škode. Posadka se je hrabro branila.
Nekateri fantje ao predlagali umik posadke proti Begunjam, toda Župnik je poveljnika pregovoril, da je posadka ostala na mestu.
V	noči od 12. na 13. september so delovale na Blokah neke skrivne sile, ki so zahtevale smrt čez 30 fantov. Najbrž ne bo nikdar uspelo razjasniti skrivnosti te noči. Do sedaj so znane .te-le podrobnosti:
Zvečer so bili zbrani v Župnišču: oba kaplana, župnik in Jože Semič, Dakijev brat, ki je bil župnikov najintimnejši prijatelj. Imeli so že napolnjene nahrbtnike in bili so popolnoma pripravljeni za odhod. Župnik je nekoliko pred deveto uro odločil:
»Nikamor ne gremo. Mi bomo smagali. Tu ostanemo.«
In res so‘ ostali.
Točno ob 9 je potegnil Jože Semič iz žepa uro in opomnil: »Gospod Župnik, še eno uro imate Časa za odhod«.
Na te besede ni Župnik pripomnil niti besede, ampak se je razgovarjal dalje.
Ob pol desetih je Semič svoj opomin ponovil. Ob tričetrt na 10 zopet, pet minut pred deseto pa je zadnjikrat rekel:
»Gospod Župnik, še pet minut imate časa za odhod.«
Čez pet minut pa je vstal in dejal:
»Gospod Župnik, prepozno je. Usoda je odločena.«
Pokojni župnik je te besede preslišal in se pogovarjal o čisto drugih stvareh.
Cesarski general Cerutti poveljuje komunistom
Zunaj je divjal vedno hujši boj. Regljale so strojnice, pokali so topovi. Mrtvih ponoči še ni • bilo. Tolovaji ao prihajali vedno v večjem številu na Bloško planoto, z njimi pa Še ba-doljevci. Po poznejših ugotovitvah je sodelovalo pri napadu na Novo vas okrog 390 tolovajev in nekaj čez 2000 badoljevcev pod vodstvom generala Ceruttija, ki je bil ranjen v roko. Ustrelil ga je neki njegov častnik, ker je izročil svojo divizijo komunistom. Oficir je bil ustreljen takoj. To se je zgodilo pri pogajanjih blizu Straže. Tolovaji so imeli slabo orožje in ne bi bili nikdar osvojili Nove vasi. Toda njihovi novi zavezniki savojci so jim pomagali s topovi. Samo na hangar so namerili do 20 topov.
Bitka je trajala vso noč. Vaška straža je imela eno havbico, en težki minomet in več težkih strojnic »breda«. Streliva je imela več voz.
Toda tiha propaganda in prikrite grožnje so opravile svoje delo.
Toča topovskih kroge! je bila vedno hujša. Razburjenje je raslo, pogum je upadat. Nahujskani ljudje so kričali, da bodo zaradi »belogardistov« vse Bloke razdejane. Zato so se vedno pogosteje slišali glasovi, naj nehajo z odporom. Nehati z odporom je pomenilo dati se aa milost
in nemilost tolovajem, kajti umik je bi! nemogoč. Dne 13. septembra okrog štirih zjutraj je bil namreč Že sklenjen obroč Bloške planote. Malo pred osmo zjutraj so tolovaji vdrli na Velike Bloke, kjer je bila manjša posadka.
Badoljevski tanki in vdaja
Proti deveti uri zjutraj ao se začeli približevati Novi vasi tanki in oklepni avtomobili. Moštvo je bilo pomešano: tolovaji in savojci, katerih je bilo znatno več.
Kakšen pogum je navdajal to sodrgo, dokazuje dejstvo, da je vse te tanke zadrževal z eno samo strojnico več ko tri četrt ure Jože Obed sam.
so tolovaji videli, da tudi z oklepnim orožjem ne morejo prodreti, so prosili savojce za topovsko pomoč. In »pet se je vsula med 9. in
10.	uro toča topovskih krogel na Novo vas. Tik pred deseto uro dopoldne je poveljstvo odločilo, da preneha z odporom zaradi nevarnosti za civilno prebivalstvo. Tedaj je občinski tajnik Ferjančič izobesil belo zastavo na zvonik.
Tolovaji in savojci so takoj vdrli v vas. Ob tej priliki so se odigrali Žalostni prizori. V ljudeh so se sprostile nnjnižje strasti. Nihče ni več obvladal svojih nagonov. Kdor je doživel te reči, je prišel do prepričanja, da te zveri ne bodo nikdar ustvarjale novega družabnega reda.
Ko so prišli komunisti v vas. jih je obkrožilo nekaj domačih komunistk in jih obsulo z rožami. Komunistke so pele tolovajske pesmi. Vmes je igrala harmonika in na cesti so tolovaji plesali.
»Ljudstvo, povej...«
Tedaj je pridrvel pred Lavričevo hišo Lužar Franc iz Nove vasi in začel vpiti:
»Maščujte nas, maščujte nas, sto jih mora pasti!« Ta človek je bil nekaj mesecev v, juter-
Slovenski Stalin in badoljevski general za isto mizo
Neksj. minut pa eni nri Je sedel štab »Šercerjem brigade« h koeilu. Mira je bila pogrnjena r Lavriče,: gostilni, v drugi sobici na levo. Na levi strani mize je sedel general Cerutti. ranjeno levico je imel pritrjeno na obvezo okrog vratu. Poleg njega je bil Boris Kidrič v svetlo, zeleni uniformi, zraven njega tovariš Tomaž, ki je imel na rokavn vlito črko N, kar pomeni, da je bil nadzornik vojske v štabu. Zraven je sedel Kocbek Edvard brez vsakih znamenj, ob njem pa že dve neznani veličini.
Na drugi strani je sedel nasproti Ceruttija ‘neki badoljevski oficir in tovariž Mile. ki je žepal na eno nogo. Bil je Črnogorec in je imel službo »operativnega« oficirja. Poleg njega je bil »komandant« Pero Fopivoda, Črnogorec, in nekdo iz Loža.
Kosilo ni bilo prav skromno: predjed, jnha. dve vreti meaa, telečja in svinjska pečenka, dve vrsti močnatih jedi, potem air, sadje in črna kava ter dve vrati vina. Isti dan oo imeli »gmajnarjis aa kosile suhe makarone, potresene s malo sladkorja.
Občevalni Jezik novih »veznikov je bila franeoičina. Predmet razgovorov je bil župnik in osvojitev postojank v Pudob« in v Begunjah. Na mizo je prižel po kosilo že zemljevid. Cerut. ti j, je skrbelo, kod se bo vrnil domov, Kocbek mn je razložil, da ga bodo spremili, potem ko jim bo pomagal »likvidirati« že Pudob. Žel bo mimo graičine Snežnik čez sedlo Maiun na Kras. Od tam pa da lahko ubere pet proti Trzin ali pa v Istre.
Cerutti Je neprenehoma kani strah, da se bi padel v roke Nemcem. Kocbek ga je potolažil, da mn bodo dali spremstvo in je »mahnil s roko: »Kje so Nemci!«
»Čiščenje« in njegove žrtve
Okrog petih popoldne je odšel večji del Šer* rerjeve brigade z badoljevci v Pudob. Manjši del pa je »čistil« Bloke. Do noči so »načistili« poleg župnika Še kaplana Tomazina in 31 fantov. Vse so zaprli v konzumno klet in močno zastrašili.
Ljudje so se obrnili za pomoč na Aleksandra Lavriča, ki je posta! komandant področja, toda ta je dejal, da ne more nič pomagati. Tudi tisti niso mogli nič pomagati, ki »o se prejšnji teden širokoustiii, da jamčijo vsem življenje.
Noč so prebilt jetniki v tesno zaprtem prostoru solo slabo. Molili so rožni venec. Ven nise pustili nobenega. Zjutraj so jim prinesli malo koruznega močnika. Jesti ga ni mogel nihče.
Ob pol desetih sta odprla vrata dva tolovaja in sta na pragu poklicala:
»Anton Hren.«
»Ja,« je rekel župnik in šel ven, misleč« d* gr« k zaslišanju. Ko ja naredil pet korakov, ata
Preden preidemo na dogodke, ki ao ae odigravali na Blokah po 8. septembru, moramo še posebej omeniti rodbino Semič iz Vel. vrha. Ta bo zatrdno zasenčila vso dosedanjo slavo Bločanov. »Imenitna dela« te rodbine bodo zatemnila sloves Metula, prvih smučarjev in zračnih jadralcev. Vsa ta slava bo ničeva v primeri
i	»junaškimi« dejanji enega samega Semiča — Dakija. Ta neizučeni pekovski vajenec, vojaški dezerter in španski prostovoljec, si je pridobil sloves največjega krvnika. Kakih tri sto lastnoročnih umorov ga usposablja, da bi ga bežeča Titova »vlada« imenovala za slovenskega rdečega maršala.
Ali si morete misliti lepši prizor, kakor bi bil tale: po »slavni zmagi« vkoraka v Ljubljano trop bosih, raztrganih in lačnih rdečih »osvoboditeljev«. Na čelu koraka peščica rdečih izbrancev, na desni slovenski Lenin-Kidrič, na levi slovenski Stalin-Kardelj, ▼ sredi pa čepi na konju majhen možic. Njega srepi pogled je obrnjen v tla, oči begajo izpod čela po množici, boječ se »belih psov«.
Ta nizka tršata postava je slovenski Voro-Šilov, imenovan »Daki«, to je sprijeni pekovski vajenec Stanko Semič z Velikega vrha na Blokah.
Pred magistratom si pa mislite zbrane rdeče razumnike — »cvet naroda«, zastopnike naj-rišjih znanstvenih ustanov pa tja do »Združenja pekovskih vajencev«, ki poklanjajo palmovo vejico morilcu tri sto »narodnih izdajalcev«. S samokresom na ulico prignana množica pa je srečna, da sme poljubljati stopinje, kamor so stopile noge teh treh rdečih nesmrtnikov .. •
Vzvišene, politično modre, pa prazne oportunistične glave si bodo mislile, da so to le Časnikarske sanje. Pa ni tako! Kdor kaj misli, ▼e, da bi bile te sanje postale kar najbolj kruta stvarnost, če bi bili vdrli »osvoboditelji« ▼saj za štiri in dvajset ur v Ljubljano. Takrat h» tudi slepci spregledali, samo malo prepozno.
Stanko Semič-Daki je z razvojem tolovajstva ba Blokah neločljivo zvezan. Zaslovel je • svojimi umori v pozni jeseni 1941. Naslednjo zimo je že vzbujal strah, kjer koli se je prikazal. Svojo rodbino je vpletel v tolovajstva spomladi 1942. Od takrat naprej je imel mrežo svojih pomagačev dobro razpredeno. Po njih je držal Bloke v oblasti.
Bločani niso bili več življenja varni. Kdor »e je zameril Semičevi družini, je prišel v smrtno nevarnost. Drugače' si napireč ni mogoče razlagati nekaterih	umorov,	ki	so jih	tolovaji
Zagrešili po Blokah.
S čim naj drugače opravičijo Daki in njegovi umor Ivane Zgonc z Vel. vrha št. 9? Sredi aprila je prišel Daki ponoči v rojstno vas, obkolil hišo, v kateri je prebivala pokojna Ivana Zgonc in začel streljati s strojnico. Ker je žena nšla na streho, je	streljal	sa	njo in	jo sam
ubil.
te ne bi bil Daki zagrešil nobenega dru-'f*ga zločina kakor umor 45 letne matere petih
otrok, najbližje sosede Semičeve rodbine, bi Že to zadostovalo, da	se Daki	in	njemu	podobni
za vedno izločijo	iz človeške	družbe.
Prav tako ni opravičila za umor Korošec Frančiške iz Hitenega št. 6, ki je bila na poti v Begunje prijeta in v gozdu ustreljena. Taka brezpravnost je zavladala na Blokah po zaslugi Dakija in njegove rodbine. Sicer rod Semičev ai doma z Blok, toda pri zadnjih dogodkih na Blokah so imeli Daki in njegovi najbližji sorodniki veliko besedo.
8. september
S.	september Bločanov ni presenetil, ker so kaj takega že dalj časa pričakovali. Saj je bilo vedenje in govorjenje badoljevskih vojakov več ko sumljivo.
Značilno je le, da sta prišla ta dan pa 4 kvečer dva častnika vprašat poveljstvo Vaške •tfcaže, če je Italija res kapitulirala.
Savojsko poveljstvo v Ljubljani je bilo o že prej obveščeno, in je že prej zapovedalo umik. Z Blok so že 7. septembra dopoldne odpeljali topove na Rakek pod pretvezo, d* pride na Bloke drug bataljon. 9. septembra •« je odpeljal tudi poveljnik Mancha z avtom Sospe MiloševiČeve. Za njim je odšla proti Rakeku še vsa posadka, ne da bi bila Čakala na Posadki iz Loškega potoka in Sv. Vida. Polkovnik Mancha se je pa potem iz strahu pred Nemci s svojo posadko vrnil od Rakeka proti Ložu, od koder je šel čez Mašun na Kras.
Vaška straža je zasedla rojašnico in vzdrževala red. Naslednje dni je razorožila vse Bežeče savojske posadke, ki so se vračale 10.
II.	septembra čez Bloke. Domača posadka je Stela 170 fantov, 11. septembra se ji je pridružila še posadka iz Loškega potoka s 120 *®ožmi. Tudi orožja je bilo več ko dovolj. Ni P* bilo jasnosti in tudi ne pametnih in odločnih navodil. Vse je bilo že prej »podminirano>, kakor je pokazal razvoj dogodkov.
Pogajanja s komunisti
Že 9. septembra je poslal komandant 50 tolovajev, ki ao se držali v okolici Ravnika, poveljniku Vaške straže pismo za pogajanja. Za ®la je bil sprijeni študent Popit z Vrhnike. pod pritiskom Aleksandra Lavriča z Nove vasi in drugih je poveljnik vaške straže privolil v Pogajanja. Za pogajanja so bili določeni: poveljnik Omerza, Aleksander Lavrič in občinski tajnik Ferjančič. Bila so 10. septembra ob 14 v Lavričevi gostilni.
Popit je pripeljal s seboj še Vesela Mirana nd Fare, Mišiča Milana iz Ravnika, Župančiča Jožeta z Lepega vrha, Zakrajška Jožeta iz Go-dičevega in še dva iz starotrške občine. Ker so komunisti vztrajali, da se Vaške straže brezpogojno vdajo, so sc pogajanja takoj razbila.
Zdaj se je pokazalo, koliko tihih pristašev •o imeli tolovaji v Novi vasi. Ti so se zelo razburjali, zakaj se Vaška straža ne vda.
K poveljniku je prišel neki bivši uradnik Prevoda na Blokah in zahteval, da se posadka vda, češ da nima na Balkanu nihče pravice •iliti ljudi pod orožje, še manj pa ubijati.
Ko mu je poveljnik odgovoril, da vendar ®e more prepustiti moštva golemu naključju, se je mož repenčil, da on jamči za življenje vseh fantov. Na poveljnika sta pritisnila še gostilničar Lavrič in učitelj Konc. Poveljnik Omerza
je pritisku vdal in po daljšem posvetovanju Povedal svoje stališče: 1. bratske krvi nočemo Prelivati; 2. vsaka stranka naj zasede svoj Prostor in 3. Vaška straža se bo branila, če bodo tolovaji prelomili dano besedo.
Te pogoje je poveljnik v posebnem pismu razložil in poslal rdečemu komandantu Popitu. Pi»mo so odnesli 12. septembra okrog poldne k tolovajem Aleksander Lavrič, Sitar Janez in Učitelj Konc. Odgovora ni bilo nobenega. Vsi ao se pridružili komunistom«
Kraševec Franc	Korošec	Anton	Mihelčič	James	Otoničar	Jože!
Nekaj žrtev rdečega osvobo]ettja na Blokah
Prerok Kocbek
Kaka štab prerok ta le (tabli politik Je Edvard Kocbek, kale tele besedni dvoboj.
Po koeiln M pripeljali dira njeta protikomunista * sobico.
Kocbek jn rprala:
»Kaj pa vidra?«
»Belogardista ta Pudob«, ki »ra » prilla .dat.«
»Zdaj bosta Ha v Pudob ta bosti rekla fantom, naj H vdajo.«
»Ne sem, le bo kaj, nal poTeljnik Ja hud ta prari, da se ne rda.«
»Pojdita tja, nahujskajta fanta, da bodo ubili poTeljnika in stvar bo v redu.«
Hribar iz Lola je pristavil:
»Ne, bosta uila. Z nami morata iti.«
Kocbek: »Kam pa? Saj nimata kam beiati.« Obrnil se je k jetnikoma ter rarlagal:
»Nimata kem iti. K plavim? Jih ni vel, smo jih popolnoma likvidirali. Ta starega ni vel, oficirjev ni vel. Slovenija je le osvobojena. Je le vse nate. Danes in jutri bomo likvidirali Pudob in Beganje, potem gremo nad Nemce. Poglejta, vse j« le likvidirano. Čez tri dni bone. la tr Ljubljani kosili in poiem tndi vladali.«
To velikopotezno politično prerokovanje ja ragrcnil komandant »bataljona« z novico, da lup-nika le vedno niso našli. Ura je bita le pozno popoldne in župnika ni bilo nikjer. Njim se ja mudilo v Pudob, kjer sta jih Iskali le dve posadki.
Da narede konec iskanja, so razglasili, de
bodo nstrelili vsako uro tri zaprte fante, če ljudje ne izdajo župnika. Uspeh se je kmalu pokazal. Okrog šeste ure so se podali tolovaji spet v županov skedenj, toda brez Jožeta Semiča, katerega so že odpeljali v bolnišnico v Kočevje, ker ga je bil neki tolovaj po nesreči nevarna ranil, čez četn nre so le privlekli iz skednja župnika Hrena, katerega so takoj zaprli v klet. Župnik je bil tako dobro skrit, da ga ne bi bil nihče našel, če ne bi bil nekdo skrivališča izdal. T« izdaja bo ostala še naprej več ko zagonetna.
Avsec Alojzij
IvauBč Alojzij
•Vrabec Joža
Oralem Rafael
Hiti Rafael
Dolink Jele
Anzeljc Ivaa
Tolek Janez
Baraga Jane«
Gorjup Jože
Zalar Ivo«
Oralom Fram«
Pismu
nam in vam
Gospod uredniki
Naključje je nanesla, da tem bil zad-njič priča na svoj način telo zanimivemu razgovoru med dvema dečkoma, čakal sem na neki postaji na tramvaj in se razgledo-" ali mimo. Postal sem pozoren na dva frkolina, ki sta nosila pod roko vsak svojo torbo in se nekaj sila živahno pogovarjala. Bil sem radoveden — to pravico imam pač tudi jaz — kaj neki se menita, in sem prisluhnil. Nekako takole sta se pogovarjala:
»Koliko zajcev pa imašT*
•Kaj pa te to briga.*
sSeveda me nič ne briga, pa bi le rad vedel, koliko jih imaš, ko tako pridno hodiš s to torbo okrog. Mene pa ni nič sram povedati, da imam tri.*
sTo ni nič, jaz jih imam več.* sKaj jim pa daješ!* sKruh kakor tis
Pogovor se mi je zazdel le bolj zanimiv in sem še bolj napel uho.
sjaz jim dajem korenja in trave, ne pa kruha.*
sKam pa potem dal kruh, kar ga takole naprosiš pri ljudehi* sDoma ga pojemo.t
zDanes ga ne boste imeli bogve koliko, kakor vidim.*
zToliko kot vsak dan. Za silo bo le. Vse je dobro, kar dobiš.*
zE, ti še ne znal, ti	si mevla.	Če	ti kje
rečejo, da nimajo kruha, gotovo kar greš, nej O, jaz pa ne. Ce nočejo dati kruha, pa toliko časa sitnarim, da mi dajo vsaj kakšno liro. In ko jih naberem nekaj več, tudi zanje lahko kaj dobim. Ti si osel.*
Medtem je le pripeljal tramvaj, in vstopil sem. Kako se je končal tisti pogovor med dečkoma, ki sta govorila kakor kakšna odrasla mola, ne vem. Razmišljal pa sem potem še dolgo o tem, kar sem slišal iz teh čudno znadebudnih* ust. Morda ste le uganili, kaj sem si tedaj mislil. Povem kar naravnost, da se mi res ne zdi prav, če takšni »rejci malih živali* oziroma njihovi starši — saj brez njihove vednosti tega otroci gotovo ne delajo — na tak način izkoriščajo stisko današnjih dni ter trgajo ljudem že tako in tako pičlo mero	kruha od	ust,	in	to
ne zase, pač pa za — zajce. Kaj	naj	bo	iz
te mladine, ki jo starši sami učijo ne le beračiti Idostikrat tudi čisto brez potrebe\ temveč naravnost goljufati ali vsaj izsiljevati kruh od liudi, ki so sami dostikrat lačnit	Delavec.
