HINKO-, GüfMtt ■ KEDAir-H—risÄc liODíj'.M SldvfNAC' :..' SVt) |IMKAIX>M u VRVOr i-Ol.OVtCI JO," ThJVjNO Ii; OEIt'JEZlö hrvatsko clumiSte . I« WtJfWiJíi WJCJSWW cBf.(jair ■ oiB . aiovcNSRi IX>M ___t ai. ! i'm GLASILO KULTURNO SLOVENSKI DOM ALI STE VEDELI BESEDA UREDNIKA - daje bila pisateljica Mira Mihclič (1912 - 1985) rojena v Splitu. - da je na praiz-vedbi opere »Mila Gojsaliča« Jakova Gotovca v HNK v Zagrebu 18. maja 1952 v vlogi Petra Kulišiča nastopi! Josip Gostič. - daje Slovenija z več kot poi milijona slovenskimi gosti na Hrvaškem prva in najpomembnejša hrvaška turistična partnerica, Hrvaška pa je za slovenski turizem četrta najpomembnejša država. - da je bil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik (1882 -1967) član »Stola sedmerice« v Zagrebu od leta 1936- 1941. - da je prevajalec, razšiijevalec slovenske književnosti, duhovnik in misionar Ferdinand Kolcdnik (1907 - 1981) končal teologijo v Zagrebu, Izpopolnjeval se je na Sorboni in Montpel-lieru, po li. svetovni vojni je odšel v Kanado in bil misionar v Ekvadorju, nazadnje pa je živel na Koroškem. Oskrbel je prevode Jurčičevega Josipa Kozjaka v 50 jezikih. - da je Franjo Mam leta 1879 objavil »Hrvatsko slovnico za Slovence« v Zagrebu. Marn (18461905) je pokopan v Zagrebu. - da je literarni zgodovinar Jože Pogačnik od leta 1981 predaval slovensko književnost na novoustanovljeni univerzi v Osijeku - da je Ivo Sever (1898 - 1931), dramatik, publicist in trgovec v Zagrebu (imel je knjigarno in lastno založbo) leta 1930 izdajal revijo Samorod-nost in da so leta 1929 na njegovo pobudo ustanovili Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu. Umrl je v Zagrebu. - da seje Stanko Vraz (1810-1851) leta 1838 preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl, - daje bil Valentin Zamik (1837 -1888) domači učitelj baronu Rattchu v Lužnici pri Zagrebu od leta 1861 -67. - da je leta 1466 Martin iz Loke sestavil Škofjeloški rokopis slovenskih imen za mesece, ki se hrani v Nationalbibliotheki na Dunaju: PROSINEC, SEČAN, SUŠEČ, MALI TRAVEN, VELIKI TRAVEN, ROBOV CVET, MALI SRPAN, VELIKI, SRPAN, POBERUH, L1STOGNOJ, KOZO-PRSK, GRUDEN - da je na praiz-vedbi opere »Kame-nik« Jakova Gotovca 17. decembra 1946 nastopil Josip Gostič. Polona Jurinič in Silvin Jerman Viri: »Kazališno izdanje«, HNK Zagreb, »Slovenska književnost«, CZ 1996, Delo, 8.12.1997. ŠE pOMO ODMEVALI! Čestitke, ki sem jih prejej za naš časopis, so me zelo razveselile. Če so bile namenjene samo meni, kol uredniku, so bile nepravične: ni samo moja zasluga, da je naš Novi odmev tako dopadljiv, kot pravijo - vsebinsko in tudi po tehnični opremi, Priznam, da je moja zasluga, da sem več kot eno leto sitnari! in sitnaril, da začnemo izdajati društveni časopis po vzoru na glasilo, ki gaje izdajalo društvo »NAK1C« v letih 1932 in 1933. Sitnaril sem tako dolgo, dokler niso po mojem nadlegovanju dozorele okoliščine, v katerih seje reklo: »No, pa se podajtno v to avanturo! Če si že zagrizel v to, boš pa urednik in griži naprej!« Pa ni bilo tako. Nisem sam grizel. To smo počeli vsi, ki smo se zbrali v uredništvu. Čeprav mi ni čisto jasno, kako se je že kar takoj našlo toliko ljudi, ki so bili pripravljeni zagristi v idejo za naš časopis. Posebno vzdušje je med nas, novinarske amaterje, vnesla edina profesionalna oseba.v časnikarstvu - Oinka. Čeprav mlada, je nas starejše, pa tudi tiste v tretji življenjski dobi, tako spodbujala in včasih tudi kregala, da nam ni preostalo drugega, kot delati in delati. In to hitro delati. Kot ljubiteljske »novinarje« nas je Tudi ob izidu tretje številke Novega odmeva smo prejeli številne pisne in telefonske čestitke. Nekateri povabljenci su se tudi pisno opravičili, ker niso utegnili priti na predstavitev, med njimi slovenski kulturni minister Jožef Školč, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Francc Bernik, novomeški župan Franci Konci-lija, akademik Ivo Frangeš, dekan dekanije Leskovec Tone Trpin... učila prvih pravih novinarskih korakov. Za nas je sestavila celo mali učni pripomoček: »Nekaj pravil pisanja novinarskih besedil«. To nam služi kot duhovniku brevijar. Najprej nam je šlo bolj počasi, pa tudi težko, ker nismo bili navajeni na novinarski način in tempo delovanja. Včasih smo bili malo užaljeni, pa smo se prepirali, toda nikoli sprli. Smo tak kolektiv, kakršnega v svoji dolgoletni praksi, v službi, v društvenih organizacijah, nisem nikoli spoznaj. Tako enodušne-ga kolektivnega dela še nisem doživel. Zato so vse pohvale, ki sem jih osebno prejel, pohvale celotnemu uredništvu in to sem vsakomur povedal. Jaz sem urednik predvsem zato. ker nekdo to pač mora biti, vsaj formalno. V našem uredništvu je to častna dolžnost in sem na to lahko samo ponosen. Razumljivo je, da uspeha ne bi bilo brez vseh sodelavcev, za uspeh Novega odmeva pa so zaslužni tudi strokovnjaki za tehnično oblikovanje, prelom in tisk. Naš Novi odmev bo še dolgo odmeval. Ne glede na »božično čestitko« hrvaškega državnega sabora, ki nas je kot manjšino izbrisal iz ustave. V svojem časopisu bomo še naprej pisali o tem, kdo smo Slovenci bili in kdo smo v naši hrvaški domovini. Bomo odmevali! Silvin Jerman KLARA ZEL: ZAHVALA Dober glas Novega odmeva že daleč po svetu razlega. Kar v Slovenskem domu se godi, vedno nekaj novega se rodi, da človek res iskreno zaželi in zahvala zasluženim podeli. Prvi Novi odmev bil je tanki tudi bolj kratki s članki Pravi član se res potrudi, kar napiše, uredništvu ponudi, Zanimiva vsaka številka je vse bolj za prebrati nikdar dovolj. Novi odmev težko se čaka, seveda nova številka vsaka. Veliko tega nismo znali, a kje? - Bi pa to vse prebrali. Vrata odmeva, vsem so odprta, vidite, prispela je številka četrta. Naj le raste odmev za odmevom da kaj brati bo dan za dnevom. Samo pogumno tako naprej, v slogi in uspehu kot doslej! Naslovnica: Hinko Nučič s soprogo, igralko Viko Podgorsko. Spominska plošča na pročelju Slovenskega doma. Novi odmev izdaja Knlturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba. Za izdajatelja: Darko Sonc, Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo: Miroslava Marija Bahun. Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kimej, Cvetka Matko, Franc Strošek. Darko Šonc, Ilinka Todorovski (pregled in oprema besedil). Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FS d.o.o., Masarvkova 28, Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 500 izvodov. Naslov uredništva: Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarvkova 13/1, 10000 Zagreb, telefon/telefaks: ++ 385 1 421 985. SLOVENCI NA HRVAŠKEM USTAVNE SPREMEMBE DOGODEK KI NAS IE PRETRESEL Olnvenci na Hrvaškem že vsa poosamosvojitvena leta na svoji koži občutimo vzpone in padce v političnih odnosih med Zagrebom in Ljubljano. Ko smo v začetku decembra zvedeli, da slovenski premier Drnovšek prihaja na prvi uradni obisk na Hrvaško po treh letih in pol, ■jnn to razumeli kot vzpodbudno znamenje otoplitve odnosov. Po sestanku z državnim poglavatjem Tudmanom, premierom Matešo in predsednikom sabora Pavletičem ter po podpisu štirih meddržavnih sporazumov je premier Drnovšek dejal, da bo morda prav leto 1998 prelomnica v slo-vensko-hrvaških odnosih, saj bi lahko prineslo rešitev za prav vsa še od-, prui vprašanja. Prav zato, ker sta se vladni delegaciji razšli v tako optimističnem ozračju, je nekaj minut pozneje tem bolj presenetila novica iz sabora. Kot strela iz jasnega je udarila vest, da za Slovence odslej ne bo več prostora v hrvaški ustavi. KAJ SE JE ZGODILO? V tako imenovani božični uslavi iz leta 90 je v temeljnih načelih pisalo, da je Republika I irvaška država hrvaškega naroda in pripadnikov manjšin, ki so njeni državljani, to pa so Srhi, Muslimani, Slovenci, Čehi, Slovaki, Italijani, Madžari, Židi in drugi. Ko je državni poglavar Tudman v začetku novembra v sabor poslal seznani željenih ustavnih sprememb, je med drugim predlagal, da bi poimensko navajanje manjšin izpustili. Temu predlogu se je veliko poslancev uprlo, zato je kazalo, da bo ta del ustave ostal nespremenjen, lodn tik pred glasovanjem 12. decembra seje nasaborskih klopeh znašel tmv predlog dopolnila (pripravili so ga predstavnik Italijanov Radin, predstavnik Madžarov Jakab in predstavnik Cehov in Slovakov Starek), ¡m katerem bi se naštevanje manjšin sicer ohranilo, vendar pa bi se črtali Muslimani in Slovenci ter dodali Avstrijci, Nemci, Rusini in I Ikmjinci. In tak predlog - torej z naštetimi 10-nii narodnostmi in brez Slovencev - je nazad-lljc dnhil potrebno dvetretjinsko podporo. Kriteriji, po katerih so iz nove ustave izpadli Slovenci so do dandanes ostali skrivnost: • i- ure /41 načelo avtohotnosti, ni jasno, zakaj so Slovenci in Muslimani leta 90, ob sprejetju prve ustave, to bili, zdaj pa niso več. Če gre za m.vin Številčnosti, so vprašljive vse štire dodali. manjšine. Argument recipročnosti pa pade c pti Srbih, saj njihova matična država, Zvez-ii,i republika Jugoslavija hrvaške manjšine ne jtrl/nnva. