GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki Ste^r. 99. JST©"W" Morris:, ±2. decembra 1900. XiO-fcO VTTTn Nesreče. Železnične nesreče. Philadelphia, Pa., 8. dec. Eks presni vlak Philadelphia, Wilmington & Baltimore železnice zadel je danes pri postaji Gray's Ferry v West Philadelphiji ob tovorni vlak. 20 potnikov in železniških služab nikov je težko ranjenih iu nad 30 lahko. Vlak je imel več salonskih vozov z washingtouskimi iu baltimorski-mi potniki. Od salonskih vozov ni uiti jeden poškodovan, pač pa dva navadna potniška vozova. Ranjence prevzelo je železniško vodstvo v oskrb. Pittsburg, Pa., 8. dec. V predmestju Rankin zadel je voz poulič ne železnice ob lokalni v Cumberland vozeči vlak Baltimore & Ohio železnic*, vsled česar je nepoznani mož oBtal na mestu mrtev, a jedna ženska smrtno ranjena. Deset dru-zih potnikov je težko, n deset lahko ranjenih. Nesreča seje pripetila vsled t^ga, ker je na tiru poulične železnice le žal pijanec, kterega je hotel kon-duktor odstraniti, a med tem ča-■om pripetila seje nesreča. Pijancu §e ni zgodilo nič žalega. Lokomotiva prekucnila. Richmond, Va., 8. dec. Pri Wai-denu se je pripetila nesreča na Richmond Belt črti, k ter a je tirjala človeško žrtev. Trideset tovornih vozov so hoteli potisniti na stranski tir. Strojevodja je mislil, da je izogib&lišče zaprto iu odrinil vozove, kteri so na drugem koncu stranskega tira zopet pridrdrali na glavni tir. Uro pozneje je trčil ob te vozove proti severu vozeči tovorni vlak. Lokomotiva se je prekucnila iu zmečkala kurjača, strojevodja pa je ostal pri življenju. Mnogo tovornih vozov je bilo porušenih in ob železniškem nasipu nakopičene razvaline so prouzročile večurno pre-trganje prometa. 8 osob utonilo. Erie, Pa., 9. dec. Vsled neyihte, ki je razsajala na jezeru Erie v mi-nolej noči, se je jadranka ,,Charles Foster" potopila. Ladija je bila last I. Corriga in vozila je železuo rudo med Duluthom in Erie. Kap -tan, šf-st mornarjev in kuharica bo utonili. Razstrelba v železničnem predoru Ogdeu, Utah, 10. dec. Iz Aspena, Wyo., se j.orofra, da se je v bliž njem železniškem predoru pripetila razstrelba zaradi vnetja plinov ; pet osob je usmrt^nih, mnogo ra njenih. Najmodernejši svetovni trust. Washington, 7. dec. liaje iz izvirnega vira se danes potrjuje zjed • ujeuje vseh velikih stavbarjev vojnih ladij v Zjeduijeuib državah kakor tu li glavnih tvrdk Evrope. Preds^duik Cramp Co. v Philadelphiji je pooblastil včeraj gotove časopise priobčiti, da njegova družba išče zvezo s tovarnarji oklopuih plošč, livarnami topov itd., da bode Cramp Co. zamogla postaviti v vsakem oziru dogotovljeno vojno ladi-jo. Jednako, je rekel gospod Cramp, nameravajo angleški in nemški atavbarji ladij. Kar pa dobri mc ž ni povedal, je dejstvo, da se vrši zjediujenje največjih tovaruarjf v Amerike, Arglije, Francoske iu Nemčije modarue obrti ladijnega stavbarstva. V koliki meri bode to zjediujenje vplivalo na cene novih vojnih ladij, sedaj še ni znano, tu ii kaj uataučuejega o m* dsebojni pogodbi ni bilo mogoče izvedeti. Zastopnik neke evropejske tvrdke la-dijestavbarstva je rekel daneB večer, da je bila dotična pogodba minoli teden podpisana v Florenci v Ita-liji. Umori in samomori. Morilko otroka zaprli. Alico O'Donuell, ktera je v petek večer prerezala vrat 18 m^sec^v staremu sinčeku James Jonesa v Brooklynu, N. Y., so v soboto zaprli. Na policijski postaji je pripovedovala zgodbo grozovitega hudodelstva, kterega je izvršila v blaznosti. Ako je ta blaznost minljiva ali trajna, dognala bode zdravniška preiskava. Z vsemi znaki blazne ženske in med blaznim smehom je pripovedovala sledeče: „Stara s^m 36 let, ime mi je Alice O'Donuell, rojena sem v Do-negalu na Irskem. Leta 1897. sem prišla v Ameriko se preživela kot izurjena strežnica bolnikov. Imam dete, kt^ro je eedaj staro leto dni in se nahaja v zavodu za najdene*. Z g' spo Jones sem se sezna-mila ko se.-u jej stregla v otročji postelji. V četrtek so me poklicali, da bi jej zopet stregla iu mi izročili v varstvo malega Arturja. Ko s^rn ga držala v naročju, spomnila sem se na nuje dete in njegovo obo,4o. Tu mali Arthur, kteri je imel vse, kar se le z denarjem kupiti zamore, obleko, igrače poleg najfiuejše postrežbe in pripovedoval je tolfko o božiču, da mi je trgalo srce, ko sem se spomnila na svoje dete v zavodu. Ta misel vzbudila mi je srd in sklenila sem, ker moje dete ne more vživati takošnjega življenja, naj ga tudi drugi ne. Po večerji vzela sem malega v kuhinjo. Povedala sem mu, da ga bodem usmrtila, vsled česar se je srčuo smijal Pripovedovala sem mu kako bode z drugimi umrlimi otroci lepo imel gori v nebesih. Tako je zaspal v sanjah o nebesih kamor sem ga hotela poslati." — Pri teh besedah je zagnala žena oni grozoviti smeh, kt^ri je laBteu blaznim in kten mora pre-suniti najbolj vtrjeuega moža, in potem nadaljevala : „Prijela sem otroka za lase in mu z britvijo prerezala vrat. Niti glasa ni dal od ssbe. Položila sem hudo krvaveče truplo na tla, si umila roki in pobegnila skozi zadnja vrata, k<-r i e bi bila mogla prenašati tarnanje matere pri prgledu svojf ga mrtvega ljubljenčeka." Morilca deklice obesili. Himiltou, Ont., Canada, 7. dec George A. Pearson, kt^ri je noaorii svojo ljubico, je pok« ril svoje hudodelstvo ni vešalih v tukajšnji jet-nišuici. Srčno je 22letni moriiec nastopil svojo slednjo pot. Meseca septembra je Pearson ustrelil 17-letuo Ano Gnili i, ker ni marala zanj. Besen morilec. Seattle, Waso., 7. dne. V b^Btio-sti je 221eten Viljem Seaton iz De-C&tnra, 111., na farmi pri Sand Poiutu, 9 milj od tu, učinil grozovit umor. Seaton je stanoval tam pri sorodnikih, ktere je včeraj večer napadel s Bektro i ti vse pobil. Njegov stric Daniel Ricnards je na mesiu mrtev obležal; njegova omo-žena sestra goepa Roy Clark in njena dva otroka v starosti Sin 10 let pa imajo strašne rane na glavi.' Jeduemu otroku bodo morda še ot^li življenj', drugi pa uemore dol-g) živeti. Pri materi je nekoliko upanja, da okreva. Besni zločince je trikrat ustrelil na deputy šerifa, kteri ga je hotel zapreti in morali so ga preje dvakrat raniti predno se je poda'. Njegove rane uiso nevarne. V ječi je rekel Seaton : ,,Hotel sjm pravzaprav umoriti samo mojo sestro, ker so me njena dejanja razkačila. Potem pa ko sem videl kri, sklenil sem umoriti vso družino. Pobil sem otroke in krvaveča trupla vrgel v hlev. Potem sem še: nazaj v stanovanje, našel strica spečega na naslonjači iu mu s sekiro odsekal glavo." Seaton je še prav posebno povdarjal, da ni kakor ni blazon. Zopet linčanje. Richmond, Va., 7. dec. V južnem delu Wythe county a je včeraj 23* letni zamorec Daniel Long oskrunil belopoltno ženo, soprogo Robert Fisberja, ko je svoji žrtvi zadrguil vrat. Longa so vjeli po noči v Ivanhoe, tri milje od prostora njegovega hu dodelstva, in ž njim tudi njegovega pajdaša Lewis Halla, kteri je pri zločinu stal na straži. Pripeljali so ju pred gospo Fisher, ktera je Longa takoj spoznala. Na potu v ječo je kakih sto mož broječa tolpa iztrgala vjetnika uradnikom. Hoteli so zločinca takoj obtsiti na drevo, t da vrv se je dvakrat utrgala, zato so privezali zamorca k drevesu in ustrelili. Tudi njegovega pajdaša Halla bi bila kmalu zadela jednaka oaoda, toda kouečuosose liučarji nekoliko pomirili, mu samo raztrgali obleko raz život in ga strašno pretepli. Rome, Ga., 7. dec. Soproga Josipa Whitea so našli danes popo-ludne na njeni farmi 12 milj od tu z razbito glavo. Tiuplo je bilo skoraj popolnoma slečeno in je bilo