Od Trebnjega do Čateža in bar je bilo vmes
Cenjeno uredništvo!
Gospod urednikt Vaši Članki o velikih poslovnih kapacitetah, milijonarjih so povsod, zlasti v trgovskih krogih našli velik odmev in tudi soglasno odobravanje. V Ljubljani se je zdaj v teh hudih časih, polnih težav in skrbi pojavil poseben poslovni tip. Razmere so rodile drzne in brezvestne špekulante, ki jim solidni trgovci pravijo kratkomalo — gangsterji. Ti ljudje veriiijo z vsemi stvarmi, od navadne šivanke pa do bele moke. človek pa dostikrat naleti na njihova imena v imenikih, ki jih objavlja policijska uprava in v katerih so navedene kazni zaradi kršitve raznih protidraginjskih uredb in ukrepov. Ti imeniki so sicer na zunaj suhoparni, a dostikrat nam v ozadju razodevajo prav grde in nečedne manipulacije in kupčijske posle, ki se nikakor ne strinjajo niti s trgovsko moralo.
Protidraginjski oddelek policijske uprave je nedavno tega objavil obsežen seznam vseh onih oseb, ki so bile kaznovane na večje ah manjše denarne kazni, od 100 do Vioo lir, zaradi kršitve rasnih odredb, ki pobijajo draginjo in določajo racioniranje življenjskih fiolrebščin. Po tem seznamu je policijska uprava kaznovala letos v februarju Ho oseb, največ trgovcev, gostilničarjev in mesarjev, na skupno kazen 100.300 lir. Samo zaradi neupravičenega prejemanja živilskih nakaznic Je bilo letos v februarju kaznovanih ni oseb na celotno denarno kazen 133.000 lir.
Zakaj so bile te osebe kaznovanet Iz seznama je mogoče razbrati, da so si ti Iju-
»Komur je sreče dar bila klofuta«, da »e je znašel v Dolenjski republiki v dneh po 8. septembru 19«, je mogel videti sliko, kako »osvoboditelji« delijo srečo in blago stanje.
2e 9. septembra je prišla »avant garda« iz gošče v dolino, da bi začela z »osvobajanjem«. Bilo je v ranem jutru. Druhal iz ho-ste se je objemala in poljubovala s cesarsko sodrgo. Po njihovem dotedanjem govorjenju bi rekel, da do tega nikoli ne bo prišlo. Ce bi bil pa po naključju dejal kaki vodeči komunistični osebnosti, da imajo rdeči z Badoljevoi stike, bi te kratko malo likvidirali, A podeželci smo dobro vedeli za vse sestanke med cesarskimi in komunističnimi veljaki. Komunisti bi bili pač radi prikrili vse to, toda kmetu niso mogli prikriti, ker so ti sostanki morali biti nekje na terenu in kmetje so to videli. Tudi uspehe teh dogovorov smo imeli priliko videti. Seveda so se takoj pohvalili, da so jim vso to robo, orožje, municijo in tudi hrano vrgli — Angleži.
Po prvem pozdravu z badoljevsko sodrgo, se je pričelo načrtno delo. Zavzemanje postaj, to je bilo najvažnejše. Takoj so v večini primerov zamenjali šefe postaj in postavili nove. Smrkovec, ki še nikoli ni bil v železniški službi, je komandiral staremu Izkušenemu načelniku. Telefon so uporabljali za pozdravljanje novodošlih ko-mandatov na postaje.
Potem so začeli prevzemati občino. Stari župani niso bili več sposobni voditi občin. Nastopili so novi funkcionarji: sekretarji in vojni referenti. Ti so morali biti partijci ali vsaj kandidati za partijo.
Najvažnejši urad je bila podokrožna pisarna. Vse važnejše zadeve so reševali v tej pisarni in to za štiri občine. Zenske so romale tja s cekarji (seveda ne praznimi), včasih je bila dovolj tudi zalepka s petsto takom, in marsikatera zadeva se je takoj uredila v korist prosilca.
Duša tega urada v Trebnjem je bil učitelj iz Nemške vasi Perpar I.ojze, s tolovajskim Imenom »Vrbino«. Ime »Vrbinc*, tako je dejal sam, »je treba tolmačiti: pod vrbo rojen«. Kot star partljee, je dobil po milosti in volji 10 službo načelnika trebanjskega podokrožja. Dokler so bile cesarske čete še v pokrajini, se je najrajši zadrževal v okolici Čateža pod Zaplazom, večkrat	pa	je	obiskal tudi svojo	ljubico
nekje na Vodicah. Dejal je, da je nesrečen, ker je	poročil	preveč omikano ženo	in	da
mn je	bolj	všeč kmečko dekle. To	je	bil
histeričen človek ln poosebljena togota. Po naravi strašno strahopeten. Najbolj se je bal bele garde. V večnem strahu da ga zasledujejo, je ubil več komunističnih stražarjev,	ki	so	ga ustavili, misleč,	da	ga
ustavljajo belogardisti. Slepo je izpolnjeval vsa navodila, ki jih je dobival od zgoraj.
Vojaški referent je bi) neki Mrak. Prištevali so ga med krščanske socialiste. Tega so že pred repnbliko včasih dali pod ključ.
dje neupravičeno prilaščevali živilske nakaznice, da so na račun drugih oseb, ki so bile odsotne alt v zaporih, dobivali njim pripadajoče obroke živil in jih celo naprej prodajali. Mnogi izmed kaznovanih so z živili, ki so jih nakupili s tujimi nakaznicami, ve-riziH »n živila prodajali na črni borzi.
Prav grd, vse obsodbe vreden pa je primer neke gospe Anice, lepe vdovice, stanujoče v središču mesta. Gospa Anica razvija velike trgovske talente. Je res zelo premetena in se spozna v vseh veritniških poslih, kadar gre za mast, maslo, razno posušeno svinjsko meso, za gnjati ter za lepo pšenično moko. Ta gospa Anica pa je imela nedavno veliko smolo. Organi protidraginjske-ga oddelka policijske uprave so naredili pri njej nenapovedan obisk. Vse so Ji pregledali. Odkrili so pri tej gospe Anici veliko, prav pošteno zalogo lepe pšenične moke. Rilo je je točno 125 kg. Ko so jo vprašali, odkod ima to moko in čemu toliko, je Anica hitela svečano (n sveto zatrjevati, da moka ni njena last, da je samo pri njej spravljena in da je določena za gluhonemnico. Moka naj bi bila namenjena ubogim gluho-
ker je bil preveč trmast in se ni hotel vpisati v partijo. Najteže se je pa pregrešil v drugi republiki, ko so mn dokazali, da je sabotiral pri mobilizaciji in v štirih občinah rešil mobilizacije čez lhOO ljudi. Zato so ga odpeljali v kočevske zapore. Ne vem, če je še med živimi.
Referent za gospodarstvo je neki Marko, stud. iuris, Stajere. Izdajal 6e je za pripadnika krščanskih socialistov. Svoje pripadnosti ni znal maskirati in kmalu se je pokazalo, da je partijec in da je med kršč. socialisti le vohunil. »Marko* je baje de-nunciral Mraka pri IO.
Ta gospodarstvenik je dal izropati vse trgovine v trebanjski okolici. Za svoje potrebe je zadržal cole zaloge sladkorja in drugih dobrot. Blaga in usnja je nagrabil toliko, da bo on in njegova, lahko tudi desetčlanska družina preskrb!jena za deset let.
Denarja pa so si ti tovariši nagTabili vsak vsaj po 300.000 lir. Njihovi hostni bunkerji niso pogrešali tudi vina, 'niti sodčka petletne slivovke.
Ko je bila mobilizacija končana, se je začelo načrtno »osvobajanje« lepih slovenskih vasic na Dolenjskem. Osvobajali so je imetja in življenja.
Naj navedem samo nekaj primerov, kako poteka tako »osvobajanje«.
Marsikateri Ljubljančan ve za lepo vas Čatež pod Zatrtazom. Višinska lega in lepi Izleti v okolico, pa tudi dobra in cenena postrežba so naredili Čatež za izletno točko Ljubljančanov, Novomeščanov, pa tudi iz Tržiča so včasih prihajali gostje.
Zdaj bodo Se nekaj let po Vojni lahko hodili na Čatež gledat primere barbarskega uničevanja narodnega premoženja.
Lepe sončne nedelje v prvi polovici oktobra je bilo. V Čatežu in okolioi je de-spotovr' »Cankarjeva brigada«. Komandant je izdal nalog za »osvoboditev« Urbančiče-vih hiš in gospodarskih poslopij, župnišča in prosvetnega doma. Izvršile! naloga so kmalu osposobili hiše za ogenj. Vse prostore so napolnili s slamo in po dobri pol uri so se že pokazali prvi znaki osvoboditve: ognjeni zublji nad poslopji.
Da bi bilo osvobojenje popolno, so med požarom v sosednji gostilni priredili veselico s plesom. Ob spremljevanjn harmonike so prepevali: »Nabrusimo kaše, že čas dozoreva« in deklamirali: »Naš bog so rop, požig umor.« Za zabavo in splošne potrebe je skrbela štabna dobrotnica učiteljica Cvetka Zimičeva, ki je pri komunistih dosegla »lepo stopnjo«. Pred vstopom v komuniste se je vlačila z badogljevci, zato so jo bili komunisti ostrigli. Kmaln nato je stopila v njihove vrste in danes uživa »največje časti.«
Ko se je približala nemška ofenziva, so komnnisti 26. oktobra 194.1 zažgali še ostali del Čateža. Gospodarjem so v tolažbo rekli, da so zažgali zato, da se nemške čete ne bi naselile po hišah. »Ne žalostite se, saj \am bo po osvoboditvi država zgradila no-
nemiml Kdo pa naj M bil veliki dobrotnik teh sirot, gospa Anica ni vedela natančno povedati niti ne pojasniti. Samo trdila je, da je moka za omenjeni zavod. Niso ji seveda verjeli. Vprašali so vodstvo zavoda, ki je kratko in pošteno odgovorilo, da ni vodstvu o kaki zalogi pšenične moke pri gospe Anici nič znanega.
Seveda je gospa Anica prejela za ta svoja »človekoljubna« prizadevanja primerno nagrado v obliki 6000 lir denarne kazni. Menda so ji odvzeli tudi za določen čas živilsko nakaznico za moko. Saj prav bi bilo, če bi jo.	Ljubljančan
Vsak, ki mu je mar usode Slovencev, bo s podpisom na protikomunistični spomenici pokazal, da obsoja narodne odpadnike — komunistične zločince!
počil« zapored dva strel« »z samokres«. Zadela sta ga na levi strani v tilnik. Župnik je padel na obra* in si je razbil nos. Tolovaji so ga vrgli tik za knozumoni v jarek, tako da te je telo zvilo. Prihodnjo soboto so ga vaičani odkopali, toda Metod Miknž je prepovedal, da bi ga položili na mrtvaški oder in ga nato pokopali. Morali so ga takoj zagrebsti.
Ostalih 32 žrtev so navezali na skupno vrv. okrog poldne no jih naložili na avto in jih odpeljali v Kočevje. Spremljalo jih je tl tolovajev.
V Kočevju so jih zaslišali, potem so jih premeščali sem in tja. Dne 2. oktobra so jih odpeljali v Ribnico, od tam so jih počasi pošiljali na morišče. Po 22. oktobru so ostale poslali v »brigade«, d« bi jih pobili. Izmed vseh 32 žrtev sc je rešil samo kaplan Tomazin, in še ta Se ne bi, če ne bi bila nemška vojska tolovajev v stiškem samostanu prehitela.	»
V imenu »popolne svobode« in v imenu »splošne amnestije« »o dali svoje življenje za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda tile prebivalci Blok;
Ivančič Stanko, trg. pomočnik * Runarskga, ■ morjeu okrog 16. septembra na Osolniku. Dne 10. oktobra sta bila umorjena v Mozlju Omerza Franc, komandant V S v Novi vasi, in Zalar Janez, kmet z Gline.
Konec septembra ali v začetku oktobra so bili ustreljeni: Marinček Jože. zidar z Ravnika, jo bil ustreljen kot prisilni mobilizirance zato, kor je svojemu sorodniku Zalarju dal v Kočevju hrane. V Ribnici je umrl Bnčnik Karel, zidar iz Novo vasi, ker je bil hudo ranjen pri Rakeku. Na Vel. Blokah je bil zadet od bombe Zgonc Lojze, pek z Vel. Vrha. Hudo ranjeni Marolt Iranc, posestnikov sin s Studenca, je umrl v Ribnici. Otoničar Jožo z Radljeka je padel pri Borovnici. Hudo ranjeni Čampa Stanko je umrl v Novi vasi. Matija Modic, posestnikov sin s Vel. Blok, je padel pri Borovnici. Ivančič Rafael, posestnikov sin z Runarskega, je padel na Primorskem.
Dne II. oktobra zvečer so bili ubiti v bližini Ribnice: Ferjančič Danilu, občinski tajnik, Orn-iem Anton, posestnik na Rtinnrskem, Zakrajšek Lojze, bivši orožnik z Runart>kega, Zakrajšek akademik u Nove vasi, Turk Lojse, po-
sestnikov sin iz Topola, Obed JoŽe. domn iz Ljubljane, Kraševec Frane, mehanik iz Nove vasi, Žurga Franc, posestnikov sin iz Studenca, fckra-bec Franc, posestnikov sin iz Nemške vasi, gkrbec Franc, posestnikov sin iz Topola.
Dna 22. oktobra so bili ubiti v bližini Ribnice: Avžlahar Jože, posestnik v Topolu, Oražcm Franc, posestnikov sin iz Bcuet, Cimerman Stanko, mc-dicinec iz Kranipelj, Lavrič Ivan, kipar iz Volčjega.
Dne 2*. oktobra so bili na Mačkovcu s trdimi predmeti pobiti ali zaklani: Lah Franc, posestnikov sin z Vel. vrha, Baraga Janez, poMv-tnik od Fare, ftkrabec Jože, posestnikov sin iz Nemške vasi, Kraševec Doiuiu, delavec iz Metulj, posestnikov siu z Gline.
Konec oktobra so bili umorjeni, ustreljeni ali pobiti: Korošec Anton, posestnikov sin z Zavrha, umorjen 27. oktobra v Vel. Laščah, Oražem Mihael, mizar z Runarskega, umorjen 20. oktobra v »Boncorju«, OraŽein Rafko. bogos'ovec z Runarskega, umorjen konec oktobra v Starem tjgu, Gruden Bene, delavec iz Nove vasi, ustreljen v Sodražici; Hiti Rafael, posestnikov sin iz Novo vasi, ustreljen pri Sodražici, Mihelčič Andrej, posestnikov sin iz Metulj, ustreljen pri Sodražici, Modic Alojz, posestnikov sin iz Volčjega, ustreljen pri Sodražici, Zgonc Aleksander, posestnikov sin z Vel. vrha, ustreljen v 1 užarjih.
Dne 24. novembra dopoldne so bili na pol ustreljeni in živi vrženi v ogenj v Grahovem pri Cerknici: Selak Ludvik od Sv. Trojice, Ivančič Lojze iz Raven, Anzeljc Jone/ z Vel. Blok, Gorjup Jože z Vel. Blok, Zalar Jožo od Sv. Trojice, Avsec Lojze iz Studenega, Anzeljc Ludvik z Vel. Blok, Dolšak Jože iz Mmmorovcga, Volek Jane* iz Povšečega in Modic Toma/. * Vel. Blok.
V šestih tednih — 50 žrtev
V šestih lednih so komunisti ubili 90 fnninv in mož /. Blok. V pijanrm zmagoslavju so riali prostost vsemu sovraštvu in osebni mniševslnnsti, da bi ugodili vsnj strostem ker po dveh letih še niso ustvarili toliko ohljubljancgn komunističnega raja. Nedolžna kri »belih psov« je bila najeenejia darilo za pričakujočo, nezanesljivo
'oip«,
šest mesecev je že preteklo in Kocbekova prerokovanja so še niso uresničila, šest mesecev je prešlo, odkar je Kidrič z oblastnim korakom in ošabnimi gibi obetal Bločanom »večni mir* in »zlato svobodo«.
Danes vlada na Blokah puščoba in beda V komunistični republiki na Blokah so vsak dan na sporedu: izseljevanje družin, preganjunjc nedolžnih, zasliševanje, pobiranje živil in živine, mobiliziranjc še zadnjih otrok in starrev, lakota in bolezni. Namesto obljubljanega blagostanja ni soli, ni kvasa, ni sladkorja, ni moke, ni tobaka, ni petroleja, ni vina, sploh ničesar več ni, sunto trpljenje je veliko in revščine je obilo.
Slišati je, da prihaja tam tudi do medsebojnih obračunavanj in tihih likvidacij. Baje je zadela tolovajska usoda tudi Struja. Bivši veliki »narodnjak«, trgovec in gostilničar, si je hotel pognali kroglo v glavo, ker je spoznal, da nosi odgovornost za vse, kor se mi Blokah zgodi, on, oblast pa ima neki tolovaj iz Loža.
*
Junaki, borci in mučeniki z Blok in z notranjskih hribov, ki ste žrtvovali življenje za srečo in svobodo slovenskega naroda, za čast in dostojanstvo človeka: ki se niste dali ukloniti rdeči sili. ki sc niste dali vkleniti v jarem tuje miselnosti: ki niste hoteli postati samozvancem orodje za dosego oblasti: ki ste rajši trpeli ure in dneve kruto mučenje, vi sle postali zvezde vodnico bodočega slovenskega rodu, ki ste neusahljivi vir moči za ostale borce; vi ste poroki zn nošo zmago.
še se preliva slovenska kri. še hlapčuje mestni izkoreninjenec mednarodnim znrotnikom, še gore slovenski domovi, še se rušijo božji In prosvetni hrami, toda nurod se drami, vaša kri mn vliva vsak dan več pogumn, iz vaše smrti klije novo življenje.
l.nžkn dolina, Bloke, Begunje, Grahovo, Sv. Vid in drugi notranjski kraji, vnva zgodovina je zapisana s krvjo lastnih sinov. Dokler bo kipela v slovenskih sreih slovenska kri, bo živel tudi spomin na notranjske borec in mučenike. Objo-kujrtno vašo izgubo, blagrujemo vašo suirt iu se klanjamo vušemu. svetlemu spominu!
ve in lepše domove.« Drugi pa je pristavil: »Ce jaz nimam svojega doma, ga tudi ti ne moreš imeti.«
Prva mobilizacija na dan 14. septembra 1943 je bila dobro pripravljena. Občinski tajniki 60 po nalogu rajonskih odborov izdelali pozive, katere so vaški zaupniki prinašali na dom. Terenski odnosno rajonski odbori so bili prepričani, da se bodo ljudje odzvali mobilizaciji in zato so uporabili ta ustaljeni način. Pri prvi mobilizaciji so bili ljudje še v strahu in so se mobilizaciji odzivali do 60 odsotkov. Ostalih 40 odstotkov pa je tvegalo in zbežalo v gozd, ki je ostal po cesarski kapitulaciji brez stalnih gostov. To je seveda bilo tvegano, ker so razni komisarji grozili, da bodo tistim, ki se ne odzovejo mobilizaciji, požgali domove, imetje pa zaplenili v korist NOV.