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na llivaikem Sonc je isti večer šokirano in cijdirčeno izjavil, da za slovensko skupnost na I li vnSkem, za njihova štiri zelo dejavna društva m lin nič več tako, kolje bilo doslej. Po Šonce-ili besedah seje pokazalo, daje v tem primeru odpovedala tudi matična domovina Slovenija, I. m vseli šest poosamosvojitvenih let ni ilnl niično izrekla o tem, ali so Slovenci na Hr-■ i 11 m zamejci, manjšina, izseljenci ali kaj • ni. .r.i Iti lak neopredeljen odnos Ljubljane m i /imrehu spretno izkoristili. t Ustavni zapleti so vlado v Ljubljani prvič prisilili, da oblikuje jasno stališče do rojakov na Hrvaškem, ki si v svoji matični domovini nikakor niso uspeli izboriti položaja, kakršnega imajo drugi zamejski Slovenci: tržaški, koroški, porabski... Vprašanje Slovencev na Hrvaškem je bilo v poosamosvojitvenih letih pravzaprav nekakšna tabu tema; le tu in tam je bilo mogoče zaslediti bolj ali manj sramežljivo izjavo kakšnega slovenskega politika, češ, da so Slovenci avtohtoni le v Istri in da o kakšni manjšini nc more biti govora. Zadržanost je brez dvoma povezana tudi z dejstvom, da v Sloveniji - po podatkih iz leta 91 - živi okoli 55 tisoč Hrvatov. Njih v slovenski ustavi nikoli ni bilo in tudi hrvaškim kulturno-prnsvetnim društvom slovenska vlada ne namenja niti približno toliko sredstev, kot hrvaška slovenskim. Šele nenadni decembrski zaplet v hrvaškem saboru je Slovenijo postavil pred nalogo, da ugrizne tudi v to - morda kislo - jabolko. Sicer hi utegnil seznam klasičnih odprtih vprašanj med državama postati obremenjen šc z manjšinskim sporom. KAJ ZDAJ? V naslednjih dneh sd v Ljubljani in tudi v Zagrebu kar deževale izjave na to temo. V Sloveniji seje prvi oglasil podpredsednik vlade Podobnik, ki je izjavil, da gre za »nepričakovano in zaskrbljujočo potezo sosednje države, ki sproža dvom o iskrenosti hrvaških prizadevanj za razrešitev odprtih vprašanj.«. Tudi državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Vajgl je dejal, da gre za nenavadno odločitev Hrvaške, ki je za Slovence na Hrvaškem iz razumljivih razlogov težko sprejemljiva«. Tako stališče je pozneje ponovil tudi premier Drnovšek, ko je dejal, daje bila novica iz Zagreba »res slab signal«. 18. decembra sta o novih razmerah, v katerih so se znašli Slovenci na Hrvaškem, razpravljala slovenska vlada in državni zbor. Vlada je sprejela naslednje sklepe: - od hrvaške bo zahtevala pojasnila in zagotovila, da se raven zaščite in podpore Slovencem na Hrvaškem ne bo znižala - vlada bo še naprej moralno in gmotno podpirala Slovence na Hrvaškem v njihovem prizadevanju, da ohranijo narodnostne značilnosti in vrednote ter da si v okviru pravnega reda Hrvaške zagotovijo ustrezno zaščito - vlada bo o tej žgoči problematiki še razpravljala. Državni zbor pa je izrazil presenečenje nad spremembami hrvaške ustave in slovensko vlado pozval, da pripravi predlog zakona ali nacionalni program o odnosu do Slovencev zunaj države, da Slovencem na Hrvaškem zagotovi vso podporo pri ohranjanju in razvijanju slovenske skupnosti. Hrvaški državni vrh je vznemirjenje miril z vzpodbudnimi stališči. Najprej je vlada sporočila, da se z ustavnimi spremembami manjšinski položaj Slovencev ni poslabšal in da bodo pripadniki vseh manjšin, tudi tistih, ki niso navedene v ustavi, uživali vse pravice v skladu z najvišjimi svetovnimi merili. Tako stališče je potrdil tudi Svet za obrambo in nacionalno varnost, ki ga vodi državni poglavar Tudman. Nazadnje je ministrstvo za zunanje zadeve napovedalo, da bo v najkrajšem času v Ljubljano posredovalo predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti majšin, kakršnega je Hrvaška že sklenila z Italijo in Madžarsko. Pozneje (po januarskem sestanku zunanjih ministrov Frleca in Graniča na Oločcu) se je izkazalo, da bi bila za Ljubljano in Zagreb morda bolj sprejemljiva deklaracija, ki bi načelno potTdila pripravljenost obeh držav, da v obravnavanju manjšin dosledno spoštujeta najvišja evropska načela. Vzpodbudna vest je prišla tudi iz poslanske pisarne Furia Radina, ki je sredi decembra sporočil, da bo skupaj s poslancem Njegovanom Starekom sprožil postopek za vrnitev slovenske manjšine v ustavo. To napoved je Zveza slovenskih društev na Hrvaškem podprla, kar je tudi zapisala v prvi politični izjavi v zgodovini svojega obstoja. V njej je postavila tudi nekaj zelo jasnih zahtev. (IT.) 5L0VENCI NA HRVAŠKEM KAKŠEN JE NAS STATUS? i^slovenskem državnem zboruje 5, februarja zasedala komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Njen predsednik Marijan Schiffrcr je na sejo povabil tudi predstavnike slovenskih društev na Hrvaškem: iz Slovenskega doma Darka Sonca in Franca Straška, z Reke Vinka Žiberta in Marijana Ke-bra. iz Splita Boštjana Kordiša iu Gustava Zupana. Navzoči so bili še državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar, svetovalec Andrej Skerlevaj, slovenski veleposlanik v Zagrebu Matija Malešič, predstavnica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Vera Kržišnik-Bukič. V ospredju pogovorov so bile posledice nedavnega črtanja slovenske manjšine iz hrvaške ustave, ki je znova odprlo vprašanje statusa Slovencev na Hrvaškem. Predsednik Zveze slovenskih društev Darko Sonc je poudaril, da bi morala država Slovenija jasno opredeliti status Slovencev na Hrvaškem, saj zdaj ni jasno, ali gre za avtohtono manjšin® izseljence ali zdomce. Ocenil je, daje do črtanja iz ustave morda prišlo tudi zato, ker matična država ni imela izdelanega odnosa do njihovega statusa. »Vedno se sprašujemo, kaj smo Slovenci na Hrvaškem. Sami čutimo, da smo v enakem položaju kot Slovenci na Koroškem, v Italiji in na Madžarskem, čeprav v slovenski zakonodaji nismo lato obravnavani,« pa je dejal predsednik slovenskega Iruštva Triglav Split Boštjan Kordiš. Predstavniki Zveze so še opozorili na žgoč problem pridobivanja slovenskega državljanstva, Številni Slovenci na Hrvaš-tem ga namreč ne morejo dobiti, kar le še pospešuje tjihovo asimilacijo. Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu je iklenila, da bo vlado opozorila, naj v predlog zakona iziroma nacionalni program o odnosu do Slovencev iz/en Slovenije uvrsti tudi Slovence na Hrvaškem. Pred-itavniki Slovencev na Hrvaškem so opozorili tudi na lejstvo, da imajo, predvsem na Reki, v Šibeniku in iplitu, velike težave pri dostopu do informacij iz ma-ične domovine. Kar zadeva denarno pomoč Slovenije, o povedali, da jc bila doslej zadovoljiva, le lani je irišlo do težav zaradi zamude pri sprejemanju pro-ačuna. Poudarili so še, da so vedno zelo dobro sode-ovali z lokalnimi hrvaškimi predstavniki in opozorili, fa izjave nekaterih slovenskih poslancev, češ daje Hr-■aška Sloveniji sovražna država, zelo škodijo Sloven-em na Hrvaškem. Člani Komisije so dejali, da niso vedeli, da so Slo-enci na Hrvaškem tako dobro organizirani in povezali. Strinjali so se, da so takšna neposredna srečanja s llovenci iz Hrvaške zelo pomembna in potrebna. Franc Strošek in STA I Popoldanske ure v Ljubljani so člani sveta Zveze slovenskih društev na Hrvaškem izkoristili za sestanek. Na dnevnem redu sta bili dve temi: sprejem pravilnika o financiranju članic Zveze in sprejem slovenskega društva »Dr. France Prešeren« iz Šibenika v članstvo Zveze. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Iz Ustava Republike Hrvatske (Izvorišne osnove): (do 12.12.1997) Republika Hrvatska ustanovljuje se kao nacionalna država hrvatskoga naroda i država pripadnika inih naroda i manjina, koji sunjezini državljani: Srba, Muslimana, Slovenaca, Ceha, Slovaka, Talijana, Madžara, Zidova i dragih, kojima se jamči ravno-pravnost s gradanima hrvatske narodnosti i ostva-rivanje nacionalnih prava u skladu s demokratskim normama OUN i zemalja slobodnog svijeta. (OD 12.12.1997) Republika Hrvatska ustanovljuje se kao nacionalna država hrvatskog naroda i država pripadnika autohtonih nacionalnih manjina: Srba, Ceha, Slovaka, Talijana, Madžara, Zidova, Nijemaca, Austri-janaca, Ukrajinaca, Ruslna i drugih, koji su njezini državljani, kojima se jamči ravnopravnost s gradanima hrvatske narodnosti i ostvarivanje nacionalnih prava u skladu s demokratskim normama OUN i zemalja slobodnog svijeta. Iz Ustave Republike Slovenije (5. člen) Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodnostne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. (...) Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon. Skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je na zasedanju v Zagrebu 22. decembra 1997 v zvezi s spremembami Ustave Republike Hrvaške, izglasovanimi 12. decembra 1997 soglasno sprejela naslednjo IZJAVO: zavračamo spremembo Ustave RH, s katero je bila slovenska narodnostna manjšina na Hrvaškem izbrisana iz preambule Ustave. Sprememba je nesprejemljiva, ker - odvzema že pridobljene pravice - ni nastala v skladu z demokratično proceduro. Slovenska narodnostna manjšina je bila izrecno navedena v hrvaški Ustavi iz leta 1990. Tako je bil nedvoumno določen pravni položaj slovenske manjšine na Hrvaškem. Sprememba, po kateri slovenska narodnostna manjšina ni več ustavni subjekt je očitni odvzem že pridobljenih pravic. To pa razumemo kot kršitev temeljnih ustavnih pravic in Ustavnega zakona o človekovih pravicah in svoboščinah irt o pravicah etničnih in narodnostnih skupnosti ali manjšin. Hrvaška je tudi podpisnica Okvirne konvencije o zaščiti narodnostnih manjšin Sveta Evrope iz leta 1994. V skladu z njo in v skladu z Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Združenih narodov je pridobljene pravice mogoče le širiti, nikakor pa ne omejevati ali celo odvzemati. Pri nastajanju in sprejemanju dopolnila, ki v Ustavi ureja manjšinsko vprašanje, ni bila spoštovana demokratična procedura. O dopolnilu se namreč niso izrekla vsa pristojna saborska telesa, med njimi Pododbor za uresničevanje pravic etničnih in narodnostnih skupnosti ali manjšin, ki ga vodi poslanec Milan Dukič, in Odbor za človekove pravice in pravice etinčnih in narodnostnih skupnosti ali manjšin, ki ga vodi poslanec Miroslav Kiš. Tako je bil kršen saborski poslovnik. ZAHTEVAMO: - da se v Hrvaškem državnem saboru sproži postopek za vnovično uvrstitev slovenske narodnostne manjšine v Ustavo Republike Hrvaške, Podpiramo že napovedano pobudo poslancev dr. Furia Radina in Njegovana