iz raznih znamenj sklepati, daje bila žena oskrunjena. Šerif in vse prebivalstvo je na nogah in išče zlo čince. Odtegnil se smrtni obsodbi. Iz Portsmouth, Va., se javlja, da se je v tamošnji ječi usmrtil pred par dnevi vjeti zamorec in morilec policijskega nadzornika JameB Walsha, Wm. Bullock. Bullock je bil pravi desperado in bi že davno moral biti usmrten na vešalih, ako ne bi ušel iz ječe v Freehold. Dne 13. nov. 1S99 umoril je zamorec v s/ojej hiši policijskega nadzornika, ki maje dostavil sodni poziv. Bullocka so v South Amboy vjeli in bi moral biti dne 16. marca obešen, kar je pa takratni jury preprečil. Pri drogi iu tretji obravnavi bil je zopet na smrt obsojen, toda sodišče mu je dopustilo zopetuo ponovitev obravnave, na kar je zamorec uš-d. KoueČuo so ga vendar vjeli, ali sodil se je sam in segel po življenju. Ruskega morilca zaprli. Wilkesbare, Pa., 10. dec. Danes zvečer je zvezni detektiv v Plymou-tbu zaprl Stanlpy BartoBiewicza, izobraženega Rusa Vjetnik je ob-dolžen umora ruskega vjetnika blizu Moskve. Bartosiewicz je prišel Pred letom dni v Ameriko Sedaj ga bodo poslali nazaj na Rusko, kjer se bodo imel zagovarjati pred s >duijo. Ubegli jetnik smrtno ranil šerifove pomočnike. Indianapolis, Iud., 10. dec. Tukajšnji šerifovi ljudje zasačili pri Logansportu ubeglega kaznjenca Kuhna; nastal je boj, vendar je lopov ušel iu več zasledovalcev smrtno ranil. Sedaj ga zasleduje milica. Roparski napad na 5. Avenue v New Yorku. D*a elegantno oblečena lopova napadla sta dne 10 t. m. zvečer na 5 Avenue v bližini 78 ulice gospo Hattie Guggenheim soprogo znanega newyorškega trgovca z diamanti, ki je ravno prišla s svojo materjo iz Ceutral Parka. Lopova Bta jej odvzela denarnico, v kterej je bilo k sreči le malo denarja. Izjemoma posrečilo ee je policiji napadalce vjeti, ktera sta Henry F. Harding in Arthur Brooks iz West New Yorka. Oblečena sta bila elegantno v finih čevljih in na ro-kah imela rokovice. Iz delavskih krogov. Štrajk telegrafistov. Chicago, Ills., 7. dec. Položaj štrajka na Santa F6 železnici se še ni nič premenil. Podpredsednik železnice je rekel danes, da promet osob iu tovora vsled štrajka telegrafistov nikakor ni oviran, in da vlaki redno vozijo. Na mesto telegrafistov nastanili so može, kt^ri odpuščajo vlake točno po vožnjam r_-du. Železuična družba bode na stanila neunijske ljudi in nobenega telegrafista poslala tja od druz h črt Da bi se razširi i štrajk po vs» h črtah se ni bati. Pač pa s je bati glavnega štrajka, vsled česar je že-leznična družba ukrenila že svi je uredbe. Galveston, Tnxas, 7. dne. Včerajšnje poročilo, daje štrajk telegrafistov ustavil promet na Gulf, Colo rado tfc Santa F6 železuici ni bilo resnično. Vsi vlaki bo loeedaj redi o vozili, ker so prostore štrajkarj^v nadomestili s telegrafisti druzib oddelkov. Nobena stranka ne po sk uša pričeti posredovanja. Nov štrajk telegrafistov. Chicago, Ills., 8. dec. 2000 telegrafistov Atchison, Topeka rk. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Tod« ako si kdaj pokuail SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAO LIJTDEN, • • • SIOE. PRODAJA SE P0V80DI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. J Entered as second classmatter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". at slovenskih delavcev v Ameriki. . zdajatelj in nredni*: Published by F SAKSER. U)9 Greenwich St. New York City. N h loto velja list za Ameriko $3.-—, Ttt pol leta..............$150' £a Evro^ ** v«6 leto • • • Bid' 7 ~"' . pol leta .... ii 3.50, čatrt leta . . . „ 1-'«- / Evropo pošiljamo list skupno dve številki Naroda1 in izhaja vsako 2-er,\. 1-- g-.as naroda" (,, Voick of the People41) Will be :§aed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Pomen začenšega militarizma za notrajne politične razmere je bil, kolikor srno zamogli videti, kouiaj omenjen. Da bo ie tudi meščanstvo srednjih slojev okusilo to stran militarizma bodisi kot davčno breme, bodisi iz druiih vzrokov, tega ljudj6 še ne vidijo. In kar namerava zvezno soldatesko gojiti kot glavno za -slom bo imovitega razreda proti pun-tarsko mislečimi delavci zadeva, so s tem pač skrivaj zadovoljni. Vojne debate z 03trim napadom od strani opozicije prihranjene bodo morda oatale do vstopa delavskih zastopnikov v kongres. Meščanstvo evropskih dežel je glede militarizma zelo mlačno postalo iu prepirljive napade v tem oziru skoraj izključno socialdemokratom prepustilo. Ame-rikansko meščanstvo kolikor je namreč pri mil i turizmu vspstrausko interesovano se iz današnje mlač nosti ne bode nikdar prebudilo, ako bi bilo tudi iz bojazni pred delavci. Zapadni velikan. Za oglase do 10 vrstic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoBti se ne uatisnejo. Det ar naj se blagovoli poslati po \fon i v Order. pi spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivp-'išče naznani, da hitreje najd enje onsl jvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite . r.*c'ovora: „G!as Naroda", i ^-eeuwich 9t Now Ycrk City. Telefon 3795 Cortlandt. Kas r&vjfsi napredek. Kdo bi bil še pred desetimi leti na kaj tacega misi-l? Debata radi militarizma v kongresu Zjed. držav ! K.ir dežela v svojem dosedajnem čudovitem razvitku ni poznala, kar nismo nikdar pričakovali, kar napredovali elementi vseh narodov etare Evrope smatrajo kot nazad-;»ško prikazen— potrebno se proti militarizmu bojevati parlamenta-ričnim potom, to imamo sedaj tu v Z jed. državah kot najnovejši napredek v minolem desetletju in ob kor.cu starega stoletja. In i am se s tem tako strašno mudi, ds. kongres takoj po svojem shodu k novem zasedarju, ni naš.d n:* boliš-ga posla nego rešiti vojno debato. Seveda tu ni umeBtna nikaka primera s pristojnimi debatami v evropskih državnih zborih. Tako daleč ,,danes" v Ameriki še nism >. Naš militarizem tiči še v plenicah, ako se je tudi pričel tako uspešno. Zato vidimo tudi domačo vojno debato še nerazvito. Eni taje s popolno zavestjo svoje lažnjivosti, da bi se kaj jednac^ga kakor militarizem pri nas krepko pojavljalo in tudi drugi ne vidijo prav razi iči.o k m stvar m»ri, ampak se zadevo ljijo s čisto tehničnimi razlogi. Edino resna opozicija v kongresu tudi ni izhajala iz izvornih nasprotnikov militarizma, ampak iz pravilnih autiekspansioniBtov, kteri so novemu vojnemu predlogu nasprotovali le, ker naj bi služil v podporo razš.rjevalni pol tiki. Oni niso heteli dati denarja in tudi ne svojevoljno oblast glede postopanja predsednika, samo da bi storili kako uslugo delu velikega kapitala v iztočni Aziji. — Pri ten so prišli do besede ideologični anti-imperial isti, kteri za prave nevarnosti militarizma v svoji lastnosti kot silno orožje v rokah vladujo-čega razreda še nimajo popolnega razuma, in bi ta dovoljenja veseljem dovolili, ako bi mislili, da bedo isti služili,,narodnim" namenom po njihovem smislu. Vsekako pa smo imeli že prve debate o militarizmu. Lahka zmaga vladinih politikarjev nam jamči za to, da bodemo po enkrat izvolje ni poti tudi dalje korakali. In d; p r tds€dniku kakor McKinleyu, najvišjemu služabniku amerikanskega velikega kapitala podele oblast moč armade do gotove meje svojevoljno zvišati, kaže dovolj razločno, kum nameravajo v bodoče jadrati z militarizmom. Nanašajoč se na članek o letnem poročila višjega k-misarja viadine-ga fiuančnega oddelka, kt^r^gasmo v zadnji številki „Glas Naroda" priobčili in uvažajoč v njem označene ogromne številke tičoče se našega državnega zaklada, hočemo danes, da ustr- žemo občni želji ca njenih naših