Mobilizirali so od 18. do 45. leta. Takoj ko so ljudi preoblekli v italijanske uniforme, so jih začeli goniti na mejo proti Vodicam nad Sv. Križem. Tu sera mogel videti tndi baterijo, kateri je komandiral artilerijski podporočnik Zaplotnik Bogdan; vodnik pa je v tej bateriji bil Zupanc Aleksander iz Stične, ki je vaško stražo v Stični izročil komunistom. Po enodnevnem boju nekje okoli Vodic sta se oba rdeča junaka vrnila brez topov v Čatež pod Zaplazom. Mimogrede naj omenim, da sta prav ta junaka vprašala Mraka, ki se je one dni mudil v Veliki Loki: »Ali naj se vpišemo v partijol« Mrak jima je odgovoril: »Ne vem. Ce sta prisegla Titu, se vpišita.«
Uspeh izpada na nemško ozemlje smo kmalu videli. Na lojtrskih vozovih so vozili mrtve in ranjene in to samo vidnejše komuniste, dočim so ostale pokopali kar na mestu. Tako so v teh bojih na nemški meji padli skoraj vsi oni, ki so bili manj »zanesljivi«. Vse te so namreč takoj poslali v prvo črto. Tako so se jih najlaže znebili. V teh bojih so »osvobodili« nekoliko vasi: G. Vodice, Sp. Vodice, Gobo, Dule. Vse te vasi so najprej izropali (uradno rečeno re-kvirirali), potem pa zažgali.
Komunistična glasila so tedaj prinašala poročila, katerim smo se vsi smejali. N. pr.:
V vseh poročilih, ki govore o večjih operacijah, uporabljajo število 1200. V oktobru lanskega leta so pisali, da so komunisti zavzeli Sevnico in v teh bojih da je padlo 1200 Nemcev, 2000 pa da je bilo ra-
njenih in ujetih. Tudi v dnevnem poročilu za boje v okolici Čateža so zapisali: 120o mrtvih in preko 2000 ranjenih. Kot očivideo teh borb naj navedem, da ta nemška kolona vsa ni Stela 3000 ljudi in videl sem, da je kljub komunističnemu strojniškemu ognju šla naprej in ni utrpela nikakih izgub, dočim je komunistov v tej praski padi ) precej. Na bojišču so pustili vse, celo nahrbtnike. Cankarjeva brigada pa je bila več kot zdesetkana.
Ta boj je bil najlepša prilika za dezerterje. Vse kar je bilo poštenega, je to pot ušlo. Nekateri so celo v večjih oboroženih skupinah ušli svojim komandantom, ki v bojih izgube glavo in prvi beže, kolikor jih noge nosijo.
Teden dni po nemški ofenzivi so se razpršene tolpe vrnile in začele ponovno mo« bilizirati. To pot so se poslužili drugega načina. Obkolili so vasi in pobrali vse, kar so dobili. Celo šepastim niso prizanesli. Pri tej mobilizaciji so dobili samo one, ki niso imeli varnih skrivališč. Po navadi so te vrste mobiliziranci ušli že med potjo v komando. V Čatežu pod Zaplazom so sedem beguncev postrelili.
varne dezerterje.Sv«umlhw bfsk umih S
Po tretjem načinu dela mobilizacije VOS. Ta način se uporablja za politično nevarne dezerterje. VOS uporablja najgrše načine in najbolj nasilne. Po nekaj dni se zadržujejo v vasi, da bi odrkili zveze, ki jih imajo domači z dezerterji. Ko vidijo, da ni uspeha, prično z rekvizicijami. Vzamejo vse, kar dobe, celo plenice in zibke jim prav pridejo.
Kmalu po odhodu podlih cesarskih vojakov so komande mest izdale maksimalne cenike. Pod zaporo so bili vsi predmeti. V trgovinah se sploh nič ni dobilo po 15. sep« tembru, ker so komunisti vse blago zaplenili za »vojsko« Za kmeta ni nič ostalo, Aprovizacijo so samo enkrat delili in še tokrat so cene skoraj podvojili. Samo v Trebnjem je ostalo čez 6000 kg sladkorja, za katerega so rekli, da ga bodo odpeljali v bol« nišnico v kočevske hribe. Vemo, da ta sladkor ni prišel v kočevske hribe.
Maksimalne cene so veljale samo za tl« ste predmete, ki jih je imel kmet na prodaj. V št. Lovrencu na Dolenjskem je Cankarjeva brigada zaklala več prašičev, ki so jih pobrali kmetom. Ker je brigada potrebovala samo slanino, je meso prodajala kmetom. Po maksimalnem ceniku bi ga morala prodajati po 20 lir kg, prodajali so ga pa po 40 lir za kg. če bi kmeta zalotili pri takem poslu, ne vem, kako bt so mu godilo.
Skratka — osvobojenje kakor povsod drugod1
Vse, samo vojak ne...
Trgovec, ženskar, spletkar — to je bil badoljevski polkovnik Farina v Črnomlju
V poročilu o dogodkih v Beli Krajini pred in po 8. septembru amo v zvezi s »tovarišico« komunistko predsednico Protifašistične ženBke zveze Mllevo Pollčevo, ženo krvnika Zorana Poliča, omenili tndi bado-ljevskoga polkovnika Farino, poveljnika posadke v Črnomlju. Za tem imenom »e skrivajo umazane slike o skupnem delu komunistov in vodilne badoljevske klike, ki je s slovenskimi komunisti kriva gorja in trpljenja v Beli Krajini.
Izdajalski general Coruttl in razu) ro-bottljovd, med njimi polkovnik Farina, so med glavnimi krivci tega gorja.
Za Farinom sta ostala dva kovčega dokumentov, ki odkrivajo življenje, delo in po«lnnstvo badoljevskih častnikov na tako imenovanem slovenskem »operativnem« ozemlju. Farinova prisilna zapuščina nam o teh »operacijah« razodeva marsikaj.
Farina je bil najbližji sodelavec generala Ceruttlja, poveljnika divizije »Isonzo«, znanega Izdajalca in podpiralca slovenskih komunistov. Kot tak je sodeloval tudi pri sloviti Hobottijevi poletni »ofenzivi« leta 1943.
Farina je poslal v boj šest bataljonov ter jim dodelil še tri baterije topništva. Vsak bataljon je imel radio oddajnik in sprejemnik, da bi lahko tnkoj priklicali topništvo ali letala, če bi jih potrebovali.
Tiste dni jo bilo po vaseh okoli Črnomlja tako divje streljanje, knkor da bi hoteli postreliti vse zajce v belokranjskih gozdovih.
fez tri dni so se Farlnovi »junaki« vrniti1.’ S seboj niso pripeljali niti enega ko. mimista, ker ga tudi srečali niso. Kadar koli so hoteli oddelki belokranjskih vnških straž tolovaje obkoliti, in so sklenili obroč, so cesarski častniki po nalogu Farino zapovedali umik in celo grozili z nastopom proti fantom, če hj se hoteli zares boriti proti komunistom...
Polkovnik Farina ni bil »navaden« polkovnik. Bil je v glavnem trgoveo s steklenino in velik ljubavnlk.
Iz razpoložljivih dokumontov je razvidno, da jo bil Farina že v prejšnji vojni odlikovan znrsdl »Junaštva«, ki ga je pokazal v boju proti »imperialistični Avstriji«, knkor pravi dokument. Njegove osebne lis tiri0 P« razkrivajo tedanje njegovo »junaštvo«: Oillikovnn jo bil, ker je rešil svojo četo z bojišča v varno zaledje . ..
Na novo se jo proslavil pri omenjenom masovnem »uničevanju« komunizma na Dolenjskem. Za zasluge, ki si jih Je pridobil, je napredoval, bil odlikovan In prišel v Ljubljano na armadno poveljstvo.
26. aprila 1913. ga je namreč general Gnido Ceruttl »zaradi r.ndug v boju s ko. munistl« povišal za polkovnika In ga dodelil glavnemu poveljstvu v Ljubljani.
Poleg vojaka jo bil Farina tudi trgoveo s stoklcnlno. V svojih uradnih mnpnh jo imel kopo dopDov vseh mogočih italijanskih tvrdk, s katerimi Jo imol poslovno‘zveze. Kot vojak ln častnik, je bil zastopnik neko napoljske tvrdke za ves Balkan. Iz razpoložljivih računov Jo razvidno, da Jo
samo v Dalmaciji prodal za več milijonov, lir porcelana za to podjetje ...
Tudi v Ljubljani je imel najboljše zveze z neko trgovino za steklenino. Po računih je razvidno, da je imel od izkupička deset odsotokov nagrade. Na meseo je dobil že kot trgovski zastopnik toliko denarja, da bi to zadostovalo dvajset družinam za živ« ljcnje. Pri tem »vojaškem« poslu so mu pomagali tudi najvišji zastopniki badoljevskih oblasti.
Poleg tega se je bavll tudi s prodajanjem vina, likerjev in drugega blaga. Z vsomi tvrdkami je imel posebno pogodbe glede odstotkov zaslužka.
Da bi lahko še več zaslužil, je prosil tedanjega visokega komisarja, da bi ga prevedel v eivilno službo... O tem priču pismo visokega komDarja polkovniku Gucoiaju Bonfriaru, pokrajinskemu komisarju v Poli, v katerem prosi v Farinovem imenu za prevedbo v upravno službo — na vojiem področju seveda.
Farina je bil velik prljatolj nežnega spola, s katerim pa so je sestajal sauio na skrivnem in ponoči. Lani spomladi se je dosti družil z ženo nekega črnomaljskega učitelja. Na to prijateljstvo ni bil posebno ponosen, e čemer nam priča sledeči dogodek: Za to znanje je zvedel gonernl Macca« rio ln ga prijel. Farina se v pismu zagovarja takole:
»Meni kot plemiču ln vojaku (bil je namreč »plomlč«) bi bilo pod častjo hoditi z vlačugo, katero mož je v internaciji. Kaj takega sploh ne bi mogli misliti, če bi poznali moje vedonjo v miru. Zona, ki se v takem trenutku tako vede, ni vredna, da jo človek sploh pogleda ...«
Tak kavnlir jo torej bil ta človek do žonsk, ki so so vrtele okoli njoga.
Črnomaljci dobro vedo, kakšne zveze jo imel polkovnik Farina z levičarkami. Njegov avtomobil so jo večkrat ustavljal pred hišo predsednico »Protifašistično ženske zveze* tovarišice Mileve Poličovo. Ta je imela s Farino najožje stike. Ona jc bila tista, ki je pod njegovim pokroviteljstvom in v zaščito njegovih vojakov prevažala v otroškem vozičku bombe in strolivo komu« nlstlčnim tolpam izven btokn.
Knkor so novomeški komunisti pri generalu Ceruttiju dosegli, da je Izdal svojim podrejenim glede nastopov legionarjev navodilo »Senipre con nol o nlonte sonza noll« (»Vedno z nam) in nič broz nas!«), so storil) tudi črnomaljski komunisti pri Fa-rlnl, ki ni Tavnal drugače.
Kjer koli In kadar koli so hoteli belokranjski fantje nastopiti, so je Farina strogo držal tega gesla v veliko voseljo tovarišice Poličev«.,.
Primer polkovnika Farlne ni osamljen. Po vseh naših trgih In mestih so -'ve leti poveljevali skoraj samj taki ljudje, ki so s prav takimi »odlikami« In »junaštvi« zakrivili gorje našega naroda. Zabavali so se, trgovali z denarjem ln s politiko, hkrati Pb vodili »ofenzivo«, ki jih bomo So dolgo pomnili.
Nekaj prav zanimivih knjig- bo de izšlo v »SLOVENČEVI KNJIŽNICI«
Skoda bo, Če jih zamudile. Vsaka dobra knjiga, ki bi vam lnltko nudila tečno hrano, in gre mimo vas neopažena, je za vpis izguba. Zato se naročite na »Slov. knjižnico*! Bolj cenenega razvedrila pač ne morete najti, kot jo lepa ln dobra knjiga. — Za le Čuse le prav. posebej. — Berite I,
r SteV. TU.
>SLOVENSKI DOM«, Sne H. marca 19%
Sr*.*
S. a VANDINE:
•	OSEDANJA VSEBINA
Preiskava, ki jo policija nvede o skrivnostnem izginotju Montapueja. enejra izmed Stammovih povabljenih postov, v začetku kaže. da ne bo rodila uspeha, ko so izpovedi zasli-šancev tako zelo različne. Stamm in njegov finančni svetovalec Greef sta mnenja, da se je Montague pri svojem skoku ubil, drugi valijo sum j\n1?. , na drugega, Stammova mati Matilda pa vztrajno zatrjuje, da je Montagueja ugrabil v jezeru zmaj in £je£ovo truplo nekam odnesel.
Ko policija najde na blatnem jezerskem dnu sledove čudnih tac, podobnih zmajevim, kmalu nato pa v neki ledeniški kotanji za jezerom tudi mrtvega Montagueja, ki ima na prsih res takšno rano, kakor bi ga bil zgrabil zmaj, kaže, da ima Stammova mati prav. Zdravniški izvedenec pa je mnenja, da je Montagueja nekdo najprej udaril s topim predmetom po glavi, ga nato zadavil ter slednjič zavlekel k ledeniški kotanji in ca treščil vanjo.
Neka-Mc Adamova vali sum na Greefa. o katerem pravi, da je prejšnji dan hudo grozil Montagueju, a tudi ta obdolžitev izgubi podlago, ko naslednji dan izgine prav tako brez sledu tudi Greef sam in ko tudi njega najdejo vsega razmesarjenega v isti ledeniški kotanji za jezerom, kakor prej Montagueja. A kdo naj bi bil tisti »skrivnostni zmaj«, ki mori sovražnike Stammovih, kakor se je izrazila Stammova mati?
Sledi ponovno zasliševanje. Hi5-nik Trainor in Leland povesta, da sta ponoči sliSala, kako so se poti« hem odprla hišna vrata in kako sta dva človeka odšla iz hiše, Čez kakšno uro pa da se je nekdo vrnil in odšel spat. Treba je torej ugotoviti. kdo je tisti, ki se je ponoči vrnil ▼ hišo. Stamma novica, da so našli Greefa ubitega, očividno silno zadene. Pove. da je imel ponoči z Greefom razgovor o nekih finančnih vprašanjih, nakar da je Greef predlagal, naj bi šla skupaj malo na zrak, on pa da ni hotel iti, pač pa da je odšel spat. Policija potem pregleda še Greefovo in Tatumovo sobo, v prvi ne najde ničesar sumljivega. v drugi pa proti pričakovanju ključ od tiste kapelice, v kateri je bila grobnica Stammovih prednikov, ključ, o katerem je bila Stammova mati Matilda trdno prepričana. da ga ima varno skritega v nekem svojem kovčegu. Potem policija odide k tisti kapelici, jo z naj. denim ključem gladko odpre in ugotovi. da je moral biti nekdo Še pred kratkim v njej. Tam najde namreč svež krvavi madež na tleh poleg krst v ter gardenijo, ki jo je Greef prejšnji dan nosil v gumbnici, ni je pa imel tedaj, ko so ga našli ubitega v oni ledeniški kotanji.
Policija se zanima nato za Ta-tnma. in Leland pove, da se je tudi on nekoč udeležil Stammove odprave na Kokosove otoke, a da za takšne stvari ni imel nobenega smisla.
Vane* je ve« zamišljen prikimal in opu* •til razgovor o tem.
Cisto počasi si je vzel \r. Žepa Škatlico fr* cigareto, si izbral z vso skrbnostjo eno tvojih »Heffie* in si jo prižgal.
»Bili gmo v Stammovi kapelici, gospod Leland,« je povedal, ne da bi pri tem dvigali oči. Leland ga je pogledal postrani, si iTzol pipo iz ust in dojal nebrižno:
»Sem si kar mislil. Jaz nisem bil nikoli tam. Pa mislim, da niste našli tam nid ifcrednaga, kaj?«
»Prav res, da ne,« je potrdil Vanče. Ra*-Biišljeno je pogledal kvišku in 6e vedno vlekel svojo cigareto. »Toda tara smo vendarle naAli eno ali dve zelo zanimivi stva-*** nekaj malega krvi na tleh in potom Gardenijo, ki jo je včeraj imel v svoji Gumbnici Greef. Vse drugo je bilo več ko .običajno.
Leland je kar otrpnil na svojem stolu, nato pa se sklonil naprej in končno vstal, ^ii je očividno zelo vznemirjen. Nekaj trenutkov je nepremično stal s sklonjeno gla.
nato pa omahujoče in ne da bi pri tem dyignil svoje oči, dejal:
•Ali ste morda odkrili Se kaj drugega Nenavadnega!«
»Ne, nič,« je odvrnil Vanče. »Ste morda mislili, da bomo na£li fie kaj drugegaf Tam bilo nobenih skrivnih shramb.«
Leland nas je nekam čudno pogledal in *®io odločno zmajal z glavo.
»Seveda ne. Moje vprašanje je bilo po-odveč. Le tisto, kar ste mi povedali, tako delovalo name. Ne znam si pred-■tovljatl, do česa bi utegnilo privesti vaSe Odkritje.«
»Nam vi res ne morete dati o tem no-benoga pojasnilo?« jo mirno vpraftal Vanče dalje. »Zelo bi vam bili hvaležni za kak nasvete
Leland jo bil videti osupel.
»Nimam kaj svetovati,« je dej^al tiho in brozhrižno. Zelo bi bil vesel, če bi vara lahko dal knk nasvet ...«
Njegov glas je zararl in mož je začol gledati v tla, ko da bi pretehtaval razne možnosti.
»Pa vendar,« je nadaljeval Vanče, »ali mislite, da tisto Škripanje, ki ste ga slifcali ponoči in ki so vam je zdelo, kakor ate dejali, ko da kdo drgne dva kovlnasta pred-mota drugega ob drugega, ni moglo biti Škripanje vrat pri kapelioit«
»Morda.« jo odvrnil Leland in So vedno Preplašeno gledal v preprogo na tleh. »Ka-fc®, da so oni glasovi res prihajali vprav od tara.«
Vnnce ga je opnzoval, ne da bi kaj de* 3*1. Sele čez nftkaj 6asa je spet spregovorili »Tisočkrat hvala... Zdaj bi rad govo-HI a Tiitumom. BI ga hotel) poslati aem! Storite pa mi to uslugo, da ne boste niče. •ar povmlatine njoinu ne komu drugemu O tem, kar ste zvedo'; od nas.«
Leland se Je nemirno zganil, potem pa *® »pet opomogel in napičil svoje sprašujoče oči v Vunceja.
»Dobro,« jo odgovoril, nato pa nekam Omnhovaje nndnljeval: »Kiju« je bil v Talumovi sobi. Morda mislite, da Je on Sel OocoJ v kapelico!«
»Ne vem,« jo hladno odvrnil Vanče, Le-l*nd se Jo obrnil ter so napotil prot) vra. tom, a preden Je odgrnil znveso pri njih, e® Jft ustavil in vprašal:
»Ali smem vprašati, če so vrata kape Uo» ostala odprta!«
»I* previdnosti eem jih spot zaprl,« mu je povedal Vanče odkritosrčno ter po kratkem presledku še pristavil: »Ključ je zdaj v mojem žepu. Nameravam ga imeti pri sebi do zadovoljivega izida preiskave.« Leland je nekaj trenutkov molče zrl vanj, potem pa nalahno zmajal z glavo.
»Me veseli. Mislim, da je to zelo po. trebno,« je pripomnil in že odšel proti knjižnici.
Ko je Tatum stopil v salon, je seveda takoj pokazal, da je zelo slabo volje in da nam nič kaj preveč ne zaupa. Ni pozdravil nikogar in je obstal kar pri vratih ter nas začel zbadljivo In zamerljivo gledati. Vanče Je vstal, se obrnil k mizi in mu na kratko pomignil, naj stopi bliže. Ko je Tatum prišel do njega, je Vanče vzel iz žepa ključ, mu ga pokazal in vprašal:
»Ste že kdaj videli tale ključ!«
Tatum ga je pogledal, naredil šobo in ga nekaj časa podrobneje ogledoval, potem pa zmajal z rameni.
»Ne, zdaj ga prvič vidim,« je odkrito odgovoril. »Je v zvezi z njim kaj skriv. nostnega!«
»Da, nekaj malega,« mu je dejal Vanče, vzel spet ključ nazaj in ga vtaknil v žep. »Našli smo ga danes dopoldne v vaši sobi.«
»Morda je to ključ za rešitev celotne uganke,« se je ponorčeval Tatum in vrgel hladen pogled iz svojih na pol zaprtih oči.