Siare-ka in pričakujem podporo ostalih poslancev; - da Hrvaški državni sabor sprejme uradno, pisno stališče do zaščite slovenske narodnostne manjšine na Hrvaškem; - da se v Hrvaškem državnem saboru sproži postopek za ugotavljanje odgovornosti predsednika Podobora za uresničevanje pravic etničnih in narodnostnih skupnosti ali manjšin Milana Dukiča, predsednika Odbora za človekove pravice in pravice etničnih in narodnostnih skupnosti ali manjšin Miroslava Kisa ter predsednika Kluba neodvisnih poslancev narodnostnih manjšin Njegovana Stareka. PODPIRAMO: prizadevanja za vsestransko ureditev odnosov in sporazumevanje med Republiko Slovenijo In Republiko Hrvaško, pri čemer smo pripadniki slovenske narodnostne manjšine na Hrvaškem pipravljeni še naprej igrati vlogo mostu med sosednjima prijateljskima državama fcMM |MM SLOVENSKI DOM NAS DRUGI DOM SKUPSCINA ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM V Zagrebu je 22. decembra 1997 zasedala skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Poleg delegatov iz Slovenskega doma Zagreb, Bazovice z Ude in Triglava iz Splita, je bil navzoč tudi opolno-močeni minister Bogdan Itcnko iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu. V obširni raspravi sta posebej i/stopali dve temi. Skupščina je veliko pozornost namenila spremembam staluta Zveze, ki jih je pojasni I I1 rane Strašek. Poudaril je. daje statut treba spremeniti in uskladiti s hrvaškim zakonom o društvih (NN '>(¡/97) in da je statut temeljni dokument, potreben za prcrcgistracijo, ki se mora opravili do 15. januarja I TO pri hrvaškem ministrstvu zn upravo. Največjo pozornost pa so navzoči posvetili dogodku v hrvaškem državnem saboru, ko je bila 12, decembra 1997 s spremembam Ustave R1H iz preambule Ustave črtana slovenska skupnost na Hrvaškem. Po argumentirani in strpni razpravi je skupščina soglasno sprejela protestno izjavo, s katero hrvaško, slovensko in širšo javnost seznanja s stališčem, da ustavne spremembe zavrača, ker se slovenski skupnosti na Hrvaškem odvzemajo že pridobljene pravice in ker sporne spremembe niso nastale v sklodu /. demokratično sa-Iilirsko proceduro. Franc Strošek VEZI Z DOMOVINO: OBČINA BREŽICE -POKROVITELJICA SLOVENSKEGA DOMA brežiški župan Jože Avšič je na slovesnosti ob občinskem prazniku 27. oktobra 1997 predsedniku Slovenskega doma Darku Soncu izročil listino o pokroviteljstvu. Pokroviteljstvo brežiške občine nad zagrebškim Slovenskim domom je po Sončevih besedah veliko priznanje in dokaz, da je Slovenski dom uspešen pri ohranjanju slovenskega kulturnega nasledstva. V finančnem pomenu bo to stalna pomoč predvsem pri kulturni dejavnosti društva, Brežice pa bodo imele v društvu svojega zaščitnika v Zagrebu, je ob tej pri ložnosti za Slovensko tiskovno agencijo dejal Šonc. Slovesnosti v brežiški viteški dvorani so se poleg številnih Brežičanov udeležili še slovenski pravosodni minister Tomaž Marušič ter župani Krškega, Sevnice in Škocjana ter obmejnih hrvaških občin Samobor ih Zaprešič. Ines Lovni JSulfro» jewtfitaeam ferušiut\ 3&o#iik« J997 JncAunc UWu» »ciji« JOZEAVSIC; NE SMEMO POZABITI NA občina SLOVENCE NA BREŽICE hrvaŠKEM! Kako je nastala odločitev, da prevzamete pokroviteljstva nad Slovenskim domom? - Sodeloval sem pri samem nastanku zamisli, pozneje pa sem bil tudi med podpisniki predloga občinskemu svetu. Idejo smo dorekli 23. maja v Slovenskem domu, ko sem bi! navzoč pri predaji knjig, ki jih je za zagrebške Slovence zbiral Radio Posavje - Studio Brežice. Tedaj je predsednik Slovenskega doma Darko Šonc izrazil željo po pokroviteljstvu, jaz pa sem se za pobudo takoj ogTel. Pokroviteljstvo ni samo občinskega pomena, pričakujem, da bo preraslo okvire občine Brežice in dobilo primeren odziv v celotnem slovenskem prostoru. S prevzemom pokroviteljstva smo prevzeli odgovornost, da vprašanja zagrebških Slovencev posredujemo v slovenski parlament in po potrebi tudi v druge slovenske organe. Predstavniki občine bomo slovensko javnost opozarjali, da imamo Slovence ne samo na avstrijskem Koroškem, v Argentini in Kanadi, ampak tudi v Zagrebu in drugih hrvaških mestih in da moramo skrbeti tudi zanje. To je bil moj motiv. Bo brežiška občina postala »starejši, slovenski brat«, ki bo zagrebškim Slovencem pomagal premagovati morebitne stiske? - Upam, da nam ne bo treba igrati vloge starejšega brata, ampak da bomo ustvarili enakopravno sodelovanje, partnerstvo. Prevzeli smo pokroviteljstvo nad društvom, v katerem imajo tako rekoč vsi člani hrvaško državljanstvo. To pomeni, da lahko svoje pravice uveljavljajo tudi sami in to tam, kjer živijo - torej na Hrvaškem. Gre bolj za to, da bi jim pomagali kot sosedi, da bi vskočili, ko bi bilo treba zanje kaj postoriti v Sloveniji. (it) V SPOMIN HINKU NUCIGU Dan po slovenskem kulturnem prazniku 9, februarja, smo na pročelju Slovenskega doma odkrili spominsko ploščo Hinku Nučiču, igralcu, režiserju in pisale-lju slovenskega rodu, ki je s svojim delom v prvi polovici 20. stoletja trajno obeležil hrvaško igralstvo. Hinko Nučič je bil med drugo svetovno vojno in po njej tudi predsednik slovenskega društva v Zagrebu. Spominsko obeležje, ki je delo arhitekta Roberta Potokarja, je odkrila pomočnica hrvaškega ministra za kulturo Jagoda Martinčevič, razstavo o Hinku Nučiču, ki je bila postavljena v prostorih Slovenskega doma, pa državna sekretarka v slovenskem ministrstvu za kulturo Majda Sirca. Obe sta poudarili, daje kultura vselej povezovala Slovence in Hrvate, državna sekretarka Sirca je opozorila tudi na kulturno izmenjavo po osamosvojitvi držav in izjavila, da je Slovenski dom s prizadevno kulturno dejavnostjo prava Slovenija v malem. O Nučičevem umetniškem delovanju so spregovorili zagrebška igralca slovenskega rodu ivica Kuncj in Josip Marotti ter vodja oddelka za zgodovino hrvaškega gledališča pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti Branko Hečimovič. Na slovesnosti sta bila navzoča tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič in brežiški župan Jože Avšič. Ines Lovrič SLOVENSKI DOM SEKEGav NAŠ DRUGI DOM /-\ SESTANKI UPRAVNEGA ODBORA -A/a sestankih, ki j ih je po potrebi in v skladu z določili statuta skliceval predsednik Darko Sonc, so svoj čas iti prostor dobila vsa tekoča in aktualna vprašanja iz dejavnosti Slovenskega doma. Na 22. in 23. seji je tekla razprava o delu upravnega odbora, v ospredju pa so bile priprave na sklic občnega zbora Slovenskega doma. Na 22. seji so bile razdeljene naloge za pripravo in nemoten potek občnega zbora, ki jo tudi volilni. Sklenjeno je bilo, da se občni zbor skliče za 7. januar 1998 in da se upravni odbor sestane še najmanj enkrat pred tem. Izdelan je bil predlog kandidatov za upravne strukture Slovenskega doma, temeljita pa je bila tudi razprava o spremembah in dopolnilih statuta Slovenskega doma, ki mora biti usklajen z zakonom o društvih Republike Hrvaške. Na 23. seji 5. januarja 1998 se je upravni odbor ukvarjal s pripravami na občili zbor. Seznanil se je s predlogi dokumentov (poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, predlog statuta, liste kandidatov za upravne strukture ...), določen je bil vrstni red poročanja, predložena pa so bila tudi delovna telesa za nemoten potek občnega zbora... 24. seja 21. januarja 1998, kije bila prva seja po občnem zboru, je bila skoraj v celoti posvečena pripravam na proslavo slovenskega kulturnega praznika. Franc Strašek OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DOMA januarja 1998 je bil sklican redni volilni občni zbor Slovenskega doma. V ospredju so bile tri teme: poročilo o delu in finančno poročilo, sprejem statuta in volitve upravnih organov. Predsednik Darko Sonc je temeljito poročal o izvajanju načrtovanih programov v minulem letu. Pred- sednik nadzornega odbora Bojan Kožarje podal poročilo nadzornega odbora in finančno poročilo. Navzoče je prijetno presenetil s sklepnimi besedami: »Nadzorni odbor meni, daje glede porabe finančnih sredstev Slovenski dom posloval uspešno in v duhu dobrega gospodarja.« Franc Strašek je pojasnil, da je v skladu z zako- nom o društvih treba dopolniti statu Slovenskega doma. Poudaril je, da je Slovenski dom že doslej imel dober statut in daje večji del njegovih določil mogoče prenesti v predlog novega statuta. Občni zbor je nato soglasno sprejel predloženi statut. Po kratki razpravi so bili v upravne strukture Slovenskega doma, jzvoljeni: - Darko Sonc za predsednika, Franc Strašek za podpredsednika; - upravni odbor: Siivin Jerman. Silvester Kmetič, Silvester Fišter, Ivanka Nikčevič, Slavica Horjak, Jasna Nemec in Ana Zorič; - nadzorni odbor: Bojan Kožar, Marijan Horn in Hcdvi-ka Ceranii. Po končanem občnem zboruje druženje v veselem vzdušju trajala do pozno v noč. Franc Strašek Po prireditvi smo Uradu za etnične i narodnostne skupnosti ali manjšine poslali pismo zah-vale.Uradu in hrvaški vladi smo se zahvalili za moralna in gmotno pomoč pri pripravi in uspešni Izpeljavi prireditve. Za osebni prispevek in trudi pa smo se še posebej zahvalili Mili Šimič in Bakriji Sejfic Poudarili smo, da lahko urad ob vsaki priložnosti računa na potnoč Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. BOGASTVO, LEPOTA IN RAZLIČNOST KULTUR NA HRVAŠKEM I^dvDrani Vatroslav Lisinski Nastopi so pokazali vso lepoto kul-je 24. januarja potekala prireditev tume in prosvetne ustvarjalnosti, ki »Kulturno stvaralaštvo nacionalnih manjšine povezuje z matičnimi domovinami. Program je trajal 3 ure: bilje pester, zelo zanimiv in dinamičen. Mešani pevski zbor Slovenskega doma je uspešno izvede! venček slovenskih narodnih pesmi. Se posebej je navdušil in poslušalce v dvorani dobesedno dvignil na