Čitateljev, še nekoliko o n a šoj izvoznej trgovini, kakor tudi o rjenem vpljivu na delavstvo razmotrivati. Glede trgovine se zamoremo o njej kratko izraziti, da kaj siičnega še ne pamti zgodovina trgovstva, kajti trgovina Zjed. držav v inozemskem delokrogu je uprav velikanska. V minolem letu prodalo se je v inozemstvo za 1354 milijonov dolarjev naših pridelkov in izdelkov, d očim znaša vrednc.st uvoza le S50 milijonov dolarjev. Velikanski izvoz poljskih pridelkov In v področje poljedelstva spadajo-čih izdelkov, imamo vsekako pripisati „dobrini časom", ki vladajo v Evropi kakor tudi jugoairikan-skej vojski; vrednost omenjenega izvoza je dosegla svoto 835 milijonov d jlarjev. S-3 izdatneje se je pomnožil izvoz tovarniških izdelkov, kteri sedaj prt-seza dovoz teh izdelkov. Od vsegu dovoza zavzemajo surovine svoto 302 milijona dolarjev, dočim one za tovarniške izdelke le 8S milijonov dolarjev. Ako k tem pripoštejemo dovozuo blago tropičnih pokrajin, preostaja le za kacih 250 milijonov tovarniških izdelkov, ktere nam je poslalo evro-pejsko inozemstvo. Iz vsega tega je kaj razvidno, da se bodo Zjed. države v primerno kratkem času povspeie na vrhunec svetovne trgovine, kajti prednjimi j« edino le Anglija, ktere trgovina pa le počasno napreduje. Vpoštevati moramo tudi, da so Zjed. države s trgovino takorukoč stoprav pričele. Razne surovine kakor premrg in železni na pridobivajo se v ogromnih količinah in bo že sGdaj ceneje kjt v Evropi. Večja plača ktero dobi vaja ameriški delavci negoevro-pejaki, nikakor ne prouzroča podra žitve predmeta, kajti s pomočjo mehaničnih naprav, ktere se kjer koli mogoče napravijo, se tudi več pridela, nego po primitivnem evro pejekem sistemu. Dt-žtda, ktera poseduje ogromne količine surovin za primerno nizke cene ter jih dobičkonosno izde'uje, pa mora ko nečno postati zmagovalka nad vsemi svojimi tekmeci. Sicer takozvane ,,amerikanske nevarnosti" tekom minolih let v Evropi niBO občutili, ker so se ta mošnje obrti — čeravno počasno, — toda vendar povoljno razvijale. Toda kaj lahko se to spremeni; ako nastopijo v Evropi slaba leta, potem bode tudi evropejska obrt ob čutila moč ameriške joj tekmovalke! Uvoz izdelkov ameriške obrti Nemčijo, prc-uzročil je ze v nemških obrtniških krog h nekak strah in ijojazen, vsled česar so Be glede zvi šanja uvozne carine slednji združili z agrarci. Kakor znano izvažajo ameriški tovarnarji ,,preostauek11 svojih proizvodov za nižjo ceno v Evropo, nego ga na domačih trgih prodajo. To skušajo tudi zapadne in srednjeevropejske države posnemati, kar pa nikakor ne morejo praktično izvesti, ker bo ravno premajhne. Gospodarski pritisek Amerike na Evropo bode toraj vedno rastel, in posledica temu je, da se mu Evropejci morajoenergično postaviti v bran, kar se bode storilo seveda zopet na troške tamešujega delavstva, kterega stan bode od dne do dne slabeji. Poleg tega postanejo pa tudi Zjed. države Bvetovna novčna blagajna. Letošnji izvoz preseza za 553 milijonov dolarjev uvozno vrednost; v zadnjih štirih letih približno za dve miljardi dolarjev. Od tega moramo seveda odšteti izdatke v inozemstvu potujočih Američanov, donar, kterega so slednji v Evropo poslali, in svoto kojo so plačali za prevoz blaga preko oceana, — kajti prometna sredstva so večinoma last tujcev — vendar kljub temu je preostanek še vedno velikanski. Toda le mah del te svote pride v Ameriko v obliki zlatega denarja, večina ostane v inozemstvu, kjer se dobičkonosno naloži v nova podjetja. Ameriški kapitalisti bo v kratkej dobi posodili Nemčiji in Angliji denar* ktera posojila še vedno naraščajo. Ako Zjed. države svojo trgovino in denarne posle z Evropo nadaljujejo in vsako leto za jeduo milijardo več v Evropo pri »dajo, nego od nje kupijo, postati mora Evropa konečno uboga, kar nikakor ne pospešuje pri jateljskega razmerja med zapadom in iztoke m, toda temu Be ne more od pomoči. Ogromne številke, ktere označijo ameriško trgovino, pa nikakor ne smejo delavci smatrati kot veselim pojavom. Pol miljarde dolarjev vredni preostanek letošnje trgovske bi iance bode edino le povečal moč kapitalistov, ne da bi nudil delavcem kaj več zaslužka, ker kakor smo že omenili, ostane povečanje kapitala v inozemstvu, ker se na domačih tleh koristno upotrebiti ne more, kajti tu imamo tovarn itak že preveč. ,,Ugodna trgovska bilanca" nikakor ne deluje ugodno na prosperiteco ljudstva, temveč pomenja. le prosper.teto v el i c i h podjetnikov in posredovalcev izvoza. Za amb>nšKega delavca bilo bi vsekako bolje, ako Zjedinjene drža ve pol milijarde ,,prebitka" ne na-lož« v inozemstvu, temveč ako ga tukaj porabijo, kar je doseči z boljo in za boj sposebnejo delavsko organizacijo. Vzemimo slučaj, da je v Zjed. državah 20 milijonov delavskega ljudstva (uradna izvestja o delavstvu zadnjega ljudskega štetja še niso izšla), in da bi se označeni „prebitek" porabil le v neznatno povečanje njihove plače, bi ljudstvu Zjed. držav gotovo več koristlio nego kopičenje kapitala v inozemstvu, od kterega nimamo mi niti najmanj« koristi. Ako Zjed. države zatirajo Evropo, škodujejo v prvi vrsti delavstvu, kajti vsi :d zati ranja postane življenje v Evropi skoro nemogoč«, česar posledica je, da bode število evropejskih nasel-nikov vedno raslo, kteri takorekoč uničujejo že obstoječe delavske plače. Iz naših novih kolonij Novi boji b Filipiuci. Manila 7. dec. Z oddelkom ,,A" od 4. konjiškega polka in več ogle-duhi je general Fuuston onstran reke Nehico zadel na 100 vstašev Amerikanci so iste napadli, premagali in pognali v beg. Filipinci bo pustili štiri mrtve na bojišču. Porožnik Morrow je s 50 možmi 47. pešpolka zasedel Bulacan. Na povratu je prestal prasko z oddelkom dobro vtrjenih VBtašev in iste konečno pregnal iz utvrdbe. V ne kem boju blizu San Rcque je bilo usmrtenih baje50vstašev. Posebno marljivi so Filipinci na otoku Bo-hul, vsW česar bo poslali tja s< t-nijo vojakov, ker tam nastanjeni bataljon ni zadostoval. Vojna ned Boerci in Anglijo. Homatije na Kitajskem. Klanje kristjanov se nadaljuje. Peking, 6. dec. Ekspedicija nemških stotnikov Wmgate in Riderja seje danes vrni'a v tabor. Povodom potovauja niso nikjer zadeli na upor. Stotnika sta iz zanesljivih virov zvedela, da bo Kitajci v pokrajini Kwei-Hua Cheg pomorili lz švedskih in norveških nisjonar-jer, kakor tudi približuo 100 domačih kristjanov. Podrobnosti tega po-očila an uprav grozne. Win ga te in Ryder obiskala sta povode m svojega potovanja tudi belgijske mUijoneke postaje, ktere so bokserji in kitajski vojaki dalj časa oblegali. V P-kingu je aretiranje Kitajcev, ki nosijo skrito orožje, na dnevnem redu. Domačini zatrjujejo, da bodo dne 19 decembra v Pekingu upri zoriii spkšuo ustajo proti tujcem, česar se pa slednji ne boje, ker b čutijo dovolj močne, da odbijej-vsaki napad. Petdeset ladij tiči v ledu. Berolin, 9. dec. Kakor se iz T&kiua brzojavlja je zunajno pristanišče z ledom pokrito in petdeset ladij tiči v ledu. De Weta ustavili. London, 8. dec. General Knox brzojavlja iz Bonxville, da se Dh Wetu ni posrečilo priti čez Oranje reko, ker je močau oddelek Angležev zasedel most pri Cumassie. Obrnil se je toraj proti aeveroisto-ku iu moral na svojem begu puBtiti 500 konj. Nameravani napad v Kap kolonijo je bil primoran za sedaj opustiti. Oliwal North, Kap kolonija, 7. dec. General De Wet se nahaja — kakor že večkrat — v nevarnem položaju in potreboval bode vso strateg:'čno premetenost, da sedaj uide. Z močnimi britiškimi kolonami na treh straneh iu dvema