»Morda... morda pa res,« je odvrnil Vanče se je jedva nasmehnil. »Toda kakor sem vam dejal, smo ga našli v vaši sobi.«
Tatum je naredil nekaj dimov, ne da bi se zganil. Potem je dvignil roko in si vzel cigareto iz ust. (Njegovi prsti so se ml zdeli, ko da bi bili iz jekla.) »In kaj je v tem čudnega!« je odgovoril nato nekam pretirano hladno. »Po sobah te stare gnile hiše lahko najdete še cel kup stvari.« Obrnil »e je k Vanceju s hladnim in čemernim nasmehom, ki mu je prav malo zganil konca ustnic. »Jaz ne stanujem tu. Sem samo gost. Mar mislite, da bi se moral prestrašiti, ali znoreti, ali Pa vsaj izgubiti živce, če ste vi nažli v moji sobi star zarjavel ključi«
»Ah, ne! Niti eno niti drugo,« mu je zagotovil Vanče in se pri tem nasmehnil. »Vi se vedete naravnost izborno, bolje se ne bi mogli.«
»Pa dobro, na kaj pa merite a temi« je vprašal Tatum zaničljivo.	.
»V prenesenem pomenu na kapelo,« je dejal Vanoe nenavadno popustljivo.
Tatum je bil očividno v zadregi.
»Na kakšno kapelo!«
»Na podedovano Stammovo kapelo.«
»Kje pa jef«
»Na nasprotnem jezerskem bregu, skrita med gosto drevje, blizu nizkega zidu.«
Tatum je priprl oči in njegov obraz «e je zvlekel v hladno krinko človeka, ki s* hoče braniti. »Me skušate vjetl v past!« je vpraflal b kovinskim glasom.
»Ne, ne,« mu je zagotavljal Vanče. »Odgovoril sem samo na vaše vprašanje... Kaj rt* ne veste ničesar o tej kapeli!«
Tatum je spremenil izraz in vzdihnil:
»Nikdar je nisem videl, pa tudi nikdar nisem slišal, da hi jo bil kdo omenjal.« V htpu se je na pol zasukal, vrgel proč cigareto in predrzno pogledal Vanceja. »Kaj ste el vendar vtepli v glavo!« je vpraial. (Zazdelo se je, da je postal nemiren.) »Kaj vendar hočete izvleči iz mene!«
Vanče ga je nekaj trenutkov nebrižno opazoval, nato pa zmajal s glavo in odgovoril mirno:
»Nič. Niti gardenije ne.«
Tatum se je stresel in skrčil oči v dve ozki špranji.
»Razumem!« Vidno je prebledel in njegovi dolgi ploščati prsti so mu začeli trepetati. »Snoči je Oreef imel v gumbnici gardenijo, ne res! Morda mi boste zdaj povedali še to, da ste v moji sobi našli tudi gardenijo.«
Ob teh hesodah se je zazdelo, da Je Vanče za trenutek osupnil, a brž se je njegov obraz spet zjasnil.
»Ne,« je dejal, »gardenija ni bila v vaši sobi. Toda povem vam. da me ne bi vrglo s tira, tudi če bi takSno rožo našol tam. Sicer pa bi se bil Qreef lahko malo pošalil.«
Spet se je polgTal zaničljiv ln razkačen nasmeh na Tatumovih ustnicah.
»Privoščil si je tudi res lepo Salo. Podobno kakor Montanue. Greef ni odšel. Tu okrog je preveč ljudi, ki bi radi videli, da bi jo pobrisal.«
»In eden od teh ste vi, ne!« je pripomnil Vanoe vljudno.
»0 otovo.« Tatum je stegnil naprej svojo spodnjo čeljust in njegovi pogledi so postali naravnost strupeni. »A s tem Se ni ro-čeno, da sem bil jaz tisti.«
»Ne, to je res.« Vanče je vstal ln mu pokimal v slovo. »Za zdaj bo zadostovalo. Toda čo bi bil jaz v vaSi koži, bi skušal biti malo bolj previden pri svojih glnsbe-nih popadkih. Loland bi lahko rekel, da ste tudi vi zapleteni v umor...«
Tatum je vzdihnil;
»Ta mlačnežl«
Naredil je kretnjo ko kak zarobljeneo in odšel iz sobe.
»Nekoliko neotesan Je ta človek,« je pripomnil Markham, ko je bil Tatum že tako dnleč, da ga ni mogel več slišati.
»To je res.« jo pritrdil Vanče, »a zolo prebrisan.«
»Meni se zdi,« je nadaljeval Markham, ko je vstal in začel nemirno hoditi po sohi gor in dol, »da bi pri reSevanju nocoj. Snje uganke naredil velik korak naprej, če hi mogel zvedeti, kdo je vzel gospo Stammovi ključ Iz njeno skrinjice.«
Vnnce Je odkimal,
»Mtslim, da ključ ni bil vsa l<*ta v tisti skrinjici. Morda colo nikdar ni bil, Markham. Dejstvo, da je skrila ključ, ter vse ostale skrivnosti so bile lahko domislice gospe Stammove, domislice, ki so tesno povezane > zmajem ...«
»Toda za božjo voljo, zakaj pa je bil ključ vendar v Talumovi sobi! Zdi te mi.
da je Tatum govoril resnioo, ko je dejal,
da ključev še nikoli ni Tidol.«
Vanče je ošinil Markhama s čudnim pogledom.
»Kes je govoril prepričljivo...«
Markliam se je ustavil, da bi lahko bolje videl Vancejev obraz.
»No vidim načina, kako bi se dala vsa ta zadeva nekoliko urediti,« je pripomnil nato kar malo obupano. »Vsaka stvar, čira ji hočemo posvetiti svojo pozornost, izgine ko kakšna fatamorgana. Nič prijemljivega ni nikjer. Položaj je tak, da izključuje vsako pravilno razlago.«
»Dragi moj, nikar si ne jemlji poguma,« ga jo skušal potolažiti Vanče. »Ni vse tako v oblakih, kakor se ti morda zdi. Največja težava je v tem, da smo svojo uganko reševali s preveč običajnega in naravnega stališča. Skušali smo vtakniti čisto običajen zamašek v svojevrsten in nenava-don sod. V tem našem primeru imamo opravka z izrednimi stvarmi. ..«
»Pojdi k vragu, Vanoe!« se je priduštl Markham, ko da bi bil trdno prepričan, da ima on prav. »Upam, da se ne boš povrnil spet k oni neverjetni razlagi o zmaju.«
Preden je Vanče mogel odgovoriti, se je zaslišal hrup avtomobila, ki se je bil ustavil ob hiši. Trenutek nato je Snitkin že odprl hišna vrata in pospremil dr. Do-remusa v salon.
»Se drugo truplo ste našli, kaj!« je spregovoril zdravniški izvedeneo in nam pokimal z glavo v pozdrav. »Ali niste mogli zbrati vseh vaših trupel hkrati, gospod narednik! Pa dobro, kje je zdaj! Kaj vam vendar je, da sto tako vznemirjeni!« Ozrl se je pri tem na Heatlia in se našobil, ne ravno zbadljivo in tudi ne zaničljivo, pač vsakega na pol. »Še vedno vaš zmaj, kaj!«
Vanče je vstal.
»Vse tako kaže,« je odgovoril zelo suhoparno.
»Kaj!« Doremusova osupnjenost je dosegla svoj vrhunec. »Kje pa je druga žrtev!«
»V isti kotanji.« Vanče je vzel klobuk in se namenil oditi.
Narednik je ukazal Snltkinu, naj gTe z nami, in še enkrat smo naredili isto samotno pot. Ko smo prispeli k oni ledeniški kotanji, smo ostali nekaj korakov pred njo, dr. Doremus pa si je na hitro ogledal. A ko se je vrnil k nam, je bil izraz na njegovem obrazu čisto spremenjen. Njegov« zbadljivost in razpoloženje za Sale sta povsem izginila z njegovih lio.
»Moj Bog! Kakšna vrsta ugank pa je to!« je vzkliknil, stisnil zobe, pomignil Heathu in mu ukazal nekoliko ganjeno:
»Potegnite truplo ven.«
Snitkin in narednik ata takoj dvignil« Greefovo truplo iz kotanje in ga poleg njo položila na tla.
Po kratkem ogledu je dr. Doremus vstal, se obrnil k Markhamu in dejah
»Z njim je prav tako kakor i onim drugim. Ima tudi natančno takšne rane: zlomljeno hrbtenico, na prsih tri brazgotine od krempljev in podplutbo pod vratom. Nekdo ga je ranil, udaril po glavi in zadavil... Le ta razlika je,« je pripomnil, »da smrt ni nastopila pri obeh hkra. ti.« Nato se jo ozrl na Heatha in vprašal: »Je to tisto, kar ste želeli zvedeti od mene!«
»Je mogoče, da je prišla smrt ponj nocoj okrog dvanajstih!«
»Opolnoči!« Doremus se je znova sklonil na truplo, da se prepriča, kako je kaj otrplo. »Da, prav okrog dvanajstih, okrog polnoči ... je morala nastopiti smrt.« Po teh hesodah jo spet vstal in napisni ukaz za odstranitev trupla ter ga izročil naredniku rekoč:
»Mrliški oglod prejšnjega trupla ni pokazal ničesar drugega ko to, kar sera vara bil že včeraj povedal, a kljuh temu je bolje, če tudi to drugo truplo natančneje pregledamo. Mrliča si bom ogledal danes popoldne.« Doromusa še nisom bil videl nikdar tako resnega. »Tudi tokrat se bom vrnil domov po cesti Payson. Zdaj počasi že začenjam verovati v vašega zmaja, gospod narednik ... Čuden je ta svet!« je pogodr-njal, ko je odhajal nazaj k svojemu avtomobilu. »Kakšen način je to, umoriti ubogega človeka! C^Jo dva!« Pognal je avto tor izginil v smeri proti Spuyten Duyvilu.
Pustili smo Snltkina na straži pri truplu ln se vrnili na Staramov dom.
»Kaj bomo pa zdaj storili!« je precej obupano vprašal Markham, ko smo Sli čez prag.
»Prav dobro vem, kaj moram zdaj storiti,« je odvrnil Vanee. Ogledali sl bomo nokoliko Stammovo zbirko rib. Dobro bo, čo greš tudi ti z nami. Ribe, ki žive po tropskih vodah, so zelo zanimive, Markham.« Obrnil se je nato k Trainorju, ki Je bil prevzel Snitkinovo mesto pri vhodu. »Vprašajte gospoda Stamma, če lahko pride malo k nam.«
Trainor ga je preplašeno pogledal, nato pa kot sveča pokonci odšel.
»A čemu naj hi zdaj, Vanee, izgubljali čas!« je nejevoljno ugovarjal Markham. »Imamo vondar opraviti toliko važnih stvari, ti pa nam -predlagaš, naj bi Sli ribe gledat! Umorjena sta bila d v* človeka...«
A Vanče ga je brž ustBvll:
»Prepričan som, da bodo one ribe zate zelo poučne. •.«
V	tem trenutku je prišel 1* knjižnice Stamm in nam iel naproti. Vanče ga je vprašal:
»Ali hočete biti tako prijazni ln nas pospremile na obisk k vašim ribam!«
Stamm, ki ga je to Vanoejevo vprašanje očividno zelo osupnilo, je odgovoril kaj malo iskreno: »To se vendar razume, gospodjel Naravnost veseli me. Izvolite na to stran.« Pri teh besedah »• jo obrnil in oiitel proti knjižnici.
XVin. POGLAVJE.
Dri predavanja o riba k.
Ponedeljek, IS. avgusta, ob 12.15.
Knjižnica je bila velik prostor, urejen strogo, a praktično: Velike knjižne omare so segale od tal do stropa. Knjižnica je imela več oken na vzhodno ln zahodno stran. Skozi steno na severni strani vprav nasproti nam se je pod Širokim obokom prišlo v akvarij in terarij. V knjižnici je sedel Leland in držal na kolenih neko knjigo, ki je obravnavala keramiko. V drugem kotu sta na pručici sedela Mc. Adamova in Tatum. Drugega v knjižnici ni bilo nikogar. Ko smo vstopili, so vsi trije začudeno dvignili glave, rekel pa ni nihče ničesar.
Stamm je odšel iz knjižnice ter stopil k prvemu akvariju. Ta prostor je bil še večji ko pa knjižnica. Svetloba je lila vanj skozi vrsto velikih steklenih vrat v vzhod-! ni in zahodni steni. Se naprej se je skozi naslednji obok prišlo v drugi akvarij, podoben prvemu, že nekoliko dalje pa je bil terarij, ki je imel okna s treh strani. Pod širokimi steklenimi vrati prvega akvarija so bile steklene kadi raznih velikosti, polne rib. Vzdolž vsega prostora, približno do srede sten visoko, se je vlekla dvojna vrsta kovinastih podstavkov, na katerih so bile še druge steklene posode. Vsega skupaj je bilo v tem akvariju nad sto posod različnih velikosti, oblik in prostornosti.
Stamm je po vrsti od vrat naprej začel naštevati in razkazovati razne vrste rib ter stavljal pri tem svoje pripombe glede njihovih lastnosti, kakovosti in dragocenosti ter pri tem kazal svoje izredne sposobnosti in vnemo. Vanče je sledil njegovemu pouku z velikim zanimanjem in kar ni znal nehati z izpraševanjem našega vodnika, katere vrste rih so najdragocenejše in kakšen je tisti način ribogojstva, ki ga je bil Stamm edini med vsemi zbiralci rib do dna proučil.
Odšli smo potem v drugi akvarij, kjer so bile, kakor je Stamm povedal, najredkejše ribe. Drugi akvarij je bil podoben prvemu in so bile v njem domalega prav takšne steklene posode, le razvrščene so bile drugače.
Stamm se je ustavil pred eno od njih in dejal:
»Tu je monodaktyln» argentens, ki živi v slanih vodah kakor druge ribe, ki vam jih bom zdaj pokazal.« Nadaljeval je nato z razkazovanjem in omenil eolossoma ni. grlpinla, mjiossoma durlventris in metyn-nls roosevelti.
»Pa kako ste jih vendar mogli ohraniti v tako dobrem stanju!« je vprašal Vanče.
»To je moja tajna!« je odvrnil Stamm in se samozavestno nasmehnil. »Visoka toplina, velike posode, živa hrana... in druge stvari,« je pripomnil skrivnostno in se že obrnil proti naslednji vrsti steklenih posod, »In to so ribe, o katerih ljudje malo vedo.« Vtaknil si je roki v žep in nas gledal x očividnim zadovoljstvom. »To so.hat-ohet': gaatcropeleen* sternlcla, carneglella strlgata ln thoracocharai secnrl*. Tako imenovani izvedenci za takSne stvari vam bodo povedali, da ni znano, kako te ribe žive, in da jih v akvarjih ni mogoče rediti. To so ti učenjaki, to! In vendar se je meni posrečilo, zarediti jih!« In ke je potem prešel »e k drugim ribam, nam je pokazal eno, ki je bila Se prav posebno zanimiva:
»Evo, to je pa tetrodon eneutta. Poglejte ...« Pri teh beeedah je potegnil Iz vode z majhno mrežo ribo, ki se je v trenutku napihnila ko kak halon. Stamm je razlagal: »Čuden način obrambe je tole, ne! Napihuje se, da je ne bi kdo požrl.«
»E, dejal bi, da je to precej človeško.« je hitro prijel za besedo Vanče. »Vsi naši politični veljaki delajo tako.«
Btamm je vzdihnil is dejali	A
»Saj res, na to Se pomislil nisem uti kdar.« In že je stopil dalje. »In to je riba. ki je zelo, zelo redka,« je nadaljoval Stamm nekaj motrov dalje, gymnotus carapo. Je to zelo nevarna in bojevita živalca.« Vanče si je začel od blizu ogledovati te čudne ribe. Bile so res grozne in zoprne!
»Slišal sem praviti,« je pripovedoval, da te vrste riba lahko z elektriko ubije človeka, če se ga le nalahno dotakne.«
Stamm je stisnil ustnice: »Pravijo, vsaj pravijo tako.«
V	tem trenutku sta stopila v akvarij Tatum in Me Adamova.
»Ne bi morda hoteli, da vidimo takšen boj!« je vprašal Tatum Stamma in se pri tem lahno nasmehnil. »Rosita in jaz kar umirava od radovednosti.
Stamm je nekaj trenutkov premišljeval, nato pa odgovoril:
Ugonobil sem že osem svojih najpogumnejših betta.... a ugodil bom tudi važi želji.«
Podal se je proti precej prostorni vdolbini v steni na vzhodni strani, kjer je bilo mnogo posod, v vsaki teh Pa po ena bojevita siamska riba. Prozorna, z vodo napolnjena obla je visela na treh verižicah s stropa nekaj nad poldrugi meter visoko od tal. Stamm je vzel majhno mrežo in prenesel dve ribi, eno rdečo in eno modro, v obešeno kroglo.
Preden se je začel boj, je bilo videti, ko da obe živalic! postrani gledata druga drugo. Potem pa sta se nenadno zalesketali, začeli udarjati s plavutmi in z repom ter se zakadili druga v drugo. Plavali st« skupaj druga vštrio druge, se dvignili po. časi na površje, a zazdolo se je, da sta takoj nato že opustili svoj namen in se spot spustili na dno. Te »vajo« so se nadaljevale nokaj minut, nakar se je bliskovito vnel boj med njima. Ribi sta se »poprijeli, si začeli puliti luske, druga drugo grabiti za plavuti ter se griztl do krvi. Tatum bi bil rad stavil, da ho zmagala rdeča riba, a nihče ga ni hotel slišati. Medtem se ja njona nasprotnica že zapela v njene Škrge, ko da bi jo bila strašno ugriznila in jo držala toliko časa, dokler se ni morala dvigniti na površje, da zajame zrak. Tedaj se je tudi rde&a ribica divje zakadila svoji sovražnici v gobec in je ni spustila prej, dokler ni bila tudi sama prisiljena dvigniti se na površje in zajeti zrak. Prizor jo močno učinkoval na gledalce, a bil je privlačen.
Vnnce se je obrnil k Tatumn ln vpraSal:
»Ali radi gledate takSne bitke!«
»Te niso dovolj divje,« je odvrnil Tatum nezadovoljno ln z nekam nejevoljnim nasmehom. »Rajši gledam petelinji boj. A če ni boljšega ...«
Medtem je prišel Leland, ne da bi bili opazili kdaj. Ustavil se je tik poleg Van-eeja. vrgel pogled na Tatuma in dejal:
»Studi se mi ta okrutna igra. To je x*i bava za divjake.«
Rdeča riba Je tedaj že ležala na dno posode. Bila je hudo ranjena in skoraj čisto brez lusk. Modra pa se je pripravljala, da se še enkrat požene vanjo in JI zada milostni udaree. Loland Je tedaj brž vzel mr«, žico, jo potopil v posodo, zajel vanjo premagano ribo ln jo prenesel v majhen bazen s zdravilno vodo, potem pa ae vrnil y. knjižnico.
Tatum j« zmajal i rameni, prijel Me Adamovo pod roko ln dejal:
»Pojdiva, Lili, se greva skrivalnice. Prepričan sem, da bo tudi Leland za to.«
Odšli so skupaj.
»Prikupna dvojica.« je pripomnil Stamm s šaljivim glasom, nato pa nadaljeval * ogledovanjem vodnih posod in vneto raz. lagal, očividno zelo ponosen na svojo redko zbirko. Nihče od nas ni mogel dvomiti v njegovo globoko znanje in v to. da se je mož mnogo bavll s proučevanjem rib.
h talni wm1bp strarstm
Troposfera
Kako je zemeljsko ozračje od najspod-nejAih plasti do skrajne zgornje meje sestav-ljeno, se je ■ pomočjo raznih raziskovalnih pripomočkov posrečilo že precej ngotoviti. Človek si je lahko že ustvaril o njem dokaj točno sliko. Tako si predstavljamo, da je zemeljsko ozračje sestavljeno Iz posameznih plasti, katerih meje ni mogoče točno podati, ker se zračne plasti le preveč nezaznavno prelivajo druga v drugo, do najzgornejiih, najredkejših, kjer ni več takšnih pojavov, ki bi jih človek lahko zaznal. Do višine kakšnih desot ali enajst kilometrov sega pas, ki ga imenujemo troposfero. Plini, Iz katerih je spodnji pas sestavljen (največ je dušika in kisika, manj oziroma zelo malo pa argona, ogljika, vodika, neona, helija, kriptona in nekaterih drugih), nikdar ne mirujejo. V troposferi se odigravajo vremenski pojavi, od lahnih sapic do najsil-nejših viharjev, tu se tvorijo oblaki, nastajajo padavine, nevihte z gromom ln bliskom, torej tudi električni pojavi. Neprenehoma se mešajo ogromne količine zraka, se premikajo v navpični smeri, ali pa bolj ali manj vzporedno z zemeljskim površjem. Temperatura, ki je na raznih krajih naAe zemlje različna
—	kakršno je pač podnebje —, na splošno pade v troposferi na vsakih 100 metrov višine približno za pol stopinje Celzija.