noge, ko je na koncu zapel še hrvaško pesem »Popevke sem slagal«. Ob zadnjih zvokih te melodije so na oder prišli vsi nastopajoči manjina u Republici Hrvatskoj«, ki in skupaj zapeli še pesem »Neka ci-je dejansko pokazala, da manjšine jeli svijet« iz znanega mjuzikla Jal-na Hrvaškem svobodno in nemote- ta, Jalta. Peli smo vsi, pela je cela no negujejo svojo kulturno de- dvorana, vzdušje je bilo enkratno, diščino. Na prireditvi se je predsta- Td lepoto, to sceno, ta občutek je vilo 14 narodnostnih manjšin ali bilo res treba doživeti. Podpredsed-skupnosti - od Jadrana do Baltika, niča hrvaške vlade Ljerka Mintas- Hodak je ganjena in ozaijena vse navzoče (izvajalce in poslušalce) povabila na prigrizek, kjer so nam ponudili slastne jedi in žlahtno kapljico. V prijetnem okolju je tudi naša, slovenska pesem donela v tiho zagrebško noč do zgodnjih jutranjih ur. Franc Strašek SLOVENSKI DOM SEKEGav NAŠ DRUGI DOM DUHOVNA SEKCIJA ANTON MARTIN SLOMŠEK NAŠA SREČANJA SO KOT SREČANJA DRUŽINSKIH ČLANOV .A^ovetnbra smo se v Zagrebu zbrali pri slovenski maši na zahvalno nedeljo, ki jc letos sovpadala z Martinovo nedeljo. Kes dovolj priložnosti za zahvalo za vse pridelke zemlje, tudi za žlahtno kapljico, ki jo dajejo vinska trta in pridne človekove roke. Na praznik Kristusa Kralja smo se poslovili od cerkvenega letu. Obakrat se je pevski zbor pod vodstvom prof. Vinka Glas-nuviča posebej potrudil in tudi Pastoralna maša Lojzeta Mava ¡c bila za praznik Kristusa Kralja prav primerna. Ko smo se zopet zbrali 7. decembra nas je presenetila vest, da je umrla članica nnScga zbora Micika Sotošek. V adventu smo imeli mašo Se 21. decembra. Božične jiraz-nikc smo praznovali na sv. Štefana. ko je prišel med nas g. Andrej Urbancl. Zbralo se nas je več, kot običajno. Najstarejši med nami so preživeli kar tri vojne, zato je božično sporočilo: Mir ljudem na zemlji, še danes Inku potrebno. K prazničnemu razpoloženju pri sv. maši so prispevali pevci z božičnimi pesmimi in pogled na pravljično razsvetljen 'li g bana Jelačiča. V lakem vzdušju je bilo srečanje po maši kot srečanje ilui/iuc. Veselili smo se, da smo zopel skupaj, da nam je tudi le-loSsiji lložič prinesel bogatih duhovnih doživetij. Hvaležni pa Mlin vsem tistim, ki so poskrbeli, d.111* bila /. božičnimi dobrotami Imgalo obložena miza. Bog povrni vsem duhovnikom, ki so v letu 1997 prihajali v /iigrcb maševat v slovenskem le/.iku, Martina Kotnan IZ ŽIVLJENJA PEVSKIH ZBOROV Po uspešni pomladanski sezoni so za pevske zbore nastopili poletno zatišje in čas dopustov ter seveda zbiranje novih moči za jesenske dni. Vaje pevskih zborov so se nadaljevale, vendar v nekoliko spremenjenem ritmu, saj sd potekale le enkrat tedensko. Programski koledar ni bil tako izpolnjen kot v maju in juniju, imeli smo samo nastop na srečanju partizanskih zdravnikov v Židovskem domu, misli pa so se vrtele okrog nastopov v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski in v Hrvaškem glasbenem zavodu. Opazili smo, daje težko obvladati kvalitetno ves program, ker je časa za vaje premalo. Bolje bi bilo, če bi bile vaje dvakrat tedensko. Pevcem ni vseeno, kako jim nastop uspe, že zaradi njih samih, še posebej pa zaradi ugleda Slovenskega doma. Ne želimo, da bi bila letošnja ocena slabša od lanske. Morda bi morali začeti tudi z vračanjem obiskov gostom, ki so nastopali v Slovenskem domu: za lasten program imamo dovolj literarnih prispevkov naših članov in kar lepo število pesmi za razne prilike. Marijan Horn ZBOR DUHOVNE SEKCIJE NA COLLEGIUMU HERGEŠIČ K 406. tribuni Collegium Hergešič v Evropskem domu šla januarja na prireditvi Glasbeno poetski recital nastopila pevski zbor duhovne sekcije Anton Martin Slomšek in solistka, tudi članica zbora, Anita Skala. Izmenično so se vrstile točke glasbe in recitacije. Svoje stvaritve so recitirali Viktorija Schroeder, Elizabeta Schnei- der, Josip Čosič, Ivan fiurič, Marija Marušič-Goričan, Ana Ive-Ija, Nada Škrlin-Dabeltč, Gordana Beus-Delija in Marija Bukovec. Solistka Anita Skala je zelo kakovostno in dopadljivo odpela tri skladbe, pevski zbor pa je pod vodstvom in ob klavirski spremljavi prof. Vinka Glasnoviča izvedel sedem skladb. Štiri je uglasbil Vinko Glasnovič - dve na besedili A.M.SIomšeka, dve pa na pesmi Dragutina Domjaniča. Uspešnost prireditve so z burnim ploskanjem pozdravili številni poslušalci. To je bila za srce in dušo topla popoldanska ura. Nekateri so imeli celo solzo v očeh... ( Ur) J % pM ; c lili V SPOMIN MICIKI SOTOŠEK IN IIKINKI KLARIČ Cas se je potopil v večnost za Miciko Sotošek, roj. Božičnik. Domaje bila iz Krškega, vendar je šla že zgodaj od doma. Šiviljske obrti seje izučila v Mariboru, pot za zaslužkom pa jo je pripeljala v Zagreb. Bila je vestna, natančna šivilja, zato ji dela ni zmanjkalo. Če je bilo treba, je še zadnja leta rada kaj seši-la, kolikor so ji dopuščale oči. Micika ni imela otrok, tudi moža je zgodaj izgubita. Dolgo vrsto let je pela v pevskem zboru Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, zadnja leta v pevskem zboru duhovne sekcije Anton Martin Slomšek. Vestno je prihajala k Slovenskim mašam, na srečanjih je rada zapela, znala je prispevati k dobremu razpoloženju, veselila seje romanj po Sloveniji. O Micikinem značaju veliko pove dejstvo, da je bila še pred dvema letoma na počitnicah v Kopru pri sinu šivilje, pri kateri se je v Mariboru izučila šiviljske obrti pred več kot 70 leti. Micika je dopolnina 88 let, vendar nas je vesto njeni smrti presenetila, saj je bila še 9. novembra med nami. V Zagrebu smo se od nje poslovili 10. decembra 1997, pevski zbor ji je v slovo zapel dve slovenski pesmi. Pokopana pa jc v rojstnem Krškem, kar je bila njena izrecna želja. Pogrebni obred je poleg domačega kaplana vodil g. Andrej Urbancl. V torek, 27. januarja smo se zopel zbrali, da bi se še zadnjič poslovili od članice pevskega zbora Min-ke Klani. Rojena je bila leta 1916 v Ljubljani. Pot za zaslužkom - tudi ona je bila odlična šivilja - jo je pripeljala v Zagreb. Tu se je poročila in si ustvarila družino. Možje zgodaj umrl, lako da je sama skrbela za tri otroke. Dve hčerki živita v Švici, kjer je gospa Mika preživela več mesecev na leto. Bila je srečna v krogu svoje družine, veselila se je uspehov svojih otrok, vnukov, dveh pravnukov. Velikokrat je pripovedovala, daje morala zaradi gmotne preskrbe otrok šivali preko rednega delovnega časa. Toda tega ni pripovedovala z grenkobo, ampak s ponosom, da je to zmogla. Tudi v pokoju je še dosti šivala - ne samo za družino, ampak tudi za druge. Od gospe M rake se nismo poslovili samo člani Slovenskega doma; vrsto let je pela tudi pri pevskem zboru Matija Gubec. bila je članica Planinskega društva v Zagrebu. Povsod je bila priljubljena, saj seje znala kljub težavam veselili življenju. Micika in Minka, spokojno počivajta in Vajina duša naj se radujc pri Bogu! Martina Koman ' SLOVENSKI DOM SEKEGav NAŠ DRUGI DOM 0 SLOVENSKI ZUNANJI POLITIKI J^začetku novembra nam je predaval redni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Bojko Bučar, Seznanil nas je s svojim pogledom na slovensko zunanjo politiko in politiko Slovenije, ko je bila še v nekdanji Jugoslavijo. Po Bučarjevem mnenju Slovenija in Hrvaška zelo počasi rešujeta medsebojne probleme, pa tudi probleme z ostalimi sosedami, recimo z Italijo. Vsi problemi, še posebej manjšinski so začasno potisnjeni v stran in niso končno rešeni. V zelo zanimivem pogovoru smo od predavatelja zvedeli veliko o prizadevanjih Slovenije za ureditev odnosov z Italijo. Mi smo dr. Bučarja seznanili z organiziranostjo in delom slovenskih društev na Hrvaškem, Nad našimi podatki o dejavnosti slovenskih društev je bil naš gost zelo presenečen. D .R. SREDE S TUJIMI VELEPOSLANIKI Po predavanju jugoslovanskega veleposlanika Veljka Kneževiča, ki je bilo zanimivo, vendar nič kaj razburljivo, smo v novembru in decembru pripravili še dve predavanji in tudi tokrat sta bila v gosteh veleposlanika iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Že drugič je bil z nami veleposlanik Bosne in Hercegovine Ka-sim Trnka, To je bil tudi njegov poslovilni javni nastop pred odhodom na novo dolžnost. Spregovoril je o medsebojnih odnosih Hrvaške in Bosne in Hercegovine, ki bi se lahko boljše in hitreje razvijali v dobrobit obeh narodov. Veleposlanik Trnka je bil kritičen do uradne hrvaške politike do Bosne Ln Hercegovine, pa tudi do uresničevanja Daytonskih sporazumov. Po predavanju smo odprli razstavo nadarjene in obetajoče umetnice Nadine Karafilipovič. Njene zelo intenzivno koloristične in po vsebini intrigantne slike so vzbudile veliko pozornost. V prijetnem pogovoru z veleposlanikom smo mu zaželeli veliko uspehov na novi dolžnosti in razšli smo se s pozdravom - nasvi-denje v Sarajevu. Lansko sezono predavanj veleposlanikov v Slovenskem domu je sredi decembra končal veleposlanik Makedonije Servet Avziu. Slišali smo, da ima Makedonija s Hrvaško in s Slovenijo zelo dobre gospodarske odnose, saj je z obema sklenila sporazum o prosti trgovini. Makedonijo mučijo veliki gospodarski problemi, nerešeno pa je tudi vprašanje albanske manjšine. Predavanje je bilo popestreno s kulturnim programom: priznana umetnica Rahilka Burzevska je pela ob kitarski spremljavi Anteja Ma/.urana. Darko Sonc JUŽNO OD VSEGA -ANTARKTIKA -Predavanje najbolj znanega slovenskega alpinista Vikija Grošlja je bilo prekrasno doživetje za vse navzoče v polni dvorani Slovenskega doma. Štiričlanska odprava, v kateri je bil tudi znani hrvaški alpinist in snemalec Stipe Božič, seje leta 1977 odpravila na Antarktiko Lil na najviši vrh Mount Vinson. S pomočjo prekrasnih diapozitivov smo zvedeli, da je Antarktika - to območje večnega snega in leda - čudovito, da pa zna tudi pokazati zobe. Neverjetno je, kako pogumni ljudje so alpinisti, ki premagajo vse težave in napore ob takih ekspe-dicijah. Slovenska odprava seje povzpela na najvišji vrh Mount Vinsona, osvojila pa je še šest drugih vrhov. Pomembno je še, da seje Viki Grošelj z vseh vrhov v ishodiščni tabor spustil s smučkami. Na enem od vrhov so alpinisti zapičili tudi slovensko in hrvaško zastavo. Ta odprava na Antarktiko je lep primer sodelovanja slovenskih in hrvaških alpinistov in dokaz njihovega velikega prijateljstva. Grošelj je s tem predavanjem pokazal, da ni samo velik slovenski alpinist, ampak tudi zelo dober in uveljavljen predavatelj. Dogovorili smo se, da nam bo že spomladi znova predaval. Darko Sonc IZ ZGODOVINE SLOVENCEV IN HRVATOV Predavanje z naslovom Slovenci in Hrvati je za člane Slovenskega doma pripravil dr. Maks Milanez, Slovenec, ki že dolga leta živi v Združenih državah Amerike. V predavanju je spregovoril o priseljevanju obeh narodov na sedanja ozemlja, o dobrososedskih odnosih, o podobnih težavah in medsebojni pomoči. Opozoril nas je, da je prvi hrvaški pisani dokument -Baščanska plošča - nastal v istem času, kot prvi dokaz o slovenski pisani besedi - Brižinski spomeniki. Spomnil je na pomoč, ki jo je zagrebška nadškofija nudila Prekmurcem, ki so se upirali madžarizaciji. Ko so ostali brez cerkvene literature v slovenščini, jim je poslala knjige v kaj-kavskem narečju. Za oba naroda sa bili enako pogubni turški vpadi. V skupili kmečki vstaji, ki jo je vodil Stubičan Matija Cubcc, seje bitka za osvoboditev kmetov razširila vse tja do Celja. Slovence in Hrvate sta povezovala tudi II i-rizem in Stanko Vraz, tu je še Istra z istimi težavami obeh narodov, in tu je tudi skupno življenje v obeh Jugoslavijah. Vse te podrobnosti bi po njegovih besedah kazalo zbrati v knjigo; navdih za to pa je našel v zborniku Slovenci v Hrvaški. Po predavanju je dr. Milanez poslal pismo uredniku Novega odmeva Silvinu Jermanu. V njem je zapisal, da seje Novi odmev približal svetovni lestvici, da se v njem zanimivosti vrstijo kot isklesana jedra, da kar člankom daje moč objema in poudarka v zgoščeni vsebini. Ce bi časopis še omehčal barve, ki dajejo ozadje izbranim besedilom, pa bi ga - kot meni dr. Milanez - še lažje brali. Zelo čustveno je tudi opisal, kako je kot begunec leta 1941 prišei v Zagreb, kjer so ga novi sošolci - maturanti ljubeznivo sprejeli. Zdaj pa je v Slovenskem domu srečal sošolca, za katerega se je ob vsaki okrogli obletnici mature spraševal, kam gaje odpeljala življenjska pot. M.B. 25 let delujejo folklorna, pevska, re-citatorska in dramska sekcija. Po osamosvojitvi držav je Bazovica postala tudi središče za pomoč rojakom; v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu v prostorih društva redno potekajo konzularni dnevi. (L.B.) 50 LET BAZOVIGE 22 . decembra je slovensko kultumo-prosvetno društvo Bazovica z Reke proslavilo 50 let delovanja. Na slovesnosti v prostorih društva so dolgoletni prizadevni čla- ni prejeli priznanja, plaketo za sodelovanje pa je dobilo tudi naše društvo. V imenu Slovenskega doma ga je prevzel predsednik Darko Šonc. Člani Bazovice so v večernih uiah pripravili tudi slovesno akademijo, na katero so prišli številni ugledni gostje, med njimi slovenski velepos- lanik Matija Malešič in reški župan Slavko Linič. Društvo Bazovica je bilo ustanovljeno leta 1947 na pobudo sedaj že pokojne učiteljice Zore Ansec, ime pa je dobilo po vasi Bazovica pri Trstu, kjer so še pred II. svetovno vojno fašisti ustrelili štiri slovenske domoljube. V društvu že SLOVENSKI DOM SEKEGav NAŠ DRUGI DOM PREDSTAVILI SMO TRETJO ŠTEVILKO NOVEGA ODMEVA K predstavitvi tretje številke Novega odmeva so si obiskovalci že na vhodu v dvorano lahko ogledali pano z razstavljenimi časopisi, ki jih izdajajo društva Slovencev po svetli. Prireditev se je začela s prijetno glasbo pijanista prof. Branka Sepčiča. Kot ponavadi, je_nav-zoče pozdravil predsednik društva Darko Sonc. Besedo je predal uredniku Silvinu Jermanu, ki je povedal, da tretja številka Novega odmeva vsebuje že prek 80 prispevkov 30 avtorjev, pa 30 fotografij in 9 faksimilov ter da je za 4 strani večja od druge številke. Polona Jurinic je spregovorila o naslovnici časopisa, ki je predstavila notranjost cerkve Matere Božje Lurdske v Zagrebu slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Nato je urednik opozoril na nekatere zanimive prispevke iz nove številke Novega odmeva in se zahvalil vsem sodelavcem. Posebej je opozoril na zasluge članice uredništva, ki skrbi za pregled besedila in opremo, llinkc Todorov-ski in zaprosil predsednika Sonca, da ji v ime- VEČER SA UMJETNICAMA: STISNIMO RUKE PRIJATELJSTVA ^/nastavku cjelogodišnjeg programa sus-retapjesnika uživali smo 17. prosinca 1997 uz poeziju Viktorije Schroeder i Dnrilice M ¡Rele, Glazbeni dio ozvučili su naši prijatelji Silvi-ja, Ante i Martin s violinom, klavirom i basom. Naš veteran Ivica Kunej svojom umi-ješnošču i darovitosti, I irski je poetski ugodaj učinio još nezaboravnijim. Puce zagrebačke -zbor u gostima - upotpunile su atmosfera oda-branim pjesinama Zagorja i Dalmacije, no posebno su lijepi program odabrali duhovnih pje-sama White Christmas, Ave Maria. Simpatični i pijevni Colnič plava i Jas pa ti, pa židana mare-la... razvedrili su i raspjevali naša srca. Profesorica Ana Iveija, predstavila nam je pjesnički opus Durdice Mikete. Uz prigodu promoviranja njezine najnovije zbirke Moje oseke i plime, saznali smo daje izdala 1994. zbirku Rasvjetljenja i 1995. zbirku Raskošno stablo uspomena, Kako je profesorica Iveija, takoder pjesnik, lijepo rekla: »pjesnik je kralj prosjaka ... divise ičudisvemu oko sebe: iovjeku, priro-di... no uvijek čovjek ostaje mjerilo svih stvari i dogadanja.« Čovjek je dobrota i ljubav, ogledalo božje, izvor sreče ili nesreče, mira ili opačine. Pjesnik ujedinjuje sliku, muziku, filo-zofiju, čuvstva, želje, sreču ... Poezija je Ijepota i dobrota - prava umjetnost! Recitirane pjesme nu društva in uredništva izroči darilo - umetniško izdelano namizno svetilko, Predsednik je dejal, da smo se na začetku izdajanju lista znašli v ustvaijalnem mraku in da nam je ravno ona prižgala luč in odprla pot v tiskanje časopisa. Naj jo to skromno darilo spominja na začetke Novega odmeva! Po njenih presenečenih besedah zahvale, se je prireditev nadaljevala s Kroniko tretje številke Marjana Horna. Za umetniški užitek ob koncu programa je zmalim klavirskim koncertom poskrbel prof. Branko Sepčič, ki je s svojo interpretacijo izzval »bis«. Na koncu so se navzoči posladkali s slaščicami, ki jih je za to priložnost prispevala tovarna Kraš, naslednica zagrebške tovarne keksov Slovenca Vilima Bizjaka. llnučica, Komadič duge, Lakše se živi,,. uvjer-ljivo su nas zanijele u svijet poezije pjesnikinje. Jer autorica o sebi kaže: »Cijelog života htjela sam samo pjesnik biti«. Bibiča Mutimir predstavio nam je pjesni-kinju Viktoriju Schroeder, koja je takoder izdala više zbirki pjesama. Recitiranjem pjesme Božična noč ilustrirao nam je ljepoiu, radost, mir i ljubav svijeta u kojem i o kojem piše pjes-nikinja. Kajkavske pjesme posebno odišu topli-nom i slikovitošču krajoIikaZagotja, Stefekove kleti, kao i Sestinske snehe s črlenom arnbre-lom. Posebno simpatična i životna pjesma, koju je sama pjesnikinja kazivaia u Traču pod repom - a koji se ne razlikuje od današnjeg trača jer su možda samo likovi drugi i imena, a sadržaj do-gadaja su vječne teme: cijene, vrijeme, lepi kapelan radi kojeg misu posječuju žene ili tko koga vara i s kim, i s kim »fačuka« ima. Komorni zbor i muzičari uokvirili su sliku ugodne, ležerne predbožične atmosfere u Slovenskom domu. Jelena Balenl SLOVO OD STAREGA LETA Dm pred silvestrovim smo se po stari navadi skupaj poslovili od minulega leta. Naša dvorana je bila skoraj pretesna za vse, ki so prišli - še posebej, ko so se razvneli temperamentni plesalci. Za to, daje bilo plesalcev več, kot ponavadi na petkovih srečanjih, je odgovoren izvrstni glasbeni trio iz Brežic, kije s slovenskimi valčki in polkami navdušil navzoče. Tri nadarjene glasbenike nam je kot darilo za novo leto poslala občina Brežice - pokroviteljica našega društva. Plesalci so se za trenutek ustavili šele, ko so zvedeli, da se jim bo pridružil poseben plesni par starega in novega leta. In priplesal je par: on, majhen, suhljat, z napisom na hrbtu »1997. avtohtoni Slovenec« - kot odhajajoča slovenska manjšina iz hrvaške ustave. Ona, velika, debela, napihnjena z napisom »1998. PDV cena + 22%« - kot strah za standard v prihodnjem letu. S plesom sta nam zaželela, da bi bilo leto 1998 vsaj tako dobro, kot leto 1997, če ne še boljše. Da bi nam PDV zmanjšal življenjske stroške, da bi nam novo leto slovensko manjšino vrnilo v ustavo! Ko je par starega in novega leta zapustil plesišče, se je rajanje nadaljevalo in to dlje Dd pre-dvidnega trajanja prireditve. Celo dežurni policist je zatisnil eno oko in eno uho. Saj se samo enkrat na leto poslavljamo od starega leta, pa če tudi en dan prej! A kdo ve, morda je kaka zaostala skupina dočakala tudi pravo novo leto?! MaJe. V PETEK SE DOBIMO: VESELJE V DOBRI DRUŽBI ./"^etkova srečanja članov so že tradicija in so ljudem prirasla k srcu, saj so pestra, prijateljska in zabavna. Posebno pa veseli občutek, da smo v družbi, ki se spomni rojstnih dnevov svojih prijateljev in jim ob tej priliki tudi čestita, Lani smo na dvanajstih petkovih srečanjih objavili rojstne dneve za 780 naših članov. Seveda nikoli niso bili vsi navzoči, bili pa so tisti, ki si želijo prijetne družbe, petja, zabave in plesa in jim življenjske in zdravstvene prilike to dovoljujejo. Srečanja smo popestrili s programi. Martinovo smo praznovali tako, daje »škof« žegnal mošt v vino in podelil diplome tistim, ki so zadnja tri leta pomagali za martinovanje. Eden od najbolj uspešnih programov je bila »radio zmešarija« treh programov »Radio postaje Novega odnevan. Trije napovedovalci so zmešali besedila iz rubrik dosedanjih številk naSega časopisa. Prisrčno je bila sprejeta Homova Kronika za leto 1997. Na naših prvih petkih se je uveljavilo pravilo, da se predstavijo člani, ki so se vpisali v društvo v prejšnjem mesecu, in da se zanje preberejo litanije. Pripovedujejo se tudi razne šale, pesmi, kronike, aforiz-mi in podobno. Za vse to so tudi lani poskrbeli Pn-lona, Marijan, Silvin, Klara, Medeni, Durdica, Ivan in še kdo. Seveda pa so avtorji programa večkrat v škripcih glede vsebine. Ne bi bila zanimivo, če bi se začeli ponavljati. Člani, ki se srečanj udeležujejo, so bolj ali manj zadovoljni s programi in to pokažejo tudi s ploskanjem, vendar pa si avtorji želijo novih idej in prispevkov članov. Ko boste to prebrali, ne pozabite: V PETEK SE DOBIMO! Sima Hoje NOVICE IZ DOMOVINE MILAN KUČAN PREDSEDNIK SLOVENIJE i^Sloveniji so bile 23, novembra lani predsedniške volitve. Volilno pravico je imelo 1.550.775 državljanov. Glasovalojih je 1.064.532 ali 68,65 odstotka. Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih po svetu (tudi na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu) je volilno pravico izkoristilo 2,033 upravičencev, po pošti pa jih je glasovalo 5992. Na volitvah je zmagal Milan Kučan, ki je zbral 578.925 glasov (55,54%). Ostali kandidati so dobili naslednje število glasov: Janez Podobnik 191.645 (18,39%), dr. Jožef Bcrnik 98.996 (9,50%), Marjan Ccrar 73.439 (7,04%), Marjan Poljšak 33.447 (3,21%), Anton Peršak 32.039 (3,07%) in Franc Miklavčič 5713 (0,55%). O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE: PRIDOBITEV Z IZREDNO Foi NATURALIZACIJO (2.DEL) 13. člen zakona o državljanstvu pravi: »Ne glede na pogoje iz 10. člena lega zakona lahko z naturalizacijo pridobi dnavljanstvo Republike Slovenije oseba, kije že stara IS let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. O sprejemu v državljanstvo po prejšnjem odstavku mora predhodno dati mnenje vlada Republike Slovenije«. Slovencem v tujini, torej tudi Slovencem na Hrvaškem, ki državljanstva ne morejo dobiti po 3. členu, preostanejo še določila 13. člena. 13. člen določa osnovna merila za izredno naturalizacijo, ki omogoča sprejem v slovensko državljanstvo, čeravno oseba ne izpoljnjuje nobenega od pogojev navedenih v 10. členu. Izredna naturalizacija je možna le v primeru, če bo država od tega imela korist, Res je, da področja, ki bi državi lahko koristila, niso taksativno našteta, toda to izhaja iz vsebine določbe prvega odstavka, ki poleg koristi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih in nacionalnih razlogov omogoča izredno naturalizacijo tudi zaradi tem podobnih razlogov. Torej gre za državni interes na kateremkoli področju, Ta interes je zato tudi zavarovanje pravic Slovencev kjerkoli živijo, če vzpostavljajo trdnejše vezi z domovino prednikov s pomočjo državljanstva. Slovenska narodnost se ugotavlja po obeh starših. Če je samo eden od staršev slovenske narodnosti, prosilec pa rojen v Sloveniji, se upošteva dokaz o narodnosti tistega od staršev, po katerem oseba uveljavlja slovensko narodnost. Če oseba ni rojena v Sloveniji, se ta dokaz ne upošteva, če se je do uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije opredeljevala za tujo narodnost ali za Jugoslovana. To se dokazuje z izpiski iz matičnih knjig, s potrdilom o vpisu narodnosti vmatično knjigo do leta 1965, z drugimi javnimi listinami, s pričami. Na podlagi teh dokazov, vloge in življenjepisa, slovenska vlada presodi v vsakem konkretnem primeru posebej, ali bo k izredni naturalizaciji dala pozitivno mnenje ali ne. Ministrstvo za zunanje zadeve mora pri odločanju upoštevati mnenje vlade. Velja poudariti, daje izredna naturalizacija mogoča le za osebe, za katere obstaja Yorkom. korist države, ne pa njihove zakonce in otroke. Za mladoletne osebe se uporablja 14. člen, za zakonce pa 12. člen zakona. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je bil dopolnjen s I3a. členom, ki se je glasil: »Ne glede na pogoje iz 10. člena tega zakona lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki je vsaj po enem od staršev po poreklu slovenske narodnosti, pa ji je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z odpustom, odrekam ali odvzemom ali zaradi zgodovinskih okoliščin ni pridobila državljanstvo Republike Slovenije«. Toda določila 13a. člena niso nikoli zaživela: niso imela učinka, ker so bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-l.69/92-30 z odložnim učinkom do 01.06.1993 (Uradni iist RS št.61/92). Če bi člen veljal, bi o sprejemu v slovensko državljanstvo po prejšnjem odstavku morala predhodno mnenje dati vlada Republike Slovenije. Vloga za pridobitev državljanstva po prvem odstavku tega člena bi se vložila pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri poohlaščenem predstavniku Republike Slovenije. Če tega v državi, kjer oseba prebiva, ni, bi se vloga poslala neposredno ministrstvu za notranja zadeve. Vlogi bi bilo treba priložiti življenjepis, dokazilo o trajnem viru preživljanja, potrdila o nekaznovaju. ki ga izda pristojni organ države, katere državljan je oseba, ki prosi za pridobitev državljanstva z naturalizacija, ter dokaz o poreklu. Ko je ustavno sodišče čl. 13a razveljavilo, se vlada ni odločila za dopolnitev zakona z ustreznejšo formulacijo, temveč je 15. aprila 1993, sprejela stališče, da bo vloge oseb, ki spadajo v dejanski stan iz te določbe, reševala v okviru 13. člena. Iz rečenega se da sklepati, da je pridobitev slovenskega državljanstva z izredno naturalizacijo možna tudi glede na stališče vlade Republike Slovenije, povezano z ukinitvijo 13a člena. V prihodnji številki: pridobitev državljanstva RS za otroke. Franc Strošek SLOVENIJA V VARNOSTNEM SVETU ZDRUŽENIH NARODOV VARNOSTNI SVET OZN okviru 52. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v NewYorku so Slovenijo 14. oktobra s 140-imi glasovi za izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. Slovenija je v boju za sedež t.i. vzhodnoevropske skupine premagala Makedonijo, medtem ko seje Be-lorusija, ki je tudi kandidirala, nekaj dni pred glasovanjem umaknila. Predsednik Milan Kučan je ob izvolitvi dejal, daje to zelo veliko priznanje za Slovenijo, obenem pa tudi velika odgovornost in priložnost. Zunanji minister Boris Frlec pa je izvolitev označil kot pomemben uspeh slovenske zunanje _ politike, ki s tem pridobiva novo razsežnost. Frlec je poudaril, daje Slovenija pripravljena na naloge, ki jo čakajo, vlada pa je nekaj dni po izvolitvi dosedanjega veleposlanika v Washingtonu Ernesta Pctriča imenovala za državnega sekretarja, pristojnega za vzrževa-nje odnosov z New (STA) NOVICE IZ DOMOVINE KAI JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH? Slovenija TbrffnBi/nrrsttlf-Mrcpc* Zagreb - Delegacije gospodarskih in kmetijskih ministrstev so se 14. in 16. oktobra pogajale o sporazumu o prosti trgovini. Koper - Pomočnik hrvaškega gospodarskega ministra Milnica je 16, oktobra obiskal Cimos. Z vodstvom se je pogovarjal o lastninsko-pravnem položaju Cimosovih podružnic na Hrvaškem. Zagreb - 21. oktobra je za zaprtimi vrati prvič zasedal začasni poslovni odbor Jedrske elektrarne Krško, v katerem so po štirje člani iz Slovenije in Hrvaške. Pregrada - V dvorcu Bežanec sta se 23. oktobra sešla zunanja ministra Granič in Frlec. Pogovarjala sta se predvsem o vprašanju državne meje. Bled - 23. oktobra je bilo na Bledu parafirano osnovno besedilo sporazuma o prosti trgovini s protokoli o trgovanju z industrijskimi izdelki. Del sporazuma o kmetijskih in živilskih izdelkih do sestanka še ni bil usklajen. Bled - Na konferenci o srednjeevropskem gospodarskem sodelovanju, ki je bila 24. oktobra, je sodeloval tudi hrvaški gospodarski minister Porges, ki se je ob tej priložnosti sestal s slovenskim ministrom za ekonomske odnose in razvoj Senjuijem. Ljubljana - Državni zbor je na seji 28. oktobra ratificiral 12 mednarodnih sporazumov, pogodb in protokolov, med njimi sporazum o socialnem zavarovanju s Hrvaško in pogodbo s Hrvaško o urejanju vodnogospodarskih razmerij. Ljubljana - Delegacija županijskega doma hrvaškega sabora, ki jo je vodila predsednica Katica ivaniševič, je obiskala slovenski parlament, kjer seje sestala s predsednikom državnega sveta Ivanom Kristanom. Sogovorniki so menili, da bi poslanci in svetniki lahko še bolj vplivali na urejanje meddržavnih odnosov. Zagreb - Ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru sta predsednika slovenske in hrvaške Zveze delovnih invalidov Kroflič in Petrač podpisala protokol 0 medsebojnem sodelovanju. Ljubljana - V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije so se 9. decembra prvič sešli člani upravnega odbora mešane slo-vensko-hrvaške gospodarske zbornice, ki mu predsedujeta Cveto Stantič in Dunja Konjevod V ospredju pozornosti je bil sporazumu o prosti trgovini. Zagreb - Predsednika slovenske in hrvaške vlade, Janez Drnovšek in Zlatko Matcša sta 12. decembra podpisala pogodbo o prosti trgovini, sporazum o zaščiti naložb, sporazum o mednarodnem kombiniranem prevozu in administrativni sporazum k socialni konvenciji. Slovenskega premiera sta sprejela tudi državni poglavar Franjo Tudman in predsednik sabora Vlatko Pavletič. Ljubljana - 14. januarja je bila na prvem obisku v Sloveniji delegacija poveljstva