naraščenimarekama spredaj, upajo Angleži sigurno izvršiti najvažnejše vojne operacije vse vojske, oziroma vjeti De Wetovo armado. Pretoria, 7. dec. Sto Novozeland-cev je pri Rhenostor Kopu prestalo hudo bitko. Ljudje bo be bojevali z veliko hrabrostjo 17 ur, zgubili vse častnike in razuu tfga 30 mrtvih in ranjenih. Johannesburg, 8. dec Sem je dospelo poročilo, da s<> Boerci blizu Kriigersd rpa vjeli 17,000 za Angleže namenjenih ovac. Kriigersdorp je 20 milj od Johannesburga. Kapstadt, 8. dec. Lord Roberts je prišel danes iz Port Elizabeth iu bil slavnostno sprejet Na potu do vladinega poslopja ga je spremljala navdušena množica ljudstva. De Wet obkoljen. Pretoria, 10. dec. Boerski poveljnik general Christian De Wet je ugnan med Caledon in Oranja reko ob meji Basutolanda. Kei sti obe reki hudo narasli se mu bode komaj posrečilo uiti, tudi ako bi prišel nazaj čez Caledon. Britiške ko lonije zasedajo vse prilaze iu ceBte proti severu, da preprečijo beg. V tukajšnjih vojnih krigih se zelo vesele, ker seje posrečilo De Wetu zabramti napad v Kap kolonijo. London, 10. dec. Tu pričakujejo lord Robertsa dne 3. januvarja. Princ Wales ga namerava pri izkrcanju sprej- ti in spremljevati v London. Put-m bode zahvalna slavnost v katedrali sv. Pavla. Kanadski polk je danes zjutraj odpotoval v domovino. Na kolodvoru se je zbrala množica ljudstva. Ko so se Kauadci vsedli na vlak, peli so vojaki med sviranjem vojaške godbe ,,Auld Long Syne" Cornelius Vanderbiltovi milijoni. Zapuščino pred letom dni umrlega železničnega kralja Cornelius Vanderbilt star., ktero so sodnij-skim potom cenili na $72,500.000, bodo v kratkem razdelili. Starejši sin C melius ml., kterega je oče radi njegovega zakona z ,,ubogo" deklico izobčil, bode dobil samo $1,500,000. Njegov brat Albert, kteri je postavljen glavnim dedičem, dobi $44,500,000. Od te svote je odstopil «6,000,000 Corneliusu Razun tega dobe: Vanderhiltova vdova 2 miljona dolarjev in na leto $250 000; omožena hči goBpa H. P. Whitney 88,500,000; Reginald in Gladys Vanderbilt po $7,500,000. Nova naselniška postaja. Otvorjenje nove naselniške postaje na EIHb Island se bode vršilo dne 15. t. m. in sicer kakor so me rodajni uradniki na Barge Office v New Yorku sk'enili brez vseh Blav nostij. Uradniki naselniške oblasti hočejo novo poslopje kolikor mogoče hitro zasesti in se boje, da bi ae isto vsled nepotrebnih slavnoBtij ne odlašalo. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucene, predsednik ; Ant( k Ciak. podpredsednik ; John Telban, I. tajnik ; Baktol Poverk, II tajuik; Martin Mubič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zai.ar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drs&leB. Dopisi naj se pošiliajol. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. $14,000,000 za nove šole. Za nakup zemljišč in zgradbo novih šol zahteva šolski svet v New Yorku $14,000,000. Razdelilni od sek glede te zahteve šolskega urada še ni nič sklenil, ker kontrolor Coler kakor tudi predsednik Guggenheimer od mestuega sveta še nieta zamogla uvideti potrebo ustanovljenja višjih šol. Šolsk urad zahteva namreč 8469,000 za zgradbo višje šole v Bronx, zahteva ktera je napravila Colerju toliko preglavic. Rekel je, da ne more uvideti, zakaj bi zgradili palače, dokler sj otroci popolnoma ali de loma izključeni od pouka v javnih šolah. Jednako Bta se izrazila tudi Guggenheimer iu major Van Wyck Glasilo ..Glas Naroda'1. Dopisi. Federal, Pa., 5 dec. Društvo 8v. Barbare, štev. 4, spadajoč* k Jug- slov. Kat J"dnote je imelo svoj občni zOor in bili v odbor izvoljeni: Fr. Mikfa^čič, predseduikum; Jan Vtrant, podpredsednikom; Jakob Darm' ta, I. tajnikom; Martin Peršiua, II. taj-uikom ; Pavi Dolenc, blagajnik^ir; odbornikom: Štefan Vogel in Juri Krek; bolniškim obiskovalcem: Janez Guzelj in Lovrenc Guz- Ij za Federal in Martin Guzarza Millfs run; delegatom in zsstopnik< m priJeduoti: Jauez Kržišnik. V pretočenem letu znašale so društvene pristojbine S661.38, za regalij * ir zuake smo prejeli $29 50, skupaj dohodkov $690 93. Izplačali sme assessm^utov in vst' ; n>u 8317 50. bolniške podpore 8312, za napravo regalij, poštnino itd. 861. Stroškov skupaj $690 52. K sklepu še pozdravljam vse rojak« po šimej Ameriki, tervošim,.Gla9 Narodu"obilo vspeha v novem letu. Jakob Dermota, I. tajnik, 'cisco, Cal. Strah in trepet na borzi. Dne 10. decembra Bta vladala na borzi z bombažem velik strah in trepet. Pri otvoritvi borze je meše tar Frank B. Guest razširil vest, da mu je nekdo v Washiugtonu obljubil za gotovo ceno vročiti poročilo statističuega urada poljedelskega oddelka o pridelku bombaža in sicer dan pred objavo. Vsled tega mu je bilo mogoče veliko število špekulantov preje oskubiti. Iz istega vira so baje tudi Leiter, Armour, ,,01d Hutch" in drogi dobili svoje informacije, ktere so jim omogočile vspešne špekulacije. Za vspešnega špekulanta na Lorzi ie namreč naj več ležeče na tem, da izve preje nego drugi, kakor na pr. množino bombaževega pridelka, istotako povprečno potrebo bombaža, in v čigavih rokah je zaloga, in potem zna spretno varati druge špekulante. Seveda mora istočasno razumeti, da pokupi bombaž po najnižji ceni iu ga pot-^m po najvišji ceni zopet proda. Zato bi bilo rano poročilo o bombaževi letini med brati vredno mnogo tisoč dolarjev za spretnega mešetarja. Zgoraj omenjeno poroSilo je zato prouzro-čilo med borzijani veliko razburje uost, tembolj ker ni nihče vedel, kako stvar prav za prav stoji. Posledica temu je bila, da so padale cene, ker si ni nihče upal velik knpiti. Zavoj bombaža jo veljal pri otvoritvi $9.60 in do 12. ure je padla cena na $9.20. Splošno bo mislili, da bode pridelek bombaža znašal od 9,500.000 do 9,750.000 zavojev toda ko je predsednik naznanil, da cenijo pridelek bombaža v Zjed. državah nad 10,000.000 za-tojev, toraj milijon več nego mino-lo leto, pelastil Be je špekulantov vtdik strah in trepet- Vsakdo je skušal svojo zalogo kolikor mogoče hitro prodati in naravna posledica temu je bila, daje po preteku en^ ure padla cena bombaža za 82 pri zavoju. Na bojišču pa je ostalo veliko število hudo ranjenih špeku lantov, kteri so to uro morda več zgubili, nego so preje v enem deset letju pricigauili. Nadejajo Be pa š*-večjega poloma, ko bodo naznanil) pridelek bombaža v Indiji. Nov slučaj kuge v San Francisco. Austin, Texas, 9 dec. Državni zdravniški uradnik W. E. Blunt je dobil danes brzojavno poročilo o novem slučaja kuge v San Fran- Jeklene železniške šine po $26 tona. Cleveland, Ohio, 8. dec. Vodstvo Vanderbiltovih železnic sklenilo je s tremi tukajšnjimi livarnami pogodbo za nakup 100,000 ton šiu za ceno tono po 26 dolarjev. Poskusi nekterih železnic znižati ceno šin na 822, so se s tem izjalovili. Zlata ribica. Cincinnati, Ohio, 8 dec. Danes se je hčerka tukajšnjega miljouarja Longwortha, Clara Longworth, zaročila s pariškim gn f'>m de Cham-brun. Pokojni oče pariške neveste je prvi milijonar v Cincinnatiju. Bode li grof Chambruu z milijoni Bvoje soproge postopal kakor znani grof CaBtellaue, poročalo b^ nam bode iz Pariza. 