Stratosfera
Nad tem spodnjim pasom zemeljskega ozračja se razprostira tako Imenovana stratosfera, ki sega nekako do višine 50 km nad zemljo in vlada v njej skoraj stalna povprečna temperatura 50 stopinj pod ničlo, Zgornja stratosfera je precej negotova, zakaj niti neposredno niti posredno s kakšnimi pripomočki se človeku še ni posrečilo prodreti tako daleč v ozračje. Pa tudi meja med troposfero in stratosfero ni ostra, pač pa prva le pogaloma prehaja v drugo.
V	tisti višini, kjer se temperatura nekako ustali ln kjer postane tudi ozračje mirno ln ni več tako razburkano kakor v višini prvih H) ali 1] kilometrov nad zemljo, pravimo, da se začenja stratosfera. A kljub temu prevladuje prepričanje, da tudi v stratosferi stalno pihajo vetrovi, in sicer močni vetrovi, kar dokazuje na primer ognjeniki pepel, ki w bil dvignil ia ognjenikov«#«
žrela do stratosferskih višin, nato pa (včasih čez več let) padel kje daleč proč od ognjenika, ki ga je lahruhnil, na zemljo. Stratosferski veter pih* v smeri od vzhoda proti zahodu. Ker v stratosferi ni vodnih hlapov, tam tudi ni oblakov, odkrili pa so v tem pasu zemeljskega ozračja kisik v tistem posebnem molokularnem stanju, ki ga . imenujemo ozon. Ta plin je razlit po vsem ozračju skoraj do zgornje meje stratosfere, a največ ga je v viiini od 20 do 25 km. Opa-i zlil so, da se sončni spektrum, ki se na zemeljskem površju kaže od vijoličaste do rdeče barve, nenadno začenja pri valovni dolžini o.a mikrona (tiaočlnka milimetra), to se pravi z drugimi besedami, da dober del ultravljoličastega konca spektra manjka in to toliko bolj, čim bliže je Sonee zeraelj-skemn obzorju. Rodila se je misel, da mora biti v ozračju nek plin, ki zlasti ultravljo-ličaste žarke slabi, alt pa jih pod navedeno višinsko mejo celo povsem vpija. Francoska fizika Buisson in Fabry sta s fotografskim razlskavanjem spektrov ugotovila da je tisti plin ozon, ln da že 9 milimetre debela njegova plast pri navadnem zračnem pritisku vpije toliko nltravijoličastih žarkov kakor vse zemeljsko ozračje, kadar imamo Sonoe nad glavo. Ozona je v troposferi mnogo manj In iz različno močnega vpijanja žarkov po ozonu ob različnih višinah Sonca nad obzorjem je rnožno določiti, kako visoko stoji Sonee Merjenje vpijanja ultravljoliča-stlh sončnih žarkov s pomočjo fotoelektričnih eelic, ki ao jih baloni ponesli v »trato- ' sfero, ja to Se potrdilo in je poleg tega tudi povedalo, da količina ozona ni v vseh letnih časih enaka, pač pa da je največja spomladi, najmanjša pa jeseni. Druge razlike zavise od krajevnih vremenskih raa-mer. Več ozona zasledimo taki at, kadar je zračni pritisk nizek, manj pa ob visokem zračnem pritisku. Kadar bodo te medsebojne zveze med količino ozona in zračnim pritiskom še bolje ugotovljene, boio lahko zelo pomagale pravilneju napovedati vreme.
V	viSlni, ki so jo doslej največ mogli doseči x baloni, opremljenimi * raznimi merilnimi In opazovalnimi pripravami, «o ultravljollčasti sončni žarki približno desetkrat močnejSi kakor pa ob morskem površju. Balon je prodrl 65 odstotkov ozonove plasti, ki se začenja približno v vliinl IS kilometrov, A največ oiom je zasledil okrog kilometra 24.
Pesmi v spomin junakom
VINKO ŽITNIK
f domobrancu SLAVKU BEDENČIČU (Grosu pije)
Slavko, moj prijatelj svetlega spomina! Skupaj naju pot je na Turjak vodila, skupaj sva se prvi dan in noč borila, ko krog nas se sklepal je obroč pogina.
Mene izvabila ven je odprtina, preden smrtna zanka grad je oklenila; tvoja roka pa je zvesto grad branila. Zdaj si ti mučenec, grad je razvalina!
Kakor rablja so te zvezali, gonili, mučili, pehali te iz ječe v ječo in ponoči v gozdu ko žival pobili.
Ko družino tvojo z rano krvavečo v srcu gledam, čutim, da so te zgubili za rodov slovenskih poznih mir in srečo.
t domobrancu FRANCETU DROBNIČU (Stara vas)
Še te vidim, France, ko o Turjaškem gradu moliš med regljanjem strojnic rožni venec; moliš in boriš se kakor cel Slovenec, skromen, tih, a srčen o brambi ob napadu.
Vztrajal si brez tožbe v brambi, žeji. gladu. Bog je bil moč tvoja, svetli tvoj studenec. Zdaj pa med Slovenci spiš kot nov mučenec daleč od domačih o mrtvem gozdnem hladu.
Rdeča pest te je ujela, uklenila,
kot žival te mučila, dokler ob pogrebu
krvniškem te v skupnem grobu ni ubila.
Padel si s tovariiši v Jelenjem žlebu.
V našo skupno žalost pa odslej kot mila nova zvezda siješ na slovenskem nebu.
f domobrancu Vinku ŽITNIKU (Stara vas)
Vinko Žitnik, imen jak moj mlajši, že si rajnik, dasi sem - starejši.
Padel si, ker si od mene bil hrabrejši, padel si, ker si od mene bil trdnejši.
Padel si, ubit že ranjen na Turjaku, padel slavno kot spodobi se junaku — s kroglo v tilniku obležal na krvavem tlaku. Čuj, zato zdaj tvoj pokoj je slajši!
Vinko Žitnik, imen jak moj rajni, tvoja smrt kot plamen me prešinja.
Tvoja smrt me neprestano opominja, kam naj krene mojih šibkih nog stopinja. Tvoja smrt svetilnik je za ose rodove!
Ko prerasla trava naše bo grobove, bodo tvojega imena črke vedno nove preko naših tal žarele v slavi trajni!
f domobrancu STANKU ZUPANČIČU (Stara vas)
Kje so tvoja zdrava, vedra lica, Stane?
Kje je tvoja drznost v bitkah za načela človečanska, božja? Kje pogum, vesela moč, ki se ob njej še siva skala zgane?
Oh, pred sabo gledam boj in tvoje rane! Vidim besno trumo, ki je prihrumela v grad, in slišim strele, vidim kri prek čela in moči ugasle, rodu žrtvovane ,.,
Tvoja mati, sestri, Stane, tvoji znanci — vsi imamo rane ob spominu nate...
Kmalu dahne vigred, zapojo škrjanci,
kot zelena svila bodo vaške trate — ti pa več ne boš oral doma med klanci! Padel si kot seme za čas žeioe zlate.
f domobrancema
FRANCETU in MARJANU BAJŽLJU
(Grosuplje)
Ko je naša tla pretresla moč viharja in prevrat krvavi je pogin oznanjal vsemu, kar obsijala ni rdeča zarja, in je brata brat pobijal in preganjal — sta vidva kot prva borca in stražarja za Boga, domove naše se borila.
Krepka in ponosna, hrabra, res junaka, sta življenje mlado dala za načela; v ognju, krvi, v brambi naših tal, Turjaka pod sovražno kroglo sta izkrvavela.
Zdaj je konec bojev, ran, krvava tlaka narodu končana je — okoli glave vama pa se vije venec večne slave.
Ch. Dlckni — Mirko Javorniki
Urad za zapletanje preprostih zadev
(Odlomek iz romana »Dorritova najmlajša«, ki ja lani izšel pri Ljudski knjigarni v založbi »Kaša knjiga«.
Knjige - dobitki za tombolo Zimske pomoči
Urad za zapletanje preprostih zadev je bil (kakor itak ve vsakdo, ne da bi mu bilo treba praviti) najpomembnejši oddelek v državni upravi. Nobene in nikakršne javne zadeve ni nikoli bilo mogoče urediti, če ni dal privoljenja Urad za zapletanje prepro-etih zadev. Imel je svoje prste pri največji javni pogači in pri najneznatnejšem javnem hlebčku. Brez določnega pooblastila Urada za zapletanje javnih zadev je bilo enako nemogoče uveljaviti pravico, jasno ko beli dan, kakor spraviti a sveta prav tako očitno krivico, Co bi bili odkrili še eno Smodniško zaroto pol ure prej, preden bi bili zarotniki prižgali vrvico, hi nihče ne bil imel pravice, da bi rešil poslopje poslanske zbornice, dokler ne bi bil Urad za zapletanje preprostih zadev imel vsaj desetino svetnih sej, sestavil vsaj pol mernika zapisnikov o podrobnostih, poslal nekaj vreč uradnih spomenic ter sprožil vsaj za dobršno rodbinsko grobnico pisarij t polno slovničnih napak.
Ta slavna ustanova je bila na mestu že zgodaj, tedaj, ko so državniki prvič spoznali vzvišeno načelo, ki vsebuje težavno umetnost, kako vladati kaki državi. Ta urad je bil prav prvi, ki je preučeval to bajno razodetje in je njegov svetli vpliv uveljavil po vsem skupku uradnih postopkov. Naj je bilo treba storiti kar koli. Urad za zapletanje preprostih zadev je vse javne ustanove prehitel v umetnosti najti pot — kako bi se tisto ne storile.
Zaradi tega spretnega doumetja, zaradi dolžnosti, s katero se Je zmeraj in povsod lotil svojega posla, in zaradi veleumnosti, s katero je to načelo vedno uveljavljal, je Urad za zapletanje preprostih zadev presegel vse javne ustanove: javne zadeve pa so postale — kar pač so.
Res drži, da Je vprašanje, »kako hi se to ne storilo«, bilo predmet globokega preučevanja in poglavitna naloga vseh javnih ustanov ter poklicnih politikov okoli Urada za zapletanje preprostih zadev. Res drži, da noben nov ministrski predsednik in tudi nobena nova vlada, ki sta prišla na krmilo, kor sta pač trdila, da je nekaj treha etoriti, nista nastopila oblasti prej, preden nista prav vseh svojih sposobnosti napela za to, da bi odkrila, kako bi se to ne storilo. Tudi drži, da so razprava v obeh zbornicah pri vsem zasedanju veljale ■avlačevanemu premišljanju, kako bi se to •• storilo. Bes je, da jo kraljeva beseda
ob začetku takega zasedanja prav za prav govorila:	»Spoštovani lordje in gospodje!
Čaka vas precejšen kup dela, zato vas prosim, da se umaknete vsak v svoje sobane ter razpravljate, kako bi se to ne storilo.« Drži tudi. da je prestolna beseda ob koncu takega zasedanja prav za prav govorila: »Spoštovani lordje in gospodje! V več mesecih trdega dela ste z veliko vdanostjo in domoljubjem premišljali, kako bi se to ne storilo, in ste dognali, kak£.<
Vse to drži, toda Urad za zapletanje preprostih zadev je vse to še prekosil.
Kajti Urad za zapletanje preprostih zadev je nastopil vsak dan kakor stroj, da je gonil to čudovito, vsemu zadoščajoče kolo — »kako se to ne bi storilo«. Kajti Urad »a zapletanje preprostih zadev je s podrobnim poročilom, spomenico in a pismenim navodilom planil na slehernega nepremišljenega služabnika države, ki jo mi. siti to storiti, ali o katerem se Je zdelo, da Je po presenetljivem naključju zabredel v nevarnost, da bi to storil, ter ga je z njimi uničil. Ta čut za uspešno narodno delo je bil tisto, kar je Urad po stopnjah privedlo tako daleč, da je imel pri vsaki reči svoje prste.
Ročni delavci, naravoslovci, vojaki, mornarji, prošnjiki, spomeničarjl, ljudje, ki so imeli pritožbe, ljudje, ki so želeli pritožbe zavrniti, izkoriščevancl, ljudje, ki niso mogli dohiti plačila zn zasluženje, in ljudje, ki niso prejeli kazni za prestopke, vsi brez razlike so glnili pod novo ploho papirja iz Urada za zapletanje preprostih zadev.
Nešteto ljudi se Je v Uradu za zapletanje preprostih zadev Izgubilo. Nesrečniki, kt jih	je hllo doletelo	hudo, ali	nesrečniki z	načrti	za	splošni	blagor (in	za
te hi hllo	bolje,	če	hi jih	bilo zadelo	že
v začetku,	kakor	pa	da so	zaužili grenko
angleško zdravilo, po katerem jih je hudo potem zatrdno doletelo), ki so v počnsnem lezenju časa in med mukami varno prišli skozi druge uradne oddelke; ki jih je, kakor je narekovalo pravilo, ta nadrl, oni prahitel, tretji pa vrgel skozi vrata; nazadnje so jih napotili v Urad za zapletanje preprostih zadev in niso njihovi načrti nikoli več zagledali belega dne. Na njih so sedeli svčti, so jih natančno zapisovali tajniki. so o njih klepetali poverjeniki, so jih vpisovali, uvrščali, pregledovali In za-lnamovall uredniki, potem pa so skopneli.
Skratka, skozi Urad za zapletanje preprostih zadev so šli vsi posli razen tistih, ki niso nikdar prišli ven; in teh je bilo legljon.
Večkrat so jeznoriti ljudje Urad za zapletanje preprostih zadev napadali. Večkrat so glede njega spraševali poslanci v zbornici In v zbornici so celo dajali ali pa skušali dajati predloge zgagarji, ki so bili tako kratke pameti in tako nevedni, da so menil), da je resnična naloga vlade ta, kako bi se to storilo. Potem je plemeniti lord ali pa zelo spoštovani gospod, čigar dolžnost je bila, da brani Urad za zapletanje preprostih zadev, vtaknil v žep pomarančo ter zaradi te reči začel pravi bojni ples. Prišel je v zbornico, udaril s pestjo po mizi ter se spoprijel s spoštovanimi gospodi Iz boka v bok. Potem je temu in	temu	spoštovanemu	gospodu	dopovedo-
val ne le, da Urad za zapletanje preprostih zadev v tej stvari nc zasluži nič graje, temveč da je v tej stvari celo vsega priporočila vreden, da ga je v tej stvari treba celo v nebo povzdigniti. Potem je temu in	temu	spoštovanemu	gospodu	dopovedo,
val, da ima Urad za zapletanje preprostih’ zadev sicer vedno in povsod prav in do zadnje pike prav, da pa ni še nikdar imel tako prav kakor v tej reči. Potem je temu in	temu	spoštovanemu	gospodu	dopovedo-
val, da bi bilo zanj dosli bolje po pol slovarja praznih besedi, če bi bil pustil Urad za zapletanje preprostih zadev na miru in se	no hi	bil tega vprašanja nikoli dotak-
nil. Potem je eno oko uprl v trobilo Urada za zapletanje preprostih zadev, ki je sedelo pod ograjo govorniškega odra, ter spoštovanega gospoda zdrobil s poročilom Urada za zapletanje preprostih zadev o tej stvari. In čeprav se je vedno primerilo eno od dvojega: da Urad za zapletanje preprostih zadev ni imel nič povedati in je to povedal, ali da je imel povedati kaj, od česar je plemeniti lord ali zelo spoštovani gospod pol sklobuštral, pol pozabil, so vedno s pomočjo naklonjene večine zmeraj izglasovali, da Je Urad za zaple. tanje preprostih zadev neomadeževan ko sneg.
Ta ustanova je zaradi dolgotrajnega takšnega delovanja postala takšno vzgaja-lišče državnikov, da je nekaj slovesnih lordov zaslovelo, da so prava nadzemska čuda sposobnosti in delavnosti, samo zaradi tega, ker so se na čelu Urada za za.
Zimska pomoč Ljubljanske pokrajine vabi vse prebivalstvo, da se v naj večjem številu udeleži knjižne tombole v korist te prepotrebne človekoljubne ustanove. Namen knjižne tombole je dvojen: razširiti slovensko knjigo med prebivalstvo ln s čistim do. bičkom pomagati najpotrebnejšim.
Ljudska tombola za katero prodajamo tombolske karte po 10 lir, bo imela naslednje dobitke:
a) 200 dvojk
(amb — 3 številki v isti vodoravni vrsti), vsaka dvojka dobi:
1. Jurčič: Cvet ln sad, roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B, Borka in ilustracijami prof. S. Štaula.
2. S. Gregorčič: Oljki, pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko.
3. J. Dular: Krka umira, roman. Z ilustracijami akad. slikarja R. Debenjaka.
4. J. Slapšak: En starček je živel •-Pravljice in legende. Za 70 letnico pisateljevo z uvodom dr. Tineta Debeljaka in slikami prof. F. Podrekarja.
5. N. Velikonja: Anekdote. Nova zbirka. s karikaturo avtorja, delo prof. F. Podrekarja.
b) HO trojk
(tem — tri številke v isti vrsti). Trojka dobi knjige eno do pet in:
6. K. Meško: Ob tihih večerih. Mir božji. Novele. Za 70 letnico avtorjevo, z uvodom N. Velikonje.
e) 75 četverk
(kvatern — 4 številke v isti vrsti). Četverka dobi knjige ena do šest in:
7. I, Matičič: Petrinka. Notranjska povest.
8. I. Vaštefova: Umirajoče duše. Roman o F. Robbi.
č) 50 petorte
(činkvinov — pet številk v isti vrsti). Peterica dobi kniige eno do osem in:
9. F. Podlimbarskl:	Gospodin Franjo. Roman.
10. J. Mlakar: Spomini.
d) 25 tombol
(15 številk na tablici). Tombola dobi knjige ena do deset in kot dodatne dobitke še naslednje zneske za nakup knjig po prosti izbiri:
I.tombola 5000 lir, IX. tombola 3000 lir, III.—V. po 2.700 lir, VI.-VIII. po 2000 lir, IX.-XII. po 1500 lir, XI1I.-XVII. po 1000 lir, XVIII.-XXI. po 800 lir, XXII.-XXV. po 500 lir.
•
Zaporedje žrebanja
Številke knjižne tombole bomo žrebali po naslednjem redu: 9, aprila, na Veliko nedeljo, prve 8 številke za dvojke; 10. aprila, na Belo nedeljo, naslednje številke za trojke; 20. aprila, v četrtek, nadaljnje številke za četverke; 23. aprila, vse številke, ki eo potrebne za dosego dobitka petorice; 25. aprila in se naslednje dni do nedelje, 30. aprila, bomo žrebali nadaljnje številke, katere so potrebne za tombolo. ki bo razglašena v nedeljo, 30. aprila.
Lastniki tombolske karte, ki je zadela kak dobitek, na primer dvojko, ne sme dalje Igrati, temveč mora svoj dobitek takoj v naslednjih dneh pn Izžrebanju dvojke dvigniti ▼ pisarni Zimske pomoči. To velja tudi za trojke, četverke ln petorice. Vodstvo tombole bo vestno beležilo, katere tablice so zadele posamezne dobitke. Dobitkov je točno toliko, kolikor je razpisanih in kolikor bo zadetih posameznih dvojk, trojk, četverk, petorio in tombol. Nedvignjeni dobitki bodo čakali lastnika do 31. maja t 1. ali točno mesec dni po dnevu, ko bodo Izžrebane tombole. Zato naj bodo tudi udeleženci tombole izven Ljubljane brez vseh skrbi, da ne bi dobili svojega dobitka, če ho zadet.