Hrvaške vojske. Načelnik glavnega štaba HV generalpolkovnik Pavao Miljavac se je sestal z načelnikom gene-ralštaba Slovenske vojske generalpolkovnikom Albinom Gutmanom, sprejel pa ga je tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Otočcc - Slovenski in hrvaški zunanji minister, Frlec in Granič sta se 19, Zagreb - 21. januarja je bil na enodnevnem delovnem obisku slovenski obrambni minister Turnšek, ki se je sestal s pomočnikom hrvaškega obrambnega ministra Čosičem. Zagreb - Državni sekretar v slovenskem ministrstvu za obrambo Znida-rič se je 22. in 23. januarja s predstavniki hrvaškega obrmabnega ministrstva pogovarjal o možnem sodelovanju v izobraževanju častnikov, sanitetni dejavnosti in športu. Zagreb - Slovenski dom je 9. februarja obiskala državna sekretarka v slovenskem ministrstvu za kulturo Majda Sirca. ALI STE VEDELI.,,, .... daje Slovenijo leta 1997 obiskalo 1.840.000 tujih turistov, kar je približno 10 odstotkov več, kot leto poprej .... daje bilo vseh turističnih nočitev v letu 1997 skoraj 7 milijonov; približno polovico so jih ustvarili gosti iz tujine .... da so bili zadnji dve leti hrvaški turisti po številčnosti na četrtem mestu (takoj za Italijani, Nemci in Avstrijci); lani jih je Slovenijo obiskalo skoraj 80 tisoč .... da bo Center za promocijo turizma Slovenije letos v Zagrebu odprl svoje predstavništvo .... da so vse informacije o Sloveniji in njeni turistični ponudbi dostopne na internem. in sicer na naslednjih naslovih; www.creativ.si/slovenia, www;tourist-board,si/slo- venia, www.ijs.si/slo. m Otocec januarja pogovarjala o dvostranskih odnosih. Menila sta, da bi večino odprtih vprašanj državi lahko rešili do poletja. POGOVARJALI SMO SE DIREKTORICA SAVE ZAGREB DRAGICA BUŠIČ NA PRVEM MESTU JE KAKOVOST! - lS^»va Kranj je ena od največjih slovenskih izvoznic na hrvaški trg, Sava Trade Zagreb pa ena od večjih «voznic iz Slovenije. - Izdelke Save Kranj uvaža 16 hrvaških podjetij, med njimi mi in še Sava Trade na Reki in Sava Trade v Splitu. Sava Trade Zagreb, ki ima poleg veleprodaje in maloprodaje v Zagrebu tudi enoti v Osije-ku in Umagu, pa pokriva večji del hrvaškega trga. Tako je od naše reorganizacije leta 1992, ko je nastala Sava Trade Zagreb, ki ima zdaj 23 zaposlenih, - Kako poslujete in s čim trgujete? - Naš lanski bruto promet je bil dobrih 6 milijonov mark. Okoli 90 odstotkov prometa ustvarimo s prodajo Savinih izdelkov, predvsem pnevmatik za motorna vozila, ki predstavljajo 70 odstotkov naše prodaje. Tu pa so še klinasti jermeni, cevi, tehnične plošče, lepila, umetna koža, zamaški za farmacevtsko industrijo, čepi za kanalizacijo.... Lani smo prodali okoli 30 tisoč pnevmatik za potniška vozila, 2.500 za poltovoma vozila in prek 3 tisoč za tovorna vozila. - Ka kšen je vaš delež v pokriva nju hrvaškega trga s Savinimi izdelki? - Sava Kranj je lani na Hrvaško izvozila 239 tisoč potniških, 28 tisoč poltovomih in 51.900 tovornih pnevmatik in s tem pokrila med 40 in 60 odstotki potreb celotnega hrvaškega trga. Okoli 9 odstotkov od tega prometa smo ustvarili tni, Takšna razmerja so bila dosežena vsa zadnja leta. - Ti podatki so zanimivi v luči precej razširjenje predstave v hrvaški javnosti, češ da se pnevmatike še vedno bolj splača kupovati v Sloveniji. - Po naših podatkih večjih razlik v cenah istih Savinih izdelkov v Sloveniji in na Hrvaškem praktično ni. To se bo še posebej pokazalo z letošnjim letom, ko je začel veljati sporazum o prosti trgovini. Zdaj, ko Savine proizvode uvažamo brez carin, se je cena pnevmatik še znižala, in sicer za približno 10 odstotkov. - Ali torej pričakujete, da se bo letos prodaja šc povečala? - Pravzaprav ne, kajti trg je, kakršen je. Vsako leto se na Hrvaškem proda okoli 500 tisoč pnevmatik, Savin tržni delež pa je ves čas približno enak. Za letos pričakujemo samo to, da se bodo morda spremenile navade kupcev, ki so doslej pnevmatike v glavnem kupovali pri vulkanizerjih. To je bilo namreč ceneje, saj vulkanizer-ji ni bilo treba obračunavati davka na storitev. Zdaj, ko je na Hrvaškem začel veljati davek na dodano vrednost in torej razlik ni več, pa se bo morda povečalo povpraševanje v maloprodaji. - Sporazum o prosti trgovini potemtakem za Savo Trade Zagreb ne prinaša velikega obrata? - Vsi Savini proizvodi so oproščeni carin in seveda pričaku- jemo, da bodo s pocenitvijo v maloprodaji cenovno bolj zanimivi od konkurenčnih. Cene se bodo zniževale vzporedno s prodajo zalog in novira uvozom neocarinje-nih izdelkov. - Čemu pripisujete veliko zanimanje hrvaških kupcev za Savine izdelke? - Na prvem mestu je kakovost! Reklamacij praktično nimamo. Sa-vino dobro ime skušamo ohranjati tudi z različnimi srečanji z veletr-govci in vulkanizerji, velik poudarek pa je tudi na reklami. Pomembno je tudi, da z distribucijo pokrivamo celo Hrvaško in da Hrvaška tovrstne lastne proizvodnje praktično nima. - Kaj za vas pomeni decembrska sklenitev pogodbe med Savo Kranj in Goodyearom. - S sklenitvijo pogodbe sta nastala Sava Tyres, v kateri ima Goodyear 60 odstotni lastniški delež, in Goodyear Engeneered Products Europe, v kateri ima Goodyear 75 odstotni delež. Glede na to novost, se bomo morali reorganizirati tudi nii. Sava Trade Zagreb je namreč v 70-odstotni lasti kranjske Save. - Ste kot mešano slovensko-hrvaško podjetje kdaj občutili težave zaradi nerešenih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Ali v tem smislu kdaj čutite potrebo po tesnejšem povezovanju z vodilnimi ljudmi v drugih mešanih ali slovenskih podjetjih na Hrvaškem? - Nikoli nismo imeli težav v poslovanju, saj ves čas dosledno spoštujemo hrvaške predpise in hrvaško zakonodajo. Kupci pa ne glede na politične razmere ostajajo zvesti Savinim proizvodom, ki jih dobro poznajo in cenijo. Izmenjava mnenj s kolegi in draženje z njimi se mi zdita koristna, vendar pa dajem prednost strokovnim razpravam v okviru naše panoge. - V Zagreb ste prišli iz Novega mesta in tu živite že vrsto let. Poznate delovanje Slovenskega doma? - Z zanimanjem spremljam bogato dejavnost zagrebškega Slovenskega doma in sem društvu vselej pripravljena pomagati. Darko Šonc, Ilinka Todorovski »Noni Žunec je pevec izjemne muzikalnosti, velike scenske kreativnosti in lepega glasu.« Tako je ob 30. obletnici umetniškega delovanja enega od številnih slovenskih slavčkov na zagrebškem opernem odru Nonija Žunca napisala velika poznavalka operne umetnosti Marija Barbieri -Jelača. Kdo je torej Noni Žunec? Odgovor na to vprašanje sem skušal poiskati kar v njegovem prijetnem stanovanju, kjer je Noni o sebi povedal tole: sem se v Maribora v delavski družini. Oče je delal v železniški delavnici. Bili smo štirje otroci. Časi so bili izredno težki. Stanovali smo v železniški koloniji, ki je bila čisti geto, Že od malih nog sem se ukvarjal s petjem. S sestro sva celo ves čas tekmovala, kdo bo lepše pel. Ko se je iz naše hiše slišalo petje, so sosedje rekli: »Spet pri Žunčevih čistijo orehe!« Zakaj? Če smo peli, je mati vedela, dane bomo vseh pojedli! Starši so na učiteljišče najprej poslali drugega najstarejšega brata, nato pa mene, ki sem bil najmlajši otrok. Že kot dijak sem nastopal kot solist v Jadranski straži in v Glasbeni matici. Ker nisem imel radija, sem pač poslušal operne oddaje pri mojih prijateljih v ulici Koseskega 20 (ko je Noni omenil ta naslov, je tudi v meni nekaj zaigralo od veselosti - to so namreč tudi moji dolgoletni prijatelji). Glede na politične razmere, ki so se posebej zaostrile po razglasitvi »anschlu-sa«, smo se začeli organizirati. Že pred vojno smo se upirali Hitlerju in naraščajočemu nacizmu, V Mariboru je bila peta kolona organizirana v Kultur- POGOVARJALI SMO SE PO TEŽKI MLADOSTI RADOST OSTVARIANJA bund. Nemci so prihajali Z nacističnimi zastavami in parolami, mi pa smo snemali te zastave in jih sežigali. Maturo smo zaradi takšnih razmer delali predčasno. Razrednica, pripadnica Kulturbunda (sicer Slovenka) je v razredu vpra-šala, kdo iz razreda želi ostati in delati v novem Velikem Reichu. Dva ali trije so dejali, da bi ostali, vsi ostali pa, da ne. Posledica tega je bila, da nismo dobili maturalnega spričevala, zaradi česar sem moral pozneje v Ljubljani še enkrat na maturi-tetni izpit. Zvedel sem, da meje Kulturbund zaradi moje dejavnosti dal na črno listo za likvidacijo. Zahvaljujoč prijatelju sem pravočasno pobegnil v Ljubljano. Na tem potovanju (Maribor Ljubljana) sem skoraj ostal brez glasu, tako meje bilo strah, ker sem potoval pod tujim imenom. V Ljubljani so nas lepo sprejeli in nekatere stike sem ohranil vse do danes. Da pa bi preživel, sem moral delati. Malo na kmetiji, malo v zaporu. Zvedel sem, da so starše internirali v taborišče v Mariboru, pozneje pa izgnali na Hrvaško. Vedel sem, da potrebujejo mojo pomoč in sem leta 1942 prišel v Zagreb. Ker sem imel že prej pevske ambicije, sem se zbližal s prof. Vrba-ničem, ki mi je omogočil, da sem postal član Krugovalnega zbora. Tako sem lahko vzdrževal starše m bolno sestro. Po vojni sem se vpisal na Glasbeno akademijo in v razredu prof. Vrbaniča diplomiral. S kolegi smo že med študijem, leta 1946 po zaslugi dobrih profesorjev izvedli dve operi: Gianni Scicchi (Puccini) in Bastien i Bastiena W. A. Mozarta. Profesorji Vrbanič, Habunek, Kune in dirigent Pozaič so tisti, ki so v veliki meri vplivali na mojo pevsko kariero. Leta 1947 jev prišel iz Sarajeva dirigent Ivo Stajcer in z njim sem sklenil pogodbo za angažman v sarajevski operi. Dogovorili smo se, da za prvi nastop pripravim tenorsko vlogo v Sevilskem brivcu. Ko sem to storil, je prišlo do spremembe in je vse skupaj lepo padlo v vodo. V veliki naglici, v samo sedmih dneh, Sem pripravil vlogo man-tovskega vojvode v Rigolettu in to je bil moj debut. To ie-to sem šel na tekmovanje mladih pevcev v Beograd in ko me je slišal KreŠimir Baranovič (znan skladatelj, tedaj direktor beograjske opere - je dejal: »Rad bi delal s tem mladeničem, pa če tudi bi za to moral dati svojo plačo«. Po tem tekmovanju so me takoj poklicali na avdicijo v Zagreb. Odpel sem prvo arijo in maestro Milan Sachs, direktor opere je vzkliknil: »To bo dovolj!