5 milijonov primanjkljaja pri pošti. Washington, 7. dec. Vsl^d poročila tretjega p"mcž!iega glavnega poštarja so znašali dohodki p' šte v Zjediujenih državah v minolem liška'n*>m letu $102,354.579, stroški pa 8107,740,267 ; primanjkiaj znaša toraj 85,385,688 V minolem fiskalnem letu so pr*dali p upno za $97,687.771 vsak' vrstnih p jštuih zuamk, ali za £7,536 11 več, nego V poprejšnjem letu. Nova postaja za premoy. Washington, 10 dec. Vsied nameravane ustanovitve i.ove postaje za premog, odposlala je naši? vlada topničarko ,,Bancroft" iz Adena v Almiraute, da v luki Chiriqui uredi vse potrebno za ustanovitev. Vsled prilik, kt^re je imela naša vojna ladija ,,Oregon" za časa špan8ko-ameriške vojske, v jugo-ameriškem vodovju, uvidela j* vIj-da potrebo ustanovitve nekt-rih premogovih poataj ob jug<>ameri-škem obrežju, za kar je kongres dovolil svoto 8400 000. Od več predlaganih luk, obveljala j« luka Chi-riqui za ustanovitev prve postaje. (Chiriqui leži ob ustju reke istega imena v državi Panama, zjediujenih držav Colombije. Kraj mesteca nahaja se tudi močvirje imenom Laguna de Chiriqui, kt^ra se razprostira 50 miij daleč v notranje kraje ob obrežju Cara:biškga jezera. Podnebje je vrofie, vendar v notranjih krajih zdravo.) Kretanje parnikov. V New York dospeti: „New York", 9. dec. iz Southamptona. ,,Graf Waldersee", g. dec. iz Hamburga s 792 potniki. „La Bretayne'% 9. dec. iz Havre s 616 potniki. ,,Ethiopia", II. dec. iz Glasgowa. Dospeti imajo: ,,Kaiser Wilhelm II." iz Genove. ,,British King" iz Antwerpena. ,,Spaarndain" iz Kotterdama. ,,Majestic" iz Ltverpoola. ,,Trier" iz Bremena. O d p 1 j u 1 i so: ,,T,ahn", II. dec. v Bremen. ,,British Trader", 11. de:, v Antwerpen. ,,Deutschland", 12. dec. v Hamburg. ,,Germanic", 12. dec. v Liverpool. ,,New York", 12. dec. v Southampton. Odpljuli bodo: ,,Friedrich der Grosse", 13. dec. v Bremen. ,,La Bretagne", 13. dec. v Havre. ,,Trave'*, 15. dec. v Bremen. ,,E thii-pia", 15. dec. v Glasgow." ,,Graf Waldersee", 15. dec. v Hamburg. ,*Lucania", 13 dec. v Liverpool. ,,Spaarndam", 15. dec. v Rotterdam. „British King", 15. dec. v Antvverpen. „Kaiser Wilhelm II.", 15. dec. v Genovo. ,,Caledonia", 15. dec. v Liverpool. ,,Vincenzo Florio", 19. dec. v Genovo. „Majestic", 19. dec. v Liverpool. „South\vark", 19. dec. v Southampton. Fantički listki so dobit po i .mil cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich St., New York. }| j Jugoslovanska Katoliška Jednota. | | l» Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John* Habjax, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S >uth 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minuesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, B^x 3?1. Ely, Minn. ; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. PRISTOPILI: K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn.: Štefan Geršifc star 43 let, Jož-f Habjan 24 let, Janez Verand 24 let, Janez Sunich 39 let, Frank Zupančič 31 let. Društvo šteje 2fcl udov K društvu Marija Pomagaj štev. 6, Lorain, Ohio: Jože Auguetmčič 2& let, Jože L ikar 40 let Društvo šteje 7 udov K društvu sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg Pa.: Anton Grum 22 let, An drej Koš^r 25 let, Anton Rogiua 21 let, Frank Stermole 34 let, Gregor Tankovič 21 let Društvo šteje 89 udov. K društvu sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo.: Matija Kocjan star 20 let. Društvo šteje 36 udov. K društvu sv. Cirila iu Metoda, Johnsiowu, Pa.: Jož*-f Modic Btar 23 let. Društvo šteje 59 udov. Suspendirani rd istega društva: Gašpar Zore, Iv n Kapler in Ivan Primožič. Društvo šteje 53 udov. IZLOČENI: Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn. : Jože Flek, Bolte Heuigman, Miha Kmetič, Jože Lesar, Pet*i Shute, Matevž Tanko, J uri Butala. Društvo šteje 254 udov. Od društva Rojstva Kristusovega štev. 10, Belle Vernon, Pa. : Anton Lajc in Pavi TarČek. Odstopil od društva sv. Barbare štev. 3, La Salle, III. : Janez Mustar. Društvo št^je 10 udov. Naznanilo. W>m udom Jugoslovanske Kat Jeduote naznanjamo, da je brat Jakob Gregorčič, ud društva sv Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn., bolan uad 12 mesecev in se je izkazal s zdravniškim spričevalom podpisauim od dveh zdravnikov, ktera zatrjujeta, da je njegova bolezen neozdravljiva, zatoraj mu je Jugoslov. Kat. Jednota izplačala še po pravilah določeno Bvoto $390 iu neha biti član društva. Ely, Minn., 3. dec. 1900. Josip A g n i t c h, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i č, Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, ^ly, Minu , iu po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Rudninska zemljišča bodo obdačili. Grise, Idaho, 10 dec. Danes je višje sodišče izdalo odlok, kteri je prouzročii velik strah med špekulanti z rudninskimi zemljišči. Sodišče je namreč odločilo, da je vse pateutovano rudniško posestvo podvrženo davku. Doaedaj so bila ta zemljišča od obdatenja izključena. Jedeu sodu i kov je bilsicer drugačnega muenja, toda njegova dva tovariša sta izreklaomenjeni odlok. Mešetarja Tewkesbuya našli. Vest, da Lewis G. Tewkesbury, borzijauski mršetar, kteri je miuole-ga julija zapU9t:vši $000,000 dclga pobeguol sedaj biva v mestu Mexi co pod drugim imeuom, se potrjuje Odvetnik Tewkeeburyevih upnikov je rekel te dni, da ima ta v mestu Mexico dobro delujočo banko, iu da ga ne bodo poskušali pripeljati nazaj v New York. Ks-kor ae iz Mexike poroča je Tewkesbury minolo poletje ustanovil sv« -jo bauko ob Callede §an Frai c sco glavni cesti mesta. Bauko kaki r tuli svoje zasebno stanovanje * najbolj imenitnem delu mesta j^ oskrbel z izbrano razkošnostje. Znal ai je pridobiti tudi prijateljstvo predsednika Diaza, kteremu si ima tudi zahvaliti, da je dobil pogodbe za razna podjetja, ktera mu donašaio velik dobiček. Več bolnih in blaznih vojakov. San Francisco, 11. dec Zravniki in bolniški postrežuiki glavue bolnišnice bo bili danes ves dau na n« gah, ter sprejemali ranjene in bolne vojake. De«a tudi čuti, da jej je tekmovalni načrt prizadel smrtni udarec iu tisoč-Francozov tarna radi izgube svojega kapitala. Nova trozveza. Loudou, 10. iec. Kakor ae iz Haaga brzojavlja, vlada tam veliko vznemirjenje radi vesti o auglo uemško-portugalski zvezi. Kraljici Vilhelmina bode Kriigerju na čast priredilapojedit o. Bivši predsednik Kiiiger je zgubil vse upanje, da bi njegov obisk v Evropi kaj koristil, akoravuo Be od obiska pri caru nadeja nekaj vspeha. V petek večer je Kriiger dobil od čara zelo prija zen brzojav, toda ker ne objavi vsebine, sumijo, da je ruski vladar odklonil posredovanje. Car navaja avpjo bolezen kot zadosten izgovor. NizozemBka vlada je holandskega neslane* v Londonu poučila, od-k on i ti veako odgovornoBtza pismo, kt^r^g i jfe predsednik prve zbornice glavnih držav poslal Krvigerju, v kterem omeuja blagi namen Boer-cev iu častita k neodvisnosti obeh boerskih ljudovlad. Krviger je včeraj obiskal kadedra-lo, in ko je zapustil cerkev, zapela je občina boersko narodno pesem. Pozneje je imel Kiiiger daljni pogovor z dr. Greichmaunom, predsednikom druge zbornice. Evropejske in druge vesti. Cherbourg, 7. dec.Dan^sje nastal požar v tukajšnji orožnici. Parne pile zavoda je plamen popolnoma uničil Škodo cenijo na 2,000,000 frankov. Berolin, 7. dec. Na dvorišču jet-nišuice v Plotzensee je bil ravno dan^s zjutraj obglavljen Madjar August Gonczy. Zločinec je 1. 1897 umoril iu oropal bogato vdovo Schulz in njeno hčer. Dunaj, 8. dec ,,Freie PresBe" poroča, da je črnogorski princ Nikolaj ustanovil iz Romunije, Srbije, Bolgarije in Črn egore obstoječo zvezo, ktere namen je napasti Tur čijo, med tem ko se velevlasti na itajskein bojujejo, čjsopis pravi o nekem nameravanem delenju Turčije med k zvezi spadajoče deže-e izvzemši Carigrada, kterega nočejo skupno zasesti. Koln, 8. dtc. Pri Differdang^s v veliki vojvodiuji lukaemburški podrl seje železniški most v trenot-ku, ko je doBpel brzovlak na most. Vlak je padel v vodo, 5 osob ubitih, 8 teško laojenih. Drobnosti. Odprta groba. V Laškem trgu je umrl avskultant g. Fran Osvatič, v Hočah pa g. Jernej Marko, vpo- kojeui nadučitelj z Mute. * « * Roparski napad. 