Val dobitniki tombole bodo poklicani v nedeljo, 7. maja t. 1., ob 11. url dopoldne v pisarno Zimske pomoči, da bodo žrebali, kateri znesek J4m pripade poleg knjig, ki so določene za tombolo. Ta denar Jim bo takoj Izplačan In sl bodo mogli nadaljnjo kniige kupiti po prosti Izbiri ln v poljubni knjigarni. Zunanji dobitniki tombol morejo pooblastiti kakega ljubljanskega znan. ca, da žreba zanje, sicer ho žrebal zanje član pisarne Zimske pomoči ln jim bo znesek shranjen v pisarni.
pletenje preprostih zadev urili, kako tega ne storiti.
Barnacleova rodbina je precej dolgo pomagala voditi Urad za zapletanje preprostih zadev. Zlasti veja Tita Barnaelea je o sebi na splošno mislila, da Ima že podedovane pravico do tega vodstva, in jo kar zamerila, če je katera druga rodbina kaj dosti šarila s tem.
Barnaclei so bili zelo odlična rodbina In zelo številna rodbina. Raztreseni so bili po vseh državnih uradih ln so imeli vso sorto javna mesta. Ali je narod imel tovor obveznosti do Barnaclcov ali pn so Barnaclei imeli tovor obveznosti do naroda, ni bilo soglasno določeno, zakaj Barnaclei so sodili po svoje, narod pa spet po svoje.
Ta mr. Tite Barnacle Je bil bogatejši po krvi kakor po denarju. Kot odon izmed Barnacleov je Imel mesto, ki je bilo še kar zadosti donosno: in kot eden izmed Barnacleov je seveda spravil v urad tudi svojega sina Barnaelea mlajšega.
Po mr, Barnacleu je mr. Arthur Clen-man nekega dne že petič vprašal v Uradu za zapletanje preprostih zadev, ko Je ob prejšnjih prilikah čakal tega gospoda zaporedoma v neki veži, v nekem steklenem prostoru, v neki čakalnici in na nekem, pred ognjem docela varnem hodniku, kjer se Je zdelo, da ima urad spravljen svoj prepih. Pri tej priliki so mu naznanili Barnaelea mlajšega kot mnnj svetlo zvezdo, ki je bila še vidna na obzorju Urada.
Izrekel Je željo, da bi se rad posvetoval z Barnacleom mlajšim. Našel Je tega mladega gospoda, ko je teletino svojih beder smodil na očetnem ognju tor se pri tem s hrbtenico opiral na rob peči. Rila je udobna soba. še kar lepo opravljena v višjem uradnem slogu; oh nekakem splošnem sleparskem ozračju »kako tega no
Vodstvo tombole ima pravico, da dne« ve žrebanja preloži, če bodo razmere malo zavlekle natisk novih knjig.
Tombolske karte prodajamo na najrazličnejših mestih in pri posebej določenih prodajalcih. Na razpolago so tudi v pl« sarnah Zimske pomoči v Gradišču in Y Ulici 3. ma.ia.
Vsa nadaljnja pojasnila bomo objavili ^ naših dnevnikih.
Bibliofilska tombola
Zimska pomoč vabi prebivalstvo, da ee udeleži v največjem številu bibliofilske knjižne tombole v korist Zimske pomoči. Ker bomo izdali vse knjige bibliofilske knjižne tombole deloma v novem tisku, deloma popolnoma na novo, deloma nalašč za to priliko opremljene, bodo te knjige prav gotovo posebne vrednosti. Tomi bolske karte za bibliofilsko knjižno tonu bolo veljajo po 100 lir.
Bibliofilska knjižna tombola bo lmebt naslednjo dobitke:
a) 250 dvojk
Vsaka dvojka dobi knjige:
1. J. Jurčič: Cvet In sad. Roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B. Borka in ilustracijami akad. slikarja prof. 8. Šantla. V večjem formatu in na boljšem pa« pirju kot ljudska izdaja.
2. S. Gregorčič: Oljki. Pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. V večjem formatu in na bolji šem papirju kakor ljudska izdaja.
3. I. Pregelj: Na vakanclh. Novela. Bibliofilska izdaja z ilustracijami akad. slikarja M. Preglja in z uvodom prof. B. Preglja, avtorjevih sinov.
4. F. Balantič: Sonetni venee. Bibliofilska izdaja z lesorezi M. Tršarja in uvodom dr. Tineta Debeljaka.
5. Zbornik Zimske pomoči 1144. Bibliofilska izdaja prispevkov slov. pisateljev, pesnikov, umetnikov in glasbenikov.
b) 120 trojk
Dobitki so knjige eno do pet in:
fi. N. Velikonja: Otroci. Novela. Prirejena izdaja.
c) 120 četverk
Dobitki so knjige ena do šest in:
7. S. Jenko: Zbrani spisi. Prirejena iz« daja,
8. I. Tavčar: Cvetje v jeseni. Novela. Bibliofilska izdaja z ilustracijami arh. Oražma. 1944.
č) 70 petorio
Dobitki so knjige eno do osem in:
9. Simčič: Prebujenje. Izvirni roman. Prirejena Izdaja.
10. M. Maleš: Cankarjeve risbe. Bibliofilska Izdaja.
d) 35 tombol
Vsaka Tombola dobi poleg knjig od ena do deset še posebne dodatne dobitke, in sicer:
l.Cankarjevl zbrani aplsl, 2. ftantlove
Izvirne Ilustracije za Jurčičev roman Cvet ln sad. 3. Flnžgarjevl zbrani spisi, 4., 5. in 6. Pregljevi zbrani spisi, 7. Tavčarjevi zbrani spisi, 8., 9., 10., 11. in 12. Originalni odtisi bakrorezov za bibliofilsko izda-, jo Perkovih risb h Gregorčičevi odi Oljka, 13. Originalne risbe M. Pregljevih Ilustracij za I. Preglja novelo Na vakaneah,
14.. 15., 18., 17. in 18. Originalni odtisi Debenjakovih bakrorezov k Dularjevemu romanu Krka umira, 19., 20. Debeljak Tine:	Kitica Mlcklcvrlezevlh. Z izvirnimi ujednnkami akad. slikarice Bare Remče-ve. Tine Debeljak: finpek Cankarjevih pisem blhliofiska Izdaja, 21. in 22. Zbrana dela Otona Zupančiča, 23. in 24. Zbirka Slovenčeve knjižnice, 25 in 18. Zbirka Naše knjige, 27. in 28. Zbirka Dobre knjige,
29., 30., 31 , 32. in 33. Stele: Slovenski lesorez z originalnimi podpisi živečih umetnikov, 34. Zbirka knjig: M. Kos: Zgodovina slovenskega naroda. F. Grtvec: Knez Kocelj, Ložar: Vodnik, sodobna slov. lirika, 35. Reymont: Kmetje, 4 knjigo. Dr. Debeljak: Rej-montovi kmetje v luči književne kritike.
Katero dodatno tombolo bo dobil posamezni dobitnik, bo odločil žreb.
Določene knjige bodo izžrebancem takoj po žrebanju izročene.
Vsa nadaljnja pojasnila bomo objavili v naših dnevnikih.
storiti«, je soba 4vzbujala kar mogočne misli o odsotnem Barnacleu.
»Oh, saj pravim. Poglejte! Očeta ni pri roki in ga danes tudi ne bo prt roki,« ja rekel Bnrnaele mlajši. »Je kaj takega, da bi lahko storil jazi«
»Zelo ste prijazni,« je rekel Arthur Clenman, »vsekakor pa bi želel videti mr. Bnrnaclea.«
»Saj pravim. Poglejte! Niste se nič dogovorili, saj veste,« jo dejal Barnacle mlajši.
»Ne,« je rekel Arthur Clenman. »In to je tisto, kar bi rad dosegel zdaj.«
»Toda saj pravim. Poglejtel Kaj gre za javno zadevo!« je spraševal Barnacle
mlajši.
»Prav res nisem čisto prepričan o tem. Nanaša se na mr. Dorrita.«
»Poglejte, nekaj vam bom povedali Najbolje bo. če se oglasite pri nas doma, saj tako pojdete tam mimo. Številka štiri in dvajset. Hlevska cesta na Orosvenorskem nabrežju. Očeta je nalahno prijela uduica, pa mora zaradi nje biti doma.«
»Hvala vam.	Oglasil se bom tam	koj
zdaj. Zbogom.«
Mr.	Clenman	jo	odšol nadaljevat svoje
iskanje.
Arthur Clenman je prišel do stisnjene hiše, ki bo ji je čelo podiralo ln ki Je imela majhna, zamazana okna, pred hišo pa jo bil tesen prostor, podoben vlažnemu žepu na telovniku. Ugotovil je, da je to OroBvenorska četrt iu številka štiri iu dvajset.
Mr.	Barnacle	je	Izviral Iz boljših	č a.
sov, ko	domovina	ni	bila tako skopa In	ko
Urad za zapletanje preprostih zadev ni bil tako nadlogovan. Okoli in okoli vratu je Imel v gubah ovito bolo ovratnico, kakor je domoviui okoli iu okoli vratu ovijal
IZDAJALEC V POKOJU.
Razgovor v Frankfurta,
Azoy le potoval, ali boljo bežal I* kraja v kraj, od mesta do mesta. Vodilo ga je pri tem samo eno: trden sklep, da sl »nora rešiti kožo.
Pred očmi mu Je plaval vzgled Tataroma ln popa Gapona. Ta človeka so revolucionarji neusmiljeno uMll. Bila sta seveda tudi sama kriva. Siromaka sta mislila preprosto, manjkalo jima je prevejanostl ln Pripomočkov. Pustila sta se ujeti v mrežo, katero s0 jima splell ln nastavili njuni bivši tovariši.
Z drugimi ljudmi, ki bo se bili pregrešili s podobno dvojno igro kakor Azev, je bilo spet drugače. Revolucionarji so jih prisilili, da so svojo izdajo poravnali z nevarnimi, tveganimi dejanji ter se tako odkupili. Prisilili so jih, da so morali na primer napasti kakega generala alt pa ministra s samokresom v roki ali pa c bombo, bodisi zavito v robcc, bodisi skrito v knjig*.
Azev Je vse to vedel in je sklenil, da bo z njim drugače, Ker ga tovariši niso ustrelili takoj pri tistem razgovoru, ki ga je imel z njimi v svoji pisarni. Je bil trdno prepričan, da se ho izmazal, saj je prvi ln prav za prav največji nevarnosti dobro ušel.
Ko je tisto noč odhajal Iz Pariza, je pred slovesom ženo prosil, naj mu piše na Dunaj. Dejal ji je, da pojde najprej tja, da hi se tam pripravil za obrambo pred tovariši iz stranke.
Storil pa je drugače. Namesto da bi šel na Dunaj, je sedel na vlak za Koln. Ko je dopotoval v Nemčijo, se je ustavil tam, ln sicer v hiši svoje ljubimke.
S to poslednjo goljufijo je zapečatil dolgo preteklost, ki je ni Izpolnjevalo nič drugega kakor laži ln prevare. Od te preteklosti se je hotel zdaj ločiti, da bi začel novo življenje, In to pod drugim Imenom ter v drugem svetu, kjer bi ga maščevanje Izdanih revolucionarjev ne moglo doseči.
Njegova ljubimka je z materjo stanovala t majhnem podeželskem mestu. A četudi je bil kraj odročen in malo znan, se Azev »1 tam ustavil za dolgo. NI sl upal storiti tega, ker se ni čutil varnega. Strah se je začel znova oglašati In mu vzbujati nemir, saj je vedel, da Ima revolucionarna organizacija, kateri je tako dolgo pripadal, mogočno roko, ki seže daleč.
Zarad) tega je sklenil, da se bo kako Pomiril. To se mu je zdelo zdaj najbolj važno. Bil je prepričan, da mu pomlrjenjc-Prinese samo lahko dolgo potovanje, polno sprememb ln razvedrila.
Pisal je torej svojima zaščitnikoma Baskovskemu In Gerastmovu ter ju prosil, naj Preskrbita potnj list, denar ln priporočila *a v tujino. Njegova prošnja je bila takoj uslišana.
Ko mu je policijsko ravnateljstvo dalo poslednjo redno plačo, je dobil poleg nje še velik znesek, ki so mu ga poklonili kot nagrado za zvesto ln dobro delo pri po-lloljl. To delo je opravljal 15 let In 7 mesecev. In toliko časa je trajalo tudi njegovo dvojno Mvljcnje ter obrt poklicnega revolucionarja/' -
Poleg plače' I* nagrad« je dobil še 4 različne potne liste ter zagotovilo, da mn bodo oblasti vedno pomagale ln ga varovale.
Ko je to dosegel, Je z ljubimko takoj odpotoval v Italijo. Za kratek čas sta se Ustavila v Rimu, Iz Rima pa odrinila v Grčijo ln od ondot v Egipt.
T0 je bilo za Azeva ženltovanjsko potovanje, le da se je zavleklo če* običajno mero takih potovanj, saj Je trajalo nekaj mesecev.
Ko je prišlo poletje, sta zaljubljenca od-*la na Švedsko, potem na Norveško In nazadnje na Dansko. Potovala sta vedno v Prvem razredu ter se ustavljala v najboljših hotelih. Vpisovala sta se vedno pod drugimi Imeni In jo popihala, brž ko se Jima je kaj *a*dolo sumljivo.
To spreminjanje Imen Je Slo tako daleč.
je Neddy de Hcro o tem pozneje pisala:
i
G. Pevsnan
»Včasih se nisva mogla spomniti Imena, pod katerim sva nastopala ▼ določenem trenutku.«
Na vseh teh potovanjih Je Azeva preganjal strah, da ga bodo zasledili. Neprenehoma se je bal, da so mu za petami.
Ta strah je bil tudi nekoliko upravičen, saj so listi še vedno pisali o ujem. Tu pa tam je v katerem izšla tudi njegova slika.
Toda od vseh bojazni ga je najbolj mučil strah, da bi ntegnll srečati koga, ki hi ga poznal. Kadar Je torej hotel potovati v kak nov kraj, Je zaradi tega prej pregledal seznam tujcev, ki s0 jih listi objavljali. Prav tako je delal, brž ko Je prišel v kako novo gostišče.
Ce Je v seznamu tujcev našel kakega Rusa, naj ga Je poznal ali ne, se je takoj umaknil Iz hotela In Iz krajal
Toda navillc temu sta z ljubimko za kratek čas prišla tudi v Pariz. Zdi se, da Je Azev ob tej priliki obiskal tudi ženo, da ga je pa ta sprejela s samokresom v roki. A po čudežnem naključju je ušel tudi tej nevarnosti, ki ni bila nič manjša kakor prva, ki mu je grozila v Parizu.	....
O tem dogodku, ki ga pazneje omenja Neddy de Uero, ni Azevljeva 'žena nikdar črhnila.
A kdor pozna Azeljev značaj In ve, da je mož sem pa tja znal hiti še dokaj drzen, temu se ne bo zdelo docela neverjetno, da bi se	bil ta človek	ustavil v	Parizu ln	prav
za	prav Izzival	bivše Jovarlše, zakaj	tako
dejanje je le vsebovalo dosti nevarnosti In bi	ga	bilo lahko	spravilo v	škripce.
Ta	Azevljeva	potovanja	so se končitla
šele leta ljl*, ln sicer T belgijskem obmorskem kopališču Ostendn. Tam je Azev dobit nov potni' Ust, Izdan na Ime trgovca Aleksandra Neumeyerja.
Zdaj je bil precej bolj varen, zakaj hrušč, ki so ga v začetku gnali zaradi njega (n njegovega dela. Je skoraj ponehal. Zaradi tega Je zdaj lahko Iskal varnega mesta, da hi tam postavil svoj šotor ln začel z novim življenjem.
Nekaj časa je premišljal, potem »i je izbral Berlin.
Na Luilpoldstrasse sl Je najel stanovanje s šestimi sobami ln ga Uredil z velikim razkošjem In dobrim okusom. Sklenil je življenjsko zavarovanje, uredil svoje denarne zadeve, potem pa se vrgel na borzo.
Leta 1911 so trgovski koledarji v Berlinu že navajali njegovo Ime. A ni bil znan samo v Nemčiji, temveč tudi po drugih državah, zlasti na borzi v Londonu ln Newyorku za kateri Je preskrboval važna naročila.
Kaj kmalu ao mu posli začeli cveteti. Začel Je bil i glavnico kakih lH.tti mark, pa jo Je v nekaj letih s spretnimi špekulacijami potrojil.
Pod Imenom Aleksandra Nenmeyerja Je živel mirno In srečno sredi hrumnega me-< sta. kakršen- Je bil veliki Berlin. Svet- j«-pozabil nanj, o njem s« je pa tudi zdelo, da se več ne spominja nlčeaar, kar je včasih bilo in kar je včasih počenjal.
Med novimi poklicnimi tovariš) je Imel dosti znancev In jih je dvakrat na teden vabil na čaj v svoje stanovanje. Tam jim je kot hišna gospodinja stregla zvesta Ned-dy de Hcro.
Te čase je Azev odkril novo, veliko strast, namreč strast do Igranja. Pogosto je potoval v razna zdravilišča In kopališča po Italiji In Franclji ter ondi vztrajno obiskoval Igralnice.
Toda z Igro ni Imel take sreče kakor s politiko In je pogosto Izgubljal znatne zneske. Leta JIH je eno samo noč v francoskem kopališču Trovlllcu Izgubil Cl.MI frankov.
Toda te prav za prav velike Izgube mu niso dosti škodile, saj mu Je delo na borzi omogočalo, da jih Je v kratkem nadomestil.
Zdaj se je zdelo, da so te Izgubile tudi poslednje vesti o njegovi preteklosti. Bilo je, ko da je izbrisano vse. Zdelo se je, da je svet za vselej pozabil njegovo dvojno igro ln dvojno življenje, njegove Izdaje ln celo njegovo Ime.
Kar na lepem pa ao se njega In njegovega dela spomnili tisti, o katerih bi bil to najmanj pričakoval, namreč ruske oblasti,
Te so se, potem ko so o Lopuhlnovl zadevi razpravljali na sodišču II. stopnje, konec koncev le prepričale, da Je Azev vodil dvojno Igro. In sklenili so ga kaznovati za to.
Policijsko ravnateljstvo je Izdalo skrlv. no okrožnico z nalogom, naj Azeva takoj primejo, če bi se vrnil v Rusijo. Poleg tega so dali nadzorovati vse tiste uradnike tz politične obveščevalne službe, ki so včasih Imeli zveze z Azevim.
A ta stvar Azeva ni posebno preplašila. Bil je trdno prepričan, da ga ruske oblasti ne bodo nadlegovale v tujini, če zaradi drugega ne, že zaradi tega, da bi se izognili ogromnemu škandalu, ki bi se prav za trdno vzdignil, če bi prijeli njega, ki ga Je vendar ministrski predsednik Stolipin tako hvalil.
V so zadevo je seveda dobro In temeljito premislil. Po tem premisleku Je prišel do sklepa, da mu mora vse, kar so ruske obla. stl sklenile storiti proti njemu, biti Prav za prav všeč 4n da: mu bo tudi koristilo. Tudi v tej stvari je	bil hladen	računar	kakor vedno. Mislil sl	je, da hi	to	novo	dej-
stvo utegnilo razorožiti njegove stare tova. riše, ki so ga še vedno Iskali. Ce ga ruske oblasti zdaj preganjajo; potem je to Znamenje, da jim le ni tako služil, kakor so ga dolžlit, ln da je policiji pomagal samo toliko, kolikor je to koristilo njegovemu ln skupnemu prevratniškemu delu.
Prav za trdno bi mu pa ta okoliščina lahko dosM koristila tisti dan. o katerem je upal, da ho še	prišel, ko	bi mn	bilo
dovoljeno, da se, če	že ne docela	opere, pa
vsaj od revolucionarjev doseže nekako tiho oprostitev, kar hi mu konec koncev za zmeraj vrnilo Izgubljeni mir.
Zaradi tega računa je torej skdšal spet naplesti zveze s tovariši Iz »bojnega odseka«.
Pisal je nekaj pisem ženi ln ▼ njih govoril. da Je pripravljen stopiti pred novo revolucionarno sodišče, kateremu bi povedal vso resnico In čigar razsodbo hi brezpogojno sprejel, tudi če bi se glasila na smrt.