« In takoj so me angažirali. To je bilo leta 1948 in tedaj se je začela moja kariera opernega pevca v zagrebški operi, ki je trajala neprekinjeno vse do moje upokojitve leta 1981. Bil sem najmlajši med šestimi te-noiji: Gostič, Delorko, Slado-Ijev ... kakšna konkurenca! No, sčasoma sem zasedel položaj drugega - prvi je bil seveda Josip Gostič. Imel sem bogat repertoar S prek 80 vlogami. Moj razpon sega od čisto lir-skega repertoarja La Boheme, Sevilj-ski brivec in Tosca do Ot-hela in Fidelia. Tu so opere Carmen, TTaviata, Ples v maskah, Cavalleria Rusticana. Skladatelji Verdi, Puccini, Wagner, Brittren, Stravinsky. Slovanski repertoar: Prodana nevesta, Onjegin, Knez Igor, Pikova dama. Največkrat pa sem pel vlogo Miče v Go-tovčevem Eru z onega sveta -kar 250-krat. Zanimivo je, da so to vlogo od premiere do danes vselej peli slovenski pevci: Šimenc, Gostič, Šutej, jaz in sedaj Lotrič. Po vojni je bil v Zagrebu velik pritisk na direkcijo opere, da bi izvedli Zrinjskega, tako, kot so to že storili na Reki, v Splitu in Osijeku. Ko je končno prišla premiera te opere in ko smo po končani predstavi šli pred zastor, sem malo za šalo, malo za res, dejal: »Če ne bi bilo nas, slovenskih pevcev, ne bi bilo Zrinjskega!«. V zasedbi so namreč peli še Križaj, Gostič, Ivan Franci, Marija Podvinec in Bianka Dežman. Precej sem gostoval. Edina operna hiša v nekdanji državi, v kateri nisem pel, je bila v Subo-tici. Pel sem v Avstriji, Londonu, Parizu, Berlinu, Napoliju in v Grčiji. Ukvarjal sem se tudi s koncertno dejavnostjo. Za svoje umetniško delovanje sem dobil številna priznanja, med njimi nagrado Združenja glasbenih umet-niko Hrvaške Milka Tmina za vlogo Hermana v Pikovi dami, nagrado J. Slaven-ski za vlogo Žaka Sirotiča v Kuljeričevi operi Moč vrline in nagra-doVladimir Nazor za življenjsko delo. Ves ta čas sem bil zvest zagrebški operi, zagrebški publiki. v Čeprav sem imel možnost, da postanem član petih opernih hiš v Nemčiji, mi ni žal da sem ostal tu. Mislil sem si, daje moja dolžnost delovati v svojem okolju. Hotel sem tukaj ustvariti nekaj, kar bo ostalo v spominu in mislim, da sem v tem uspel. Življenje umetnika je težko, toda ko začutite, da ste vzpostavili stik s poslušalcem in ko vidite, da verjame v tisto, kar mu dajete z odra, takrat pozabite na vse težke trenutke -takrat ostane samo radost ustvarjanja in zavest, da ste nekaj dosegli in da vaše delo ni bilo zaman. Tvoje delo, dragi Noni, res ni bilo zaman in tvoji zvesti poslušalci smo ti hvaležni m tvoje bogato delovanje. Z njim si ne samo enkrat oplemenitil naše duše in zapustil obilo spominov na lepe večere v operi. Zdaj svoje bogato znanje prenašaš na mlade in ker si kot naš prijatelj Bobi, še vedno v dobri formi, tudi tebi napovedujem sestanek v tretjem tisočletju. Ivica Kunej PRETEKLOST V SADANjOSTI takSnim videzom skrivala topla pesniška duša. Književnik, znanstvenik in društveni delavec V prostem času je pisal pravljice za otroke; zbrane pod naslovom Iz naše vasice, so bile objavljene leta 1887. v listu Vrtec. Nasljednje leto je Barle postal reden sodelavec novega beletrističnega mesečnika Dom in svet. Tu je objavil več prispevkov iz kmečkega življenja. Ukvarjal se je tudi z zbiranjem narodnih povesti, običajev in pogovorov. Več sto belokranjskih narodnih pesmi je objavil v Letopisu slovenske matice. Od leta 1890. je sodeloval tudi v ljubljanskem Slovencu.V devetdesetih letih je objavil nekaj zgodovinskih besedil v slovenščini. Ko je leta 1893 prišel za stalno v Zagreb, se je seznanil z bogatim gradivom nadškofijskega arhiva. Pri nabiranju zgodovinskega znanja mu je pomagal Iv. K. Tkalčič. Tako je Barle začel objavljati prispevke iz hrvaške cerkvene zgodovine. Največ v »Katoličkom listu«, za katerega je pisal 10 let. Sodeloval je še v časopisih Obzor in Prosveta, v »Vjesniku hrvatskog arheološkog društa« in »Vjesniku hrvatskog ze-maljskog arhiva«. Vrsto manjših napisov, potopisov in črtic je objavil v listu Danica, prispevke iz hrvaške zgodovine, zdravništva in medicine pa v »Prosvjeti« in »Far-maceutskom vjesniku«, Napisal je knjigo Josip Juraj Strossmayer. Njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo je »Povijest turopolj-skih župa«, najprej tiskano v »Pov-jesnim spomenicima plem. opčine Turopoljsken, nato pa še v posebni knjigi. Postal je tudi dopisni član Hrvaške akademije znanost: i umetnosti. Leta 1904 je sodeloval pri ustanovitvi «Družbe brače hrvatskog zmaja«, ki je delovala v njegovi prebendarski kuriji v Novi vesi 14. Prav tu je njemu in Tkalčiču Družba brače hrvatskog zmaja postavila spominsko ploščo. Sodeloval je še v okoli 30 društvenih organizacijah, od leta 1928. tudi v novem Slovenskem prosvetnem društvu. Najpomembnejše pa je njegovo delovanje v Ceeilijenim društvu, kjer je bil predsednik, od leta 1914 in vse do smrti pa tudi urednika glasila Sv. IANK0 BARLE ZNANSTVENIK Z OVEMA Domovina draga cvetlica lepa, Najlepša beseda je tega sveta, Najlepša beseda za me in za vse, Ki imajo pošteno slovensko srce! »A Kolpa, mila moja Kolpa, ob kateri se zbirajo sanje moje mladosti, tekla bode veselo dalje, valčeki bodejo se igrali po čistih peščenih tleh in šumeli dalje proti vzodu, a v zraku gostolel bode veseli škrjanček najlepšo pesem o bratski slogi in edinstvu!,,.« Tako je pisal mladi Janko Barle. Njegova ustvarjalnost se je začela leta 1893 in je shranjena v več kot 30 zvezkih. Avtor se je podpisoval: Janko Barle, dijak III. gim.raz., Rudolfovo. Mladost in učenje Rodil seje 12. marca 1869. v Budancih na Notranjskem v Julijski krajini, kjer je bil njegov oče Ivan učitelj. Mladost je preživel v Podzemlju na Kolpi, vasi pri Metliki, kamor je bil premeščen njegov oče. Nižjo gimnazijo je končal v Novem mestu, kjer sta mu frančiškana o. Ladislav in o. Florentin vsadila ljubezen do lepe knjige, o. Hugolin Sattner pa smisel za glasbo. Peti in šesti razred gimnazije je obiskoval v Karlovcu. Leta 1886 je odšel v Zagreb, kjer je končal 7. in 8. razred gimnazije in bogoslovij e. Začetek študija v Zagrebu ni bil ravno srečen. Že takoj je zbolel za tifusom in seje moral dolgo časa zdraviti. Ko je okreval, se je začelo njegovo kierično življenje ter glasbeno in književno delovanje. Vpisal se je v pevsko društvo Vijenac. Ko se mu ni uresničila želja, da bi se učil klavir, ker je bilo to predrago, seje začel učiti gosli. O temu je pisal svojemu očetu: »Gosle dobimo na posodbo. Le strune, katofonijo in note moramo kopiti, a osim tega 15 kr vsaki mesec plačali.« Ko je med prazniki leta 1891 odpotoval v Prago, kjer je obiskal spiošno deželno razstavo, videl praško »Narodno divadlo« in si ogledal številne spomenike, seje navdušit za zgodovino. V študentskih časih so bili časopisi Dolenjske novice. Dom in svet, Vrtec in Bosanska vila polni njegovih prispevkov. Hrvaški znanci in prijatelji so ga imeli zelo radi. O tem govori pesem z naslovom Hrvat Slovencu (U čast Janezu), ki jo je Tu na Lovcev za Barleta napisal 27.12.1888. Tole so njene sklepne besede: »Za rod je dakle borimo skupa, Slobodijerse slogom stupa!« Duhovnik in duhovna služba Ko je Janko Barle 26. julija 1892. postal duhovnik in ko je 13. avgusta bral svojo prvo sveto mašo, je bilo zelo slovesno. Pet bratov, štiri sestre in starši so imeli polne roke dela: za 60 gostov so pripravili: par jagenjčkov, telička, tri prašičke, 6 veder namiznega vina, dve vedri posebno dobrega vina in sod piva. Sestra Linca je dala v Metliki sešiti nove obleke za mamo, Tilko, Marico in zase. Janku je krojač Tine v Zagrebu zašil novi talar. Tapetnik je preoblekel dve vzmetnici za goste in hišno zofo... To so samo nekatere podrobnosti iz pisem očeta o pripravah. Ko je bila slovesnost mimo, je moral mladi duhovnik oditi tja, kamor ga je klicala dolžnost. Najprej je bil postavljen za kaplana v Garešnici. Tu je posebej skrbel za cerkveno petje in zbiral narodno blago, zlasti pesmi. Od mestnega poglavarstva v Zagrebu je 9. septembra 1893 dobil dekret za katehetsko mesto v zagrebških osnovnih šolah, za letno plačo 400 for. Zelo hitro je dobil novo službo: v zagrebški nadškofijski pisarni je delal skoraj 50 let, med katerimi seje vzpenjal od časti do časti, od službe do službe. Že leta 1904 je postal prebendar, leta 1911 tajnik nadškofa dr. Anluna Baucrja, leta 1916 je postal ravnatelj nadškofijske pisarne in kanonik. Od papeža Benedikta XV. je preje! odiičje, papež Pij XI. gaje imenoval za apostolskega protono-tatja. Kot uradnik in upravnik je predano opravljal svoje delo: sam je odpiral pošto, jo prebral in razdelil dolžnosti. Bii je realen, dober psiholog in se je v svojem delu vedno držal zšate sredine. Čeprav se je zdel »ostre čudi«, se je pod PRETEKLOST V SADANJOSTI Cecilija. V njem je objavil vrsto zgodovinskih razprav in prispevkov z glasbenega področja. V Bar-lelovem obdobju je cecilijansko gibanje na Hrvaškem doseglo največje uspehe. Časopis Sv. Cecilija je postal sodobna revija za cerkveno in svetovno glasbo, za katero so pisali tudi največji strokovnjaki. Sam je bil urednik, glavni sodelo-vec in celo »financijer«. Zanimiva oseba Janko Barle je bil pedanten, prisrčen, priljubljen. Slika o njem ne bi bila popolna, če ne bi vsaj malo pokukali v njegovo dnevno življenje. Vstajal je