19. nov. zvečer sta bila v Madvoru napadena dva stara moža, Janez Žabik iz Soštrega iu Franc Magister iz Zagradišča. Sumi se, da so napadalci fautje iz tega kraja. Napadalci so oba moža pobili na tla in jima vzeli dežnik in klobuk. Magister je ranjen pri-bežal v Franžetovo gostilno v So- strem iu povedai celo stvar. * * * Nepojasnjen vzrok smrti. Na Visokem je nenadoma umrla ueka udova kajžarica. Bila je zdrava in močna, nakrat pa se zvedelo, daje nagle smrti umrla. Ljudje so se čudili hitri smrti. Ko pa so po pogrebu razdrli njeno posteljo, našli so v slami novorojeno dete. * * * Dve kravi sta bili s travnika ukradeui Francetu Dovču, posest-uiku na Pokopališki cesti v Ljubljani. Policija je poizvedela, daje tat predal kravi na sejmu. Tat je neki hlapec, kije služil v mestu in hoče sedaj pob« gniti v Ameriko. — Kak or bi take lumpe res tuka potrebovali, jih imamo že preveč. Porotno sodišče v Novem mes'u je obsodilo Antona Zlapšeka iz Ovsena radi posilstva na tri mese ce, Franca Kalina iz Zgorjega Gradišča radi težke telesne poškodbe na jeduo leto, Franca Brinske'-is iz Verčic radi požiga iu uloma na de-spt let in Franca Pušuika, ki nima staluega bivališča, radi posilstva na tri leta težke ječe. * » * Ustavljen:* preiskava. Ant Luk-šič iu Ivan L^harna iz Drake sU bila koncem minolega meseca are tovana, ker sta bila na sumu, da sta sokriva Bmrti Joa. Mirtiča, ki je v Kaudiji pri Novem mestu utonil. Preiskava proti Lukšiču in L"harui seje ustavila, ker b je izkazala ujiju nedolžnost. * * * Umor? 24. nov. dopoludue bo na šli za tovarno za lep v jami pri Ljubljaui. v katero se izteka voda iz tovaue, mrtvo žeusko truplo, ki je morala ležati že dalječasa v voddi Dosedaj se ni moglo konetatirati, kdo je in od kod je najdena ženska in če seje izvršilo kako zločinstvo. Državuo pravdništvo se je o teni obvestilo in na lice mesta je prišla sodna komisija. Policija je pustila Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj z> $20.50 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnin ker mora biti denarna pošiljate^ registrirana. Priporočilo. Podpisani svetujem vsem rojakom, kteri kedaj name' avajo potovati v staro domovino, da se obrnejo do g. Fr. Saksekja, 109 Greenwich St., New York, ker ta vsem vse pošteno odredi in pravim, da je bolje dati domačemu človeku polteni zaslužek, nego se pustiti od tujcev: Judov, Nemcev in Italija* nov odreti. Sam sem se natančno prepričal o delovanju tega gospoda, pa tudi kako ljudi-lovci uboge ljudi sem ni tja tirajo, jih dobro obero, naposled pa jim dajo namesto pravega prevožnjega listka, listek za nič, tirajo jih na parnik krmiti živino za lepe dobre novce; kje pa hoče potem naš človek pravice iskati, ko je na tak parnik za dobre novce prodan? Na-nosled ga še zasmehujejo, nek širokousten Italijan pita Hrvate in Slovence s: porco šča-vi, ako mu ae sedajo na lim. Zatoraj priporočam rojakom, da naj ubogajo mojemu nasvetu in ne gredo nikamor drugam, nego k p. Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York. V tej pisarni so samo Slovenci (Kranjci) in zelo postrežljivi. K sklepu pa kličem ysem znancem pri mojem odhodu v ljubo mi domovino: Z Bogom, in jim želim vesele božične praznike! New York, 11. decembra 1900. Karl Makuc, truplo do prihoda sodne k< misije j v vodi in je ves okraj okoli jame dala f.)t< grafirati Popoldne se je vrnil sodni ogled in se je truplo obduciralo. Obdukcija bode pokazala, če se je izvršilo kako kaznjjvo dejanje ali ne. * * * Ugoden izid pravde proti domobranskemu miuivte: etvu je dosegel celjski odvetnik dr. Ivan Dečko v pokojninski stvari umirovljenega orožniškega vodje Martina Ploja na Bregu pri Celju. Isti je mnogo let služil kakor orožnik ter bil mnogokrat pohvaljen za izredno spretno službovanje. V svoji težki službi pa je mož dobil v nogo tako hud protiu, da je moral iti v pokoj. Bolezen se ga je polastila sosebno ob veliki povodnji v Bosni, ko jf moral skozi tri tedne neprenehoma gaziti vodo. Domobransko mi-uisterstvo mu je priznalo pokojnino le za 18 let, 3 mesece in 5 dni t*r mu vkljub opetovanim pr< šnjan; ni hotelo k službenim letom pri šteti še 10 let, ker si je v slu^b zdravje pokvaril. Potem pa se j-Martin Pioj obrnil do odvetuik dra. I . D-čko-ta v Celju, ki j. zanj napravil tožbo z< per domo bransko ministestvo na državn sodišče. To je tožbi ugodilo in ji obsodilo ministrstvo po tožnen zahtevku, da mora namreč M«rti-uu Ploju za čas od 1. jauuvarj« 1891 do sedaj doplačati na leto pi 325 kron ; dalje mora istemu plačevati pokojnine mesto 243 gld. 75 novč. zauaprej 812 kron 50 stotin na leto. * * * Spoznajte jih! V Novi vasi na Pirauščini se zidali nov stolp. Žu paustvo v Piranu je dalo 400 gld. podpore. Ali potem se je zgodilo nekaj, ki te ,.dobrotnike" naše kaže v pravi luči. Tedanji bivši delegat je bil pozneje poklican, naj podpiše pobotnico za omenjeuih 400 gld., a mož, ne slut£ ničesar slabega, je podpisal—dolžno pismo, glase-čo se na 400 gld. — ktere je moral pozneje sam plačati iz Bvojega pa 11 Odprite oči iu začnite spoznavati svoje — lažidobrotnike 1 * * * Avstrijšski proračun. Državni proračun za 1. 19j1. je sestavljen. Prvotno proračunjeni izdatki bo se skrčili za blizu 47 milijonov K, pri miuisterstvu za uk so črtali okoli 5 milijonov K. Trde, da večinoma za naprave, namenjene Slovanom, vlada pa pravi, da se je črtalo le po potrebi brez ozira na narodnost 1 Kdo to verjame I * * * Na uravnavi štajerskohrvatske deželne meje je delala več teduov mešaua komisija. Biloje nataučuo določiti mejo med Štajersko in Hrvatsko ob Dravi. Tu je obstajalo navskrižje za 28 kilometrov Bve-ta ter so se vsled tega vedno p<-uavljali prepiri med štajerskim in hrvatskim prebivalstvom. TVhui-čuo delo sta vodila dva geometro štajarske in dva višja uraduika hrvatske vlade. * * * Pevka ki je pokazala—jezik. V D >rdn chtu je pela nedavno na koncertu pevka TVsti. Ker ji nis • baje dovolj ploskali, je po francoski vprašala občinstvo, ali j« tako neumno, da ne zna ceniti njKucgn petja, pokazala jezik, dela za ušts' roki ter ž njima pomignila, — p -tempajeodšla Pač čudna pevka to! Ali še čudnejši je, da jo občin stvo to preneslo molče. BOŽIČ je pred durmi, ako rojaki |jošiljate novce svojcem v staro domovino, obrnite se na FRANK : AKSER, 109 Greenwich Str., New York, kteri Vam to najceneje in najhitreje oskrbi. Kje je? ANTON JENK'J, doma iz vasi TodraŽ, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko, pred štirimi leti je bil v Crawford, Kansas; za njegov naslov bi rad zvedel: lakob Oblak, Bo\ 36, Trestle, Allegheny Co.," Pa. [i5 Montana. 15 dec Slovencem in Hrvatom priporočam BVoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virizinke po nizke j ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam do najnižji ceni. r Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže piVO, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrne vsak rojak v bližini gle-d§ pošiljanja denarjev v staro domovino in gledg parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen' in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Oalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere iu prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v Btaro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. nil SI giU^ Vsak kdor je gluh ali s]abo pliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesi h takoj preneha- Popiši tvoj., i dežen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, HI. .. .. airtiH-y; i ^ .4 svoji k: sito ji mi CO. J. GLOBOKAR, M. P. ELY, MIN. _ priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo THaOVIlT Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA MOZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. \ edno sveže Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pismena Pošilj am denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se pri p - fli ročam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem j. GLOBOKAR, M. P. CO. "S V) [g??