Toda pisma so ostala brez odgovora In vsi drugi poskusi, ki Jih je naredil, so tudi spodleteli.
Toda nakljnčje, ki le Azeva že tolikokrat potegnilo lz zadrege, mn je pomagalo tudi zdaj.
Poleti lili ae 1* »Aleksander Nenmeyer« mudil v toplicah Neuenahr. nemškem zdravilišču blizu Coblenza.
Ko je nekega Jutra bil T kopeli ln šel pit vodo, so ga videli nekateri Rusi, ki so ga spoznali.
V toplicah Je vsak gost Imel svoj kozarec, zaznamovan s številko, številka pa Je bila zapisana v seznamu kopaliških gostov pri Imenu slehernega Izmed njih.
Komaj je Azev odšel Iz kopeli, so s4 n'egovl radovedni Rusi zapisali številko njegovega kozarca, se vrnlll v hotel, pogledali v seznam ter tako odkrili novo Ime Evna Azeva.
Nekaj dni potem, ko se Je Azev še vedno mudil v Neuenahru In se mu niti sanjalo ni, da bi ga bil kdo odkril. Je na lepem dobil pismo od svojega nekdanjega tožnika Vladimirja Burreva.
Burcev mu je pisal, da se že dolgo želi dohiti z njim, ker je prepričan, da bi lahko od njega zvedel stvari, ki so zgodovinsko zelo pomembne. V pismu mu je govoril:
»Brezpogojno se morava dobiti ln govo. 'rlt| o izredno pomembnih vprašanjih. Samo ob sebi se razume, da ste lahko prepričani, da vam ne bom nastavil nobene pasti. Ce ste brali moj list »Budučeje«, ste videli, da je razgovor z vami zame preveč važen, da bi mlsM) na to. da vas vabim v zasedo. Ta razgovor bo osvetlil najvažnejša zgodovinska vprašanja.
Azeva najbrž n! prav posebno zanimalo, kakšno luč hoče Burcev vreči na dejanja, ki se tičejo njega. Tudi sl ni mogel obljubljati kaj posebno zadovoljivega uspeha Iz razgovora, katerega bi Imel s človekom, ki je pisal zgodoviuo revolucionarnih Izdajstev.
Prav za trdno bi bil torej vabilo odklonil ali pa sploh ne ht bil na pismo odgovoril. Naredil lil bil tako, kakor Je bil navajen: Izginil bi hll ln ge preselil drugam.-
Toda pismo je vsebovalo stavek, ki ga je. preplašil. Stavek se. je glasil:
»Ce ne bom dobil od vas odgovora, bom sporočil vaš naslov Ustom, hkrati pa tudi stranki.«
Ta grožnja Je Azeva pripravila do tega, da je takoj odpotoval v Berlin. Ker je pričakoval najhujše, je ukrenil vse potrebno, da bi preprečil morebitne nevarne posledice, ki bi se utegnile rodlU ti srečanja z Burecvlm.
Z Bureevlm sta ae potem dobila 15. avgusta »12 v Frankfurtu, In »Icer t kavarni »Brlstol«.
Ko Je Burcev stopil v kavarno, je Azev že sedel za mizo. a je takoj planil na noge, k0 ga Je zagledal.
Burcev je o tem snidenju pazneje pital takole:
»Komaj sem . mn pomolil roko, ae je moral že opreti na mizo. Sta) sem pred njim nekaj sekund z Iztegnjeno roko. Nazadnje je le razumel, da ga hočem zares pozdraviti s stiskom roke, potem ml je pomolil avojo roko«
Moža sta sedla ter sl naročila kosilo. Burcev sl Je dal prinesti zrezek. Azev pa je nekaj trenutkov premišljal, potem pa se Je odločil za obrok krompirja ter dejal:
»Sem vegetarijanec.«
Burcev je takoj načel vprašan le, ki ga je zanimalo. Razgovor Je bil dolg in se Je zavlekel čez kosilo. Zvečer sta ga nr.dalje-vala, nadaljevala pa tudi še naslednji dan..
Azev se je zlasti pritoževal nad krivico, ki so mu jo bili storili. Trdit Je. da je vedno hll pravi revolucionar, in dejal, da je pripravljen ukloniti te sodišču, ki hi ga sestavljali stari tovariši, Ce bi ga obsodili, bi sl sam končal življenje.
Kar se tiče njegovih zvez a policijo, Je priznal, da je tedaj, ko je bil še mlad, storil neodpustljivo napako, ker ae je dal zape. ljatl v atvar, o kateri ni niti pozneje nikoli imel poguma, dl bi jo bil tovarišem povedal.
A da bi to napako popravil. Je Izbral drugo pot. To se pravi, sklenil je, da bo izkoristil svoje zveze a policijo In tako t>t>-magal revolucionarnemu gibanju. Umlšljal sl Je, da bo na ta način lahko stvari revolucije koristil toliko, da bi nekega dne lahko hrez škode zase priznal, kakšne zveze Je Imel a carsko politično policijo.
Trdil je dalje, da Je zaradi tega pripravljal teroristične atentate. Večkrat Je že mislil spregovoriti, toda vedno ga je ▼ odločilnem trenutku prevzel dvom, ali so njegovi dokazi o tem, da je čist. stvari zvest In tovarišem vdan, zadostni. Bal se je, da bi njegovega vedenja ne razumeli In mu torej tudi ne mogli odpustiti. Zaradi tega Je vztrajal v svojem dvoumnem položaju, uspeh tega Je Ml pa tak, kakor Burcev sam ve In v-e bolje kakor kdor koli drugi.
Pri tem Je Azev očlvldno namigoval na knjigo »Zaključek sodne preiskave o zadevi Azeva.« Knjiga je v bistvu pripisovala
krivdo i« dolgo Izdaj«, katere Jnnak le Ml Azev, sistemu, ki je vellal v vodstvu stran, ko same.
Azev je nadaljeval:
»Seveda, sem sl govoril, je treba velike reči, da bi z njo Izbrisal ta mali madež na svoji preteklosti. Zaradi tega sem začel pripravljati atentat na carja.«
Zaključek njegovih Izvajanj pa je bil:
»Ce ne bi bili prišli vi ln vse skupaj pokvarili, bi se ml bilo posrečilo.«
Potem je govoril še dolgo, da bi Buree-va prepričal 0 tem, da je njegovo delo več pomagalo revolucionarni stranki kakor pa pplicljl. S kar najbolj prepričanim poudar. kom je dejal:
»Sodite sami, Kaj sem storil? Pripravil sem umor Plehveja ln velikega kneza Sergeja. Kaj sem pa dal za vse to policiji! Sletova, Lomova in kvečjemu še Vedenja-plna...«
Burcev mu je zdaj segel v besedo ter a tem prelomil prepoved, ki Jo Je dal sam sebi češ da z Izdajalcem ne bo nič razpravljal. Rekel je:
»Saj vendar ne gre aamo za to. Gre za načelno vprašanje .,.«
Azev je pri omembi načel pokazal tako osupel obraz in tako nerazumevanje, da Je Burceva pri priči minila volja, da bi temu poklicnemu Izdajalcu In revolucionarju go. vorll še kaj o načelih.
Azev je znova načel vprašanje o tvojih zvezali a policijo in z uradniki, katere je poznal. Dejal je. da so razen Geraslmova po njegovem to same nlele. Toda tudi glede tega se je pobahal, da ga je varal kakor vse druge.
Potem Je zatrjeval, da je že zdavnaj pretrgal vse zveze s policijo ln da bi bil vesel, če M mogel tovarišem revolucionarjem razodeti skrivnosti iz policijskega sveta.
Zaradi tega je prosil Burceva, naj poskrbi, da hi sestavili častno sodišče, ki naj bj razpravljalo o njegovem delu.
Burcev Je o tem pozneje pital takole:
»Moj splošni vtis po treh razgovorih je bil. da b| Azev kaj dobro živel, tudi če tovariši iz stranke ne Izrečejo sodbo o njem,«
Vendar pa. medtem ko mu Je Azev govoril. ni mogel doumoti, kakšni razlogi ženejo izdajalca, da zahteva nekaj takega, ko . bi vendar moral vedeti, da ga bodo socialni revolucionarji ubili kakor psa. brž ko hi se scšil z njim, ne da b| ga sploh poslušali.
O nečem pa Je Burcev hll po tem razgovoru prepričan, namreč da Je Azev za vselej pretrgal t policijo.
T0 spoznnje je i vso naglica »Irll po sestavkih, ki Jih je v Ustih objavil takoj za tem.
Ko je Borcev odhajal Iz Frankfurta, Je Azevn obljubil, da ne bo nikomur povedal ■ njegovega 'naslova. Obljubo je držal, toda Azev mu ni verjel In Je todll, da je pametneje, če za nekaj časa Izgine.
Najprej se je šel zdravit v Deauville, kjer Je prebil nekaj dni In skušal premagati strah s tem, da je obupno Igral ter Izgubil ves denar, kar ga Je Imel.
Potem Je svoji ljubimki pisal!
»Drugi Imajo srečo, tvoje deteee pa J« nima nikoli. Ali ni čudno? Dane« sem Imel banko, pa sem jo Izgubil že pri drugem obratu.«
Ta pisma prlležnlol ao kal čudne listine. Azev se v njih apušča v zaljubljene In T znesene stavke, obilno uporablja pomanj. ševalnlce. IJubkovalnlee In razna imonca.
To dokazuje, da ga je ttrah zmehčal In omehkužlt. Njegova šibkost ne najde drugega pribežališča kakor to žensko. Zaradi tega ga nič ne more zadržati, da te ne bi vrnil k njej.
In ret gre apet k njej po kratkem potovanju na Remu in po kratkem bivanju v Wi!dungenu. Vendar pa so drži daleč od Berlina.
Potem se začne spet zanimati za posle na borzi In to ga prisili, da mora zdaj pa zdaj skočiti v nemško prestolnico, kjer te leta 1913 spet za stalno naselil, In sicer blizu Hohenzollerndamuia.
(Dalje.)
'klade niti in pisarniškega papirja. Nje-Kov<' zapestnice in ovratnik so bili nasii-njegov glas in njegov nastop sta bila nasiina, Nosil je deboio vcrižico in sveženj Pegatov, suknjo, ki je bila zapeta do neprijetnosti, telovnik, zapet do neprijetnost. hlače brez gub, par togih škornjev. Prav vse na njem je bilo bleščečo, težko, premagujoče In togo.
»Mr. Clonman!« je dejal mr. Barnacle. ‘Sodite.«
Mr. Clenman je sedel.
•Obrnili ste se name, mislim,« je dejal lBr- Barrtncle, »v Uradu« — in dajal jo te-1,1,1 imenu videz besedo s kakimi pet in dvajsetimi zlogi — »za zapletanje prepro. •tih zadov«.
•Drznil sem sl tako daleč.«
Mr. Barnacle je slovesno nagnil glavo kakor človek, ki hoče reči: »Ne bom dejal, da to ni bila drznost: pa predrznite še enkrat ln dajte, da zvem, kaj bi radi.«
»V Marshalsheaskl ječi sem dobil dolžnika po Imenu Dorrit, ki je tam že dolga lota. Rad bi raziskal njegove zmedene po-fcle, samo toliko, da bi ugotovil, ali bi po tem razdobju ne bilo morda mogočo nje-Kovoga nosrečnega položaja izboljšati. Ime mr. TitB Barnaclea so mi omenili kot ime človoka, ki zastopa med njegovimi upniki zelo vplivno stranko. Ali som pravilno obveščeni«
Ker je eno izmed načel v TTradu za zapletanje proprostiB zadev bilo nikar dajati jatnega in poštenega odgovora, pa naj hi Slo za kar koli, je mr. Barnacle dejal:
»Že mogoče.«
»Ali zastopate državo, če smem vprašati. ali ste navaden zasebniki«
•Urad za zaplotanje preprostih zadev, Rospod,« je odvrnil mr. Barnacle, »je morda priporočil — morda, no morem povo. dati — naj se proti imetju plačila nezmožnega podjetja ali družbo, kateri bil stegnila pripadati ta oseba, uveljavi tudi kaka državna zahteva. Zadevo so morda med uradnim postopkom napotili na Oddelek za zaplotanje preprostih zadov, da bi 80 posvetoval o njej. Oddelek jo je morda eprožli ali pa potrdil, če je podrobno po. r°4ilo tnko priporočalo.«
»Domnevam, da je bilo tako, potemtakem.«	•
»Oddelek za zaplotanje preprostih za-**v,« jo odgovoril mr. Barnacle, »ui odgo.
voren za domneve katerega koli gospoda.«
•Ali smem vprašali, kako bi dobil uradno obvestilo o pravem stanju te zadeve?«
»Vsakdo iz — občinstva.« je rekel mr. Barnaclo ter le nerad omenil to nejasno ustanovo, kakor da je že po naravi njegov sovražnik — »je upravičen nasloviti vprašanje na Oddelek za zapletanje preprostih zadev. Za uradno pot, ki zahtevajo, da se je je pri tem držati, se lahko zve z vprašanjem pri dotičnem odseku Urada.«
»Kateri pa je riotični odseki«
»Za uradni odgovor na to vpraSnnj«,« je odvrnil mr. Barnacle ln pozvonil, »vas moram napotiti ua Urad tam. Tam vam bodo povedali.«
»Oprostite, če pripomnim —«
»Oddelek je dottopen — občinstvu,« mr. Barnacle se je pri tej besedi nesramnega pomena vidno čutil malo zadetega, »če so mu — občinstvo približa v skladu z urad. nlmi določili, naj — občinstvo samo sebi pripiše posledice.«
Mr. Barnacle se mu je trdo priklonil kot užaljen dostojanstvenik In kot užaljen človek z gosposkim bivališčem hkratui tudi Arthur se je priklonil mr. Barnacleu ln mlahavi strežnik ga je poslal na Hlevsko cesto.
Ko je naredil ta korak, je za va.1o v vztrajnosti sklenil, da ho krenil spet v Urad za zapletanje preprostih zadev in po. skušal, kaj bi mogel doseči tam.
Spet so ga spustili pred obličje Barna. elea mlajšega in je dobil tega mladega gospoda, ko si je zdaj smodil kolena ter z muko in težavo zehal proti četrti url.
»Saj pravim. Poglejte. Vi nas pa res prav po vražje tiščite za vrat.« je dejal Barnacle mlajši, ko je pogledal čez ramo.
»Hnd bi zvedel —«
»Poglejte. Pri moji duši, da ne bi smeli prihajati v ta urad z besedami, da bi radi zvedeli, veste,« Je ugovarjal Barnacle mlaj. •1, te obrnil ter sl nataknil naočnik.
»Rad bi zvedel,« je rekel Arthur Clenman, ki se je bil namenil, da bo vztrajal pri kratkih besedah, »kakšne so *natančno zahteve države do jetnika po imeuu Dor-rlta. zaprtega zaradi dolga.«
»Saj pravim. Poglojte, Na to reč ste se pa spravili prav zares ln za hudo, veste. Prlmojdunaj, saj sploh niste 1>lll poklicani,« je dejal Barnacle mlajši, kakor da bi »e stvar začela rosnitl.
»Rad M zvedel.« je rekel Arthur In ponovil svojo zadevo.
Barnacle mlajši je strmel vanj, dokler mu ni padel naočnik z nosa, potem si ga je spet nataknil in strm?! vanj, dokler m_u ni spet padel. »Nimate .prBvlee prihajati sera takole,« je potem pripomnil kar se da ši.hko.. »Poglejte. Kaj pa mislilo? Povedali ste ml, da ne veste, ali jo to javna zadeva ali ne.«
»Zdaj sem ugotovil, da je javna zadeva,« je odvrnil prošnjik, >ter bi rad zvedel —« in je spet ponoyil svoje enolično vprašanje.
To je na mladega Barnaclea učinkovalo tako, da je nebogljeno ponavljal:
»Poglejte! Pri moji duši, da ne bi smeli priti v tB urad z besedami, da bi radi zvedeli, da veste!«
Na Arthurja Clonmana je to spot učin. kovalo tako, da je ponovil svoje vprašanje s prav tistimi besedami in prav tistim glasom kakor poprej. Učinek tega na mladega Barnaclea pa je bil, da je Arthurju pokazal čudovito sliko poloma in nebogljenosti.
»Prav, nekaj vam bom povedal. Poglejte! Bolje bi bilo, če lil poskusili v tajništvu,« jc dejal nazadnje, so postrani zrinil do zvonca in potegnil zanj. ».Tenkinsoa,« je dejal slu z zmečkanim krompirjem, »k mr. VVobblerju.«
Arthur Clenman, ki je zdaj čutil, da se je spustil v naskok na Urad za zapletanje preprostih zadev in da mora zdaj -to reč nadaljevati, je spremljal sla. v neko drugo nadstropje te stavbe, Tam mu Je uslužbe. neo pokazal sobo mr. Wobblerja. Stopil je v tisto sobo ter našel tam dva gospoda, ki sta sedela lz obraza v obraz za široko ln udobno mizo. Eden od njiju je z robcem svetlil oev pri puški, drugi pa si je medtem z rezilom noža mazal mezgo na kruh.
»Mr. Wobbler?« je vprašal prošnjik.
Oba gospoda sta g« pogledala in zdelo se je, da sta presenečena nad njegovo predrznostjo.
»In tako te Je odpeljal,« je pravil go. spod s puško,	ki	Je govoril	od	sile	pre-
mišljeno, »na bratrančevo pristavo in je vzel psa s sabo na vlak, Neprecenljiv pes! Planil je. na siromaka vratarja, ko so ga spravljali v pasji	voz. In planil	na sprevodnika. ko so	ga	jemali v»p.	Vzel j?	ka-
kegia pol ducata fantov fer dobršno zalogo fiodgan nekam	s	skedenj in	je	tam	psa
uril. Ko je videl, da je pes strašno sposoben za to, je sprejel tekmo in je stavil nanj težke denarje. A ko se Jo tekma začela, so nekoga izmed fantov morali pod. kupiti, sir, psa so upijanili in njegovega gospodarja do golega obrali.«
»Mr. Wobbler?« je spraševal prošnjik.
Gospod, ki je mazal mezgo, se je ohr. nil, ne da bi se bil ozrl . od (ega posla, , ter dojal:
»Kako pa je klical psa?«
»Klical ga je za Ljuhčka,« je dejal drugi gospod. »Dejal je, da je pes popolna slika stare tete, od katere je pričakoval dediščino. Zdel se mu je posebno podoben teti,' kadar je goljufal.«
Gospoda sta se nekaj časa smejala. Go. spod s puško je cev pregledal ln se mu je zdelo, da je v zadovoljivem stanju. Potem jo je podal onemu, m ko mu je ta sodbo potrdil, jo je položil na njeno mesto v tok, ki ga je imel prod sabo. Nato Je vzel iz toka kopito ter ga začel gladiti, zraven pa je polahko žvižgal.
»Mr. Wobbler?« je dejal prošnjik.
»Kaj pa je?« je zdaj a polnimi usti vprašal mr. AVobbler.
»Rad bi vedel —« ln Arthur Clenman je kakor stroj nadaljeval, kaj bi želel ve. deti.
»Vam ne morem povedati,« je pripomnil mt. Wobbler In zdelo se je, ko da govori svojemu zajtrku. »Šo nikoli nisem slišal o tem. Nikdar iraol prav čisto nič posla s tem. Bolje, da poskusite pri mr. Cliveu, druga vrata na levo na naslednjem hodniku.« .
»Ta ml bo morda odgovoril prav tako.«
»Najbrž. Na ve o tej reči nič,« je dejal mr. Wobbler.
Prošnjik se je obrnil In je hll že ls sobe, ko je. gospod s puško poklical.
»Mlsterl Halo!«
Pogledal je spet ▼ sobo.
»Zapirajte vrata ta tabo. Spustili ste sem zlodjev prepih!«
Nekaj stopnic ga Je privedlo do drugih vrat na levi in na naslednjem hodniku.
V	tej sobi je dobil tri gospode: gospod številka ena ni delal nič posebnega, go. spod številka dve ni delal nič posebnega, gospod številka tri ni delal nič posebnega.
»Rad bi zvedel,« ,1e dejal Arthur Clenman — In spet sporočil zadovo, ko tla jo orgla na lajno. Ko ga je številka ena na- J potila k številki dve In ko gn je številka j dve napotila k številki tri. jo imel priliko 1
povedati svojo reč trikrat, preden so ga v|i skupaj napotili, k številki štiri, kateri je poročal šo enkrat.
Številka štiri je bila živ, fleton, lepo oblečen, prijazen mlad fant — bil je tudi Barnacle, toda iz živahnejše rodbinske ve, je —. in je brezskrbno dejal:
»01 Pumctuejo bi bilo, mislim, če ae ne hi sami ubadali s tem.«
»Ce se ne bi sam ubadal s tem?«
»Nel Priporočal bi vam, da se ne ubadate sami s tem.«
To je bilo pa tako novo stališče, da se je. Arthur Clenman znašel v zadregi, kako naj ga sprejme.
»Lahko sami, če te vam ljubi. Lahko vam postrežem s kopioo obrazcev, da jih hosto spisali. Na kupe Jih je tu. Lahko jih dobite ducat, če bi radi. Toda s tem ti ne boste nikdar nič pomagali,« je povedala številka štiri.
»Kaj bi to bilo tako brezupno delol. Oprostite, sem namreč tujec v Angliji.«
»Jai ne pravim, da bi bilo brezupno,« je odvrnila številka štiri z odkritosrčnim smehljajem. »Ne izrekam nič sodbe o tem, izrekam samo sodim o vas. Jaz mislim, da si s tem ne bost« pomagali. Seveda pa vsekakor lahko storite, kakor se vam zdi. Domnevam, da gre za pomanjkljivost pri izpolnjevanju pogodbe ali za kaj takega, mar ne?«
»Prav zares, da ne vem.«
»Dobro! To lahko ugotovite. Potem bo. ste ugotovili, s katerim oddelkom je bila pogodba sklenjena, in potom vse podrob-nosti glede tega dobili tam.«
»Oprostite, toda kako bi to dognal?« ,
»Kako nekll Prosili — prosili jih boste, naj vam povedo. Potem boste za ta oddelek naredili vlogo (po uradnih določilih, za katera boste zvedeli), naj vam dovolijo na. roditi prošnjo za ta oddelek, Ce hosto dovoljenje dobili (kar bi se po nekaj časa utegnilo primeriti!, bo treba spomenico oddati v uradu, jo poslati nu vpis v ta urad, jo poslati nazaj v podpis, nato v dodatni podpis, potem pa bo začela pravilno biti v uradu. AH je zadeva šla po vsaki izmed teh stopenj, bott« pa zvedeli, če boste v uradih spraševali, dokler vam ne bodo povedali.«
IX to zatrdno ni pot, po kateri bi te zadeva uredila.« je rekel Arthur.' ki te ni mogel premagati.
Dalj« na t. »(runi.
V Neptunovem kratfestvu
življenjska čuda na dnu morja
6« drži, d* moremo največja čuda, najlepše kraje in dogodke primerno opisovati z zgolj preprostimi besedami, tedaj je gotovo res, da bi mogli tajne oceanskih globin in morskih kotanj izraziti le v enozložnih besedah, ker se nam t neraziskanih globinah razgrinja svet, za katerega človeška umnost še ni skovala besedi.
Vse, kar o njem vemo, je bolj podobno skromni otroški govorici, saj je znanost komaj začela mežikati v to neskončno kraljestvo svojskega življenja, ker je vse doslej imela pri rokah le zelo nerodna sredstva in naprave.
če si mislimo prebivalce kakega drngega planeta, ki bi v zračni ladji pluli dve milji nad našimi mesti — vmes pa bi seveda morala biti debela plast goste megle — tedaj bi ti neznanci bili približno na istem kakor mornarji na ladji, ki plovejo	po	širnem
oceana.
In če si zdaj še mislimo, dm bi kdo iz umišljene zračne ladje spustil ▼ globino dveh milj mrežo, ki bi slučajno drsala po mestni ulici, bi	ntegnil	zajeti knp	najraz-
ličnejših stvari. Toda po njih bi prav tako težko sklepal, kakšno je pravo življenje v naših mestih, kakor si tudi mi le stežka zbarvamo resnično sliko o življenja globoko pod morskimi valovi.
Morda ni znanstvenoga polja, kjer M vse delo toliko odviselo od slučaja in sreče, kakor ravno lov na ribice in druge morske živalice na globokem morskem dnu. Znanost je to delo krstila kot oceanografsko delo, ki je komaj staro kakih 60 let, če upoštevamo prav vse preproste poskuse, ki so jih od vsega	početka	delali,	da	bi razgrnili skrivnosti	morskih	globin.
Doslej so našli le malo primerkov pravih globinskih rib, ki »o mrtve splavale na površje. A tudi z modernimi pripravami je težko priti do neznanih prebivalcev oceanskih temin, ker mreže na zadrgo ne moreš hitreje spraviti skozi vodo kakor V hitrosti dveh vozlov.
Mnogo znanstvenih društev te je spravljalo na delo, da bi odkrili vse tajne oceanskih globin, a doslej je Imela največ sreče družba, ki se je nastanila aa bermudskih otokih in tam pod vodstvom ter z denarno pomočjo znanega nemškega raziskovalca Schiffa delala nešteto poskusov in raziskovala vso okolico okoli tega otečja, ki nudi ogromno takega podvodnega blaga.
Njegov pomočnik je bil Beebe. Za uspešnejši lov sta delala dolge načrte za poseben potapljač v obliki krogle, ki so jo uspešno
»Sekirica* ali >argyropeleeas kemigjmnns« Je vsa srebne I« posejaaa i večbarvnimi »svetilkami«. Oči štrlijo daleč is očnic la v temi Ježijo kot daljnogled
približala sinji barvi. 6t M hotel aeetavitl
vodno barvo r globini 18» metrov, bi zmešal SO odstotkov sinjevijoličaste, S odstotkov zelene is » odstotkov brezbarvne medle svetlobe. Pri 300 metrih je sinja barva zmanjkala, videl sem samo *e vijoličasto in zeleno, ki je bila premedla, da M Ji našel pravo ime.
Do nekako 30 metrov sem oparil mnoge vršinskih rib. Večina teh je imela hrbet ultramarinske barve in bel trup: znana zaščitna mešanica temnoainjih valov tal bele pene oceanskih voda. V globini 40' metrov sem s presenečenjem zagledal stekleno, prozorno, kakih H cm dolgo telo jegnlje, ki je počasi splavala mimo našega okenca. Se niže sem videi temnobarvne črve ali rakce. Ne bi jih opazil, da si nisem pomagal s svetilko. Svetloba iz okenca je pritegnila tudi posebne »svetlobne ribice«, ki so znane po tem, da Izžarevajo mavrično pisano svetlobo. Dvakrat ali frikrat sem eelo opazil svetlobne organe, toda samo za hip. Mimo nas so se motale tndi zlate jegulje ter stikale okrog vabe pred okencem. Te jegulje so prav posebne vrste: neskončno vitke in imajo silno tenka in rahla usta. Težko bi si jih človek predstavljal drugje kakor prav v tej okolici. Med odraslimi jeguljami so plavali tudi mladiči, ki so pa komaj vidni, ker so prozornega telesa, tako da se človeku zdi, da ima pred seboj valujoč trak vodnega tkiva. Ko nas je že obdajala popolna tema, so naju presenetili posebni rakci, prozorni kakor kristalno steklo, Tu in tam se je zablisnila svetloba kakega tujega, ploskega lupiničajrja. : ;	-
▼sak meter globine je prinesel aova
čudesa. Videl si ribice, jegulje, rakce, bitja na poj živalskega na pol rastlinskega telesa, ki jim znanost doslej še ni našla imen. Cela vrata teh rlble je popolnoma preustrojena za življenje ▼ takšni temi ob tolikšnem vodnem pritiskn. Najbolj presenečajo človeka svetlobne iskre, ki tl ▼ očesni mrežnici vzbujajo vsakovrstne odtenke ter so tem živalcam obrambno in samoohranitveno sredstvo.
Nenadno je zabrnelo po telefona: »Štiri sto petdeset metrov«. Pritisnil sem čelo na steklo, a znnaj je hlla popolna tema. Tu sva še videla eelo vrsto najbolj čudovitih sip in neskončno vrst znane »zmajske ribice« z dolgimi čekani in vitkim svetlim telesom. Svetlobni organi so pravilno razvrščeni po vsem telescu in dajo močno svetlobo.
Vtis imaš, da za ta svet veljata samo dve glagolski obliki enega in Istega glagola: »jem« ln »jedo me«. Vse se preganja. Ena vrsta teh žlvallo preži na drugo t odprtim gobcem. Tn vidiš svetlo sipo, ki žene pred seboj drobne prozorne rakce, tam spet majsko ribico, ki podi trop svetlih Jegulji«, dokler počasi ae priplava k okencu posebno čudno stvorjena riba, ki Jo Je sam trebuh, tak« da se ti zdi, da plava po vodi zaprt mešiček, če ne bi videl odprtega gobca na enem ln repne plavuti na drugam konon.
Oceanografski zavod na Bermudlli J« dal nova imena neštetim živalskim vntam ter Jih tudi spravil v prave razrede. Potapljači so vedno bili pridno na delu ter prinesli s seboj ogromen znanstven plen. Posrečilo se je eelo, da so spravili na površje nekaj teh žlvallo živih, ker so bili toliko previdni, da so jih takoj spravili v ledeno-mrzlo vodo. Vendar imajo znanstveniki za Progasta »morska zvezda« Iz sreda jih morskih	poskuse z njimi	zelo malo	časa, ker se ži-
plnstl je po morski bilki zlezla v višino IM a	valioe	zaradi zmanjšanega	pritiska ne	po-
pod vodno gladino. Njene ovijalke so prav tako	čutijo	dobro v	znanstveni delavnlol	ter
občutljive in spretne kakor lovke morske sipe	kfnalu	poginejo.
»Batislera« ali globinska krogla Iz jekla, a katera so raziskovali d odej aezaane morske globine ter odkrili nova čuda živalskega sveta
vlago, ter posebno pripravo za odstranje-	od telefonske žioe. Pri Ho Je poročilo, da
vanje prevelike množine ogljenčevega dvo-	sva v globini M metrov, potem 100 metrov,
kisa.	Edino kar sva videla, je bila rahla epre-
Bili smo pripravljeni. Gledal sem po	memba iz somraka v mrzlo sinjezeleno oke-
morju in na nebo, na čolne in prijatelje ter	lioo. Ko sva dosegla 300 metrov, se je tova-
se počasi spravil v jekleno kroglo. Ko sem	riš s strahom obrnil proti vratom, ker Je
zlezel skozi odprtino, sem se skobalil na	zapazil, da Je voda nicala v notranjost,
mrzla, trda tla. Takoj Bem še zahteval bla-	Zbrisal sem kaplje in videl, da je voda kap-
zino. Za menoj se je priplazil tovariš in	ljala še naprej. Vedel pa sem. da se bodo
vrata bolj zatesnila, ko bova dospela v večjo globino, vendar me je rahlo zaskrbelo, ka-- ŠIB	bo’ kadar ee bova PoSasi dvigala in se
ho pritisk zmanjšal, tako da se bodo vrata : -	nekoliko raztegnila.
'	J*	Zdaj sva bila v globini, - kjer H nikoli
sisK'--'v zgodovini človeštva ni bilo nobenega žl-
vega človeškega	bitja. Prva sva bila, ki
sva gledala in z	začudenjem strmela v vso
'	»	"'“jM	tujo svetlobo okrog naju. Bilo je bolj tuje,
i.’ .,ani^8g||||gj kakor bi sl mogel kdo V domišljiji pr*d-
*	V.	2*	Sta vi jati.	M
» "* *	9	Čepel sem pri oknu ln gledal temno mo-
~	jJi-«	s*-s- drino, ki je še	Blkdar poprej v življenju
„	nisem videl. Se oči niso bile navajene;na
pr"-,	’	novo barvo. Kar naprej sem po telefonu HI-
■?	--	cal, kako sijajno	je, kako lepo Je, ker nisem
'' "	'	?	‘	~}-'l	i	,>	7	našel drugih besedi. Gospodična telefonistka
"S:	' "	"	V’ -	-	'	i* zapisovala vsa moja opazovanja, ln ko
PSi' A. -	.	,	"	*	sera pozneje svojfl, opombe prebiral, sem se
KS S'" J-’ '	-	'	u	'V-'1"«--'."...	.	-	*	moral čuditi, kakšne otroške besede so mi
▼rele iz ust	.
p1*-. 1 »ffi’	'	1	f	1	J-/-	'	'J'	u,-~--ry*;	Ko sva se 'pogrezala Se globlje, sva oba
nestrpno čakala, kdaj. bo izginila sleherna
-	^	V	/	i?	™	svetloba. Zdaj zdaj se je zdelo, da bo na-
stopila popolna tema. Najbolj čudovita stvar ;	pri vsem tem potapljanju je bila morda ta.
r	|	da ie je svet strašno počasi pogrezal iz
■i i. 1™ i ■, r i . m' ... 'i. m i-- .«■ • - - - . ■ ■'» ■■	temne modrina v še bolj črno modrino. Po-
tem mi je hipoma prišlo na misel, da tu Največji enostanlčar aa sveta Je enostanlčna alga »halleystts«,	ki	Ji	ljudje	na	Bermndih p«-	sploh ni noči, ker še ni bilo nikoli dneva,
vijo »morske steklenice«. Videti so kakor veliki smaragdi, ki jih je morje vrglo na kopno	i^o sva se zavedala globin«, sva čedalje
m«nj govorila. .	~	T
»800 metrov,« je brnel (rias po Ilci. Tega trenutka ne bom .pozabil vse svoje življenje. Pol ure kasneje sva že bila spet na krovu ladje in čakala, kako bodo odprli vrata in okno. Ko so odvili silne vijake, je sikal ven notranji stisrijoni zrak, ker je bil bolj stisnjej kakor v zunanjem svetu. Vendar se nisva počutila slabo. Končno so se odpfla velika vrata in sončna svetloba je lila v temno kroglo. S privijal sem se pokoncu, pa pri tem začutil hromost v bedrih in nogah. Noge so mi odrevenele, in ko sem odmaknil blazino, sem opazil, da sem ves čas sedel na velikem »franoozu«. Po nekem naključju sva ga vzela s seboj ln ga pozabila v kabini. Njegovi ostri zobovi so se mi tako zarezali v zadnjico, da se$l bil zaznamovan še ves teden. Sonce se mi j« zdelo mnogo bolj rumeno, a vendar ne tako lepo kakor modrina na dnu oceana.
Pet dni kasneje smo spet odpluli na široko morje, da 1£ se znova potapljala.
Medtem sva kroglo v marsičem popravila: notranjost sva prebarvala črno, da bi se ognila vsake običajne svetlobe. Vzela sva s seboj knjige, pisalne potrebščine In obširno barvno lestvico# da bi lahko določevala .nnanjo svetlobo ali temo. Pred okenci sva imela svetleč« s« trn« ln eel kup sip za vabo.
2e kmalu pod vodno gladino sem videl, kako je svetloba prodirala skozi okna kakor skozi kako čudovito okno stonlloe. Tu ln tam sem zagledal nejasno gmoto morskih alg.
Ko «no bili kakih 16 metrov pod gladino, sem prosil, naj nas spuščajo bolj počasi. Imel sem s seboj velikega morskega rakca, s katerim som hotel delati razne poskuse. Zivalica ni bila več škrlatna kakor poprej, temveč sl je navzela temnočrno barvo z oranžnim odtenkom, Odprl sera knjigo, v kateri sem imel v barvah naslikane živali, ki živijo v globinah oceana, in ko sem pogledal na sliko svetlordečlh rakcev, je bila podoba črna kakor noč.
Ves čas sem skrbno opazoval spreminjajoče se barve deloma s prostim očesom deloma s spektroskopom. Kmalu je bila čeljust zmajske ribice. Zobje se gibljivi	ter	se	okolica rdeča ter	se polagoma pretopila v
poležejo navznoter, ko gre hrana skozi	čeljust,	oranžaHto barvo.	V globini 100 metrov je
a se takoj zopet zravnajo, kakor da bi	bili	aa	bila vrs barvna	lestvica temnejša, rumena
vzmetili	barva je skoraj docela izginila ter se močno
A	V
uredila sva sl, kakor sva najbolje mogla v tako nerodnem prostoru. Sicer je merila krogla meter in pol v premeru, toda zdelo se mi je, da se manjša, čim dlje sem bil v njej. Spravil sem se k oknu, medtem ko je tovariš nadzoroval naprave in si nadel slušalke. Na krovu ladje je bila gospodična telefonistka in po njej smo imeli edino zvezo s zunanjim svetom. Na moje povelje so vhod v kroglo zadelali z 300 kg težkimi vrati, ki so jih pritrdili z debelimi vijaki. Potem so še zatesnili okna in tako sva bila ločena od zunanjega sveta. Le tn pa tam je
Nadaljevanj* t T. itranL
Ta živahni mladi Bernaele Je močno užival nad njegovo preproščino, ko je za trenutek verjel, da bi utegnilo tako biti. Ta lahkomiselni mladi Barnacle je docela dobro vedel, da ni tako. Ta površni mladi Barnacle si je bil oddelek »uredil« za ne. kako zasebno tajništvo, da bi mu bil n« razpolago za sleherni *astni grižljajček, ki mu je prišel pod roko; ln docela je razu-mel, da mora biti ta urad politično-diplo-matlčno slepilno kolesce pri stroju, ki naj pomaga pravim gospodom, ki so na gorkem, držati zunaj tiste, ki bi se radi delali gospode. Ta odrezavi mladi Barnacle je skratka bil na tem, da bo postal državnik in voditeljska postava.
»Ko bo zadeva, naj bo kakršna koli le, pravilno v oddelku,« je nadaljeval ta bistri mladi Barnaele, »potem boste zdaj pa zdaj lahko potipali, kako kaj gre po svoji uradni poti. Ce bo prišla pravilno v ta oddelek, potem boste morali zdaj pa zdaj pogledati in povprašati po tem oddelku. Morali jo bomo pošiljati na desno in na levoi In če jo bomo kam oddali, boste potem morali pogledati za njo. Č« se bo spet kdaj vrnila k nam, potem bo bolje, če pridete pogledat nas. Če bo kje obtičala, boste morali po. skušati, kako bi jo porinili naprej. Ce bo. st« pisali glede nje drugemu oddelku in potem spet temu oddelku ln ne boste o njej zvedeli nič zadovoljivega, potem bo pač najbolje, da plšet« naprej.«
Arthur Clenman je bil videti močno neodločen.
»Toda vsekakor vam moram biti hvaležen,« je rekel, »ker ste bili tako prijazni.«
»Zakaj neki,« Je odgovoril ta očarljivi mladi Barnacle. »Poskusite to reč in poglejte, kako vam bo pogodu. V vaših rokah bo, da nehate z njo kadar koli, če se vam ne bo zdelo. Najbolje bo, če vzamete kup obrazcev s sabo. Daj mu kup obrazcev!«
Ko je dal tako navodilo številki dve, je ta Ukrivi mladi Barnacle vz«l nov zagra. bek papirjev od številke dve in številke tri in jih odnesel v svetišče, da bi jih daroval predsedujočemu maliku Crada za za. pletanje preprostih zadev.
Ko steklo prozoren Inplnlčar. Tega velikega prosojnega raka s velikimi očmi, ki mn Je znanost dala ime »eystisoma«, so prinesli Iz globine 18Mm. Dva primerka se celo živa spravili aa površje
»Zmajska* ribica«, li živi v morski globini m. Za očmi Ima zlatornmeni »svetilki«, po trebuha pa dve dolgi vrsti enako razporejenih »žarnic«. Iz spodnje čeljnstl ji raste tipalka, ki je sedemkrat tako dolga kakor ribica sama ter ji v popolni temi Izborno služi
SebrtltleilCf • aredoiks Mirko Javornik / Uerausgeber • izdajatelj: in». Jnie Sodja / P0r die Ljudska tiskarna • ta Ljudsko tiskarno: Jože Kramarit / Oredoiiito, oprava in tUkaroa; Ljubljana, Kopitarjeva ft.
Telefoni 44*01 do 40-0$ l Bokojpisov ae vrufamo > Mesečna naročnina 6 Ur, za inozemstvo 12 li»