**? - - - S tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music R") Ista je najbolj čudovita in tudi najcenejši godl>eni instrum-nt kor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za S100 k^jti Vedno je pripravljena igrati za vsacega. Godl>ene vzgoje : i jotr-; L, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni / ' . .i 1 njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker i^ra • : 5. o k' •••!a*-dov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z r Zamore se rahiti doma za zabavo otrok, pri dr:: - . .h in i . vrstnih družl>enih zbirališčih. Izplača se v jed ni m-či, . ,> , ^odhopri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke. r ■ >lke. p itd. kakor tudi najnovejše komade izvršuje boljši nego marsikteri god .i. Utr- -največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, k:eri dajejo glasove, ko ,,rv; vr ;,; Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta p..vsein čudežni instrument s; ne samo SS CO v lepi skrinjici z godl>o. Agentje zaslužijo denar. P.^lji 2 ct. znam. /1 tnco glede tega in druzib instrementov. Hanuonike po $3.00 in vsakovrsitic or-'-e • • v poceni. t>'J 1 Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domaČo godbeno skrinjico, .»talo pa plačal ob sprejemu instrumenta. a mazurk maio ž n: Manufacturing Co., Dent No. 45 Vesey St., New York. P. 0 Bo* 2853- Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in ■o najboljši pokrovi eč zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolsBovje je Elgin al! Waltham ter velja samo Dame, ktere žel6 uro knpiti ae jim sedaj ponuja lepa priložnost, D Ta cena je le za nekaj časa. $ Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba f in jamBtvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb Be priporočam z vsem spoštovanjem (| Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. Znamenjane duše. (Slika iz našega zapada.) Mnogo let finval je šerif Siakiwah Countya tajnost, ktero za nobeno ceno ni hotel izdati, niti Bvojemu najboljemu prijatelju te tajnosti n» zaupal, dasiravno mu je bila vedno v mislih. Bil je ranireC strahopetni, kajti ako je slieal puškin strel, že mu je začelo srce tolči, pri pretepu in prelivanju krvi čutil se je bolnega, njegova žila udarjala je v tem slučaju 95krat v minuti, kadar je d^bil ne log koga aretirati, zbodlo ga je v srcu, ko je zajah&l svojega Čil ga mustanga, polastila sega je neka nervozne st, vsako šumenje v gozdu in na preriji prouzročilo mu je neoopiseu strah in bojazljivost, skvutka — bil je vedno vzuemirjen, občutljiv in v vt čnih skrbeh Kljub t*-ra slabostim slovelo je ime Rad K urada po vsem teritoriju kotono naisrčn jšegain najhladnokrvnejega Šerifa, ktero si je v neprestanem duševnem borenju proti imenova-vanim slabostim pridobil. Svojo bojazljivost pred nevarnostim — čeravno je bila brezmejna — pobedil vedno še z večjo bojaznijo, da mu nebi nihče bojazljivosti očital. Nje-g «a jedina skrb je toraj bila, kako bi svojo kufcavost in czkosrčnost pi% i svetom zakriti. S tresočim srcem iskal je nevarnosti in lopov-etv-H, kakor oni, kteri jih ljubi; mirno, vztrajno, premišljeno, brez on* erčn sti, ktera je njegovim so-d:ug m v Arizoni lastna, iskal je vedno najnevarnejša podjetja in slučaje, v bar ga je gnala želja, di* t m načinom vsemu svetu pokaže, dt» ni bojazljiv. Tako je dosegel, da eo »j tud' mr.žjn, kterim je beseda ,,b -'fiien" nepoznatia, čudili njegovi srčnosti in junaštvu. Na nj^go-v-.n licu ni bilo opaziti ninajmauje bejailjivi-sti niti razburjenosti, ko je po na; nevarnejši h in nepriBtop-nih skrivališčih sledil lopovom iii roparjem, ktere je brez usmiljenja preganjal, akoravno bo bili večkrat močneji od njega; ni toraj čuda, ako je njegovo ime slovelo tudi onstran teritorija Arizone daleč po m hikanskih pustinjah. RadcliiT Konrad je izborno čuval svojo tajnost, nihče v Siakiwah Countj'u mu ni mogel očitati, da ni spolnjeval svoje dožnosti, v vsa-kej gostilni in pri vsakem večjem ognju pripovedovali so se njegovi junaški čini, v vsakem prenočišču vaqaerov, squatterjpv in konjskih tat^v občudovala se je njegova hladnokrvnost. Tej šerifovi slavi pripomogla je tuci mnogo njegova osobnost, kajti bil ]e močan, velikega, krepkega Btaga, modroias, v kratko rečeno, bil je Uioi mo.^ke krasote. Njegovi durv vr>i boji z boj; znijo in Činom p i^illi so ga mol -k'.i, vsako ljego-v ) pod..r-ijf zj 'tob ic je lice kot pre-aa: i jena in skrbne- iivršenanakana, s siu tt^a t ir ie bilo v resnici, naicrei: kot -Jt.d bet rair.ega nagona. On se jo ires;l in nepopisno bal, da ga njegovi moraiična srčnost ne ost"vi, in da tako tuiii njegovi pri atr- ji ne zv-;do, da je strahopet-než, kar je do senaj edino le on /e<: rfl. Da je z^a' s be izborno pre-in jo vati, dokazovalo je najbolj de 4lvo, da je njegtv ugied v Lava C;- ijon kiJcor tudi oa iztoku in zi-padu od dne co one rastmi. Osoča j^ hotela, da je necega dn. bil 6erif takerekoč primoran svoje du evtie bojazni s podvojeno eilo skušati in premagati. Naselbina Lav* Oaujou nahaj la se je na mali ravnini nižajoči k»e proti mali reki. Ta dolina pokrita je še dandanes s pravim pragozdom, kteri se razprostira kaki dve milji daleč od zrn-sta ob reki in je le kako miljo širok. Dolina obdana je z visokimi navpičnimi stenami, ktere so le kačam klopotačam pristopna, ki imajo tu svoje mirno skalno do-movje. Na kraju označene doline, baš na robu gozda stala je lična pobeljena koča naselnika Emmet Reeda, koji je poleg poljedelskih opravil tudi s železnino, orožjem in smodnikom kupčeval. Na bregu malega pogorskega potoka in med z mahovjem obraščenim skalovjem igrali so se najmlajši Člani Reedo-ve obitelji, v skrbuem varstvu 20-letne najstareje našelnikove hčeri gospodične Boadičeje. V to idilično gorsko zakotje prišel je necega popoludne Arizona-Dan, najglasoviteji ropar teritorija in obmejnih držav. To zakotje je po naključju našel na svojem begu iz bližnjega mesta, kjer je malo preje v svojo zabavo pobil za par sto dolarjev okenj, ogleialov in sličnih stvari ter raznim Bvojim sodržavljanom poslal par nabojev svinčenih krogljic pod kožo, vsled česar bo slednji občutili nekoliko bolečine. Sicer je bil Arizona-Dan nekoliko pijan, vendar ne toliko, da bi se šerifa Rad Konrada več ne bal, radi tega je sklenil ostati do noči v soteski skrit, a potem odjezditi v pustinjo, kjer je bil itak on neomejeni gospodar. Kakor hitro je šerif o Danovi zabavi zvedel, pripravil se je na za-sedolvanj in premišljal kako bi vjel predrznega lopova, ki pride v mesto vsled želje, da se b streljanjem na mirne meščane zabava. Hrabri in premišljeni mož bi v še-rifovem položaju zbral več hrabrih mož, da bi tako brez prolivanja krvi vjel zločinca, kajti življenje poštenega državi j ana je vsekako več vredno nego ono arizonskega de-sperada. Toda Radcliff Konradu to niti na um ni prišlo. On je ravnal baš po avojej srčnej želji, namreč izogniti se nevarnostim, a zajedno tudi vsem naselnikom na videz pokazati svojo srčnost. ,,Kfke vrste orožje je imel Arizona-Dan?" vprašal je naaelnike, kteri so videli Arizona-Dan na begu. Odšel je brez orožja," odgovoril je gostilničar, kteremu je beguuec tudi prouzročil precejšnjo škodo, ,,pusti: je oba revolverja pri meni." Serif položil je svoje revolverje in pas na mizo. „Spravite mi orožje, j-z grem v gozd, da vjamem Dana." Potem je počasi odšel po cesti naravn. at proti gozdu; naselniki so pogledali s začudenjem za njim. ,,Konradu je bojazen nepoznana," rekel je poštar. ,,On je že tak na svet prišel. Človeku, kt*ri ni srčen, se tudi ne sme poveriti državna služba, osobito pri nas v Arizoni ne; on radi tega ni vzel seboj revolverjev, ko je tudi Dan svoje tukaj puetil, vendar je glede tega lopova ravnal nepremišljeno, kajti Dan je najmanj 25 funtov težji nego šerif," rekel je najetareji naselnik. (Dalje prihodnjič.) Smešniee. Ne more drugače. M.rnar (Angležu) : ,,Kaj pa vi tako mirno tu sedite, ali ne veste, da se ladija potopija !*'—Angiež: ,,Meram preje rešilni čoln — fotografirati I" Vojaško. Podčastnik (pr^sta-ku): ,,Tvoj obraz je ravno tak, kakor oni kužnega bacila, ko sliši o PaBteurjevem zavodu!" Najbolje sredstvo. A.: „>leni se dozdeva, da živiš s tvojo tuščo v naj bol jem soglasju, ko si bil pred sratkem bolan, sem nam-r-č opazil, daje večkrat sedela kraj tvoje postelje 1" — B. : ,,Ah, to je bilo samo radi tega, k«r mi je zdravnik naročil, da so moram — potiti 1" Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske Be lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice Za jaslice in sicer pastirčeke, Jezusovo rojBtvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov. Mali zueski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam bvoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. john golob 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrBte in Bicer : 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; oena 3 glaenim........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $ 100; cena 5 glasnim.... od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije „sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po yolji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez £50, a sedaj ih ne dam za Sioo. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Kriiman. Spoštoyani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. issia^nres 5jol stoolk:! Bremen Bahnhofgasse stv. 29 Bremen. PAUL SOHNELLER. Notary Public y Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali zuanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vBeh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja i« pošilja na vse dele sveta denarne nakasnice, meni ice, in dolžna pisma. Isposlnje in izterjuje zapuščine in dolgcve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik EK C3-. T.sr^.1:ŠT POH sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljobljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. r>R. O. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Iran Pohek se je pokazal izredno nadarjenega"v*zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. VSI ONI Odziv uljudnosti. Sluga: ,,Go8pod Pobrov poslal je k nam svojega sluga s sprošnjo, da izvolite vašega paa ustreliti, ker neprestano vznemirja z lajanjem okolico." — G spod : ,,Recite mu, da gospoda Pobra srčno pozdravljam in prosim, naj izvoli on v odziv uljudnosti preje svojo hčerko otrovati in njen glaaovir sežgati ali pa na kosce razbiti Iu kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Vojaško. Podčastnik :,,Gospod stotnik, prostak Pavlovič padel je danes Bkozi okno in Be ubil!*1 — Stotnik: ,,Pripeljite lopova k ra-portu!" Gospodski prosjak. Gospa (prosjaku, kteremu je hotela podariti zimsko suknjo svojega moža) : „Kajvi nečetesuknje, čakajte, ko pride zime, bi bili veseli če bi jo imeli I" — Prosjak : „Pp zimi? po zimi ne potrebujem suknje, kajti tedaj prosjačim v Floridi 1" IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (KranjBka lepota) tisoč komadov. Seed Cigars £14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe bo uljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York Compapis Generale Transatiantique. Francoska paroferodna družba. DIREKTNA CSTA DG HAVRil-PARIS-ŠVlC.I .'O : , 1» 1 dva vijaka................. 2 ne t t'»n, ooo konjskih moči. ,, ,, „ ___................ i2.000 ,, 2^000 ,. ,, , ,, ,, ................... IO OOO ,, 12.OOO ,, „ ,,!.a I ..I..i Sa ..l.t 1 ur.rnu-• .. 1/A<| dtam-f" .. i ..i Hr-tagu " ,,L:l C" i iiip:ts;t'r ..l-i (Jase.urne' s ... i (H M K > y O.. 90- O Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. ^ Parniki odpljujpjo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Bretagne 13. dec. 1900.1 La Bretagne 10. Jan. 1901. La Champagne L'Aquitaine La Gascogue 20. 27. „ 19C0. „ 1900. 3. jan. 1901. La Champagne 17. ,, 1901. L'Aquitaine 24. ,, 1901. La Gascogue 31. ,, 1901. Glavna agencija: U BROADWAY, NEW YORK. rbl> ljnb (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen vozi naravnost iz pH|LMELpH|E „ Ahtwerpe|| Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMl/ KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, 111 Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVI NIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste ma dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek : — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vara zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil Sbo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J- Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, O zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: „Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kda drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sera popolnoma zdrava. • Štffan* Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite naj DR. €r. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, MO. U, & prevaža potnike z slovečimi postnimi parniki: „VATEBLAND'\ na dva vijaka, I ,,S0UTH"WAE2", na dva vijaka, 8607 ton. (se gradi).......12000 ton. J ..FEIESLAITD",......7116 ton. z na dva viiaka< 12000 ton. ,/WESTEBULANJ)".....5736 ton. ,,KENSINGTON na dva vijaka, 8609 ton. [ ,,N00BDL£ND",.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštetB vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot tez Ari+werpen je jedna najkrajših in naj prijetnejši h za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Prirnorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vRako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHIL A DELPHI.! E vsako drugo sredo od pomola ob vznožjn Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Monte-ornery St. SAN FBANQTSCO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njgps zastopnike. —Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. -— Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČKTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenlh držav me G New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Siir-Mer. POTSDAH, parnik z dvojnim vijakom, ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijaku«, 12500 ton. S300 ton. STATENDAJt, parnik z dvojnim vijakom. Parniki: MAASDAM, SPAARNDA* 'O 10500 ton. WSZEEEDA&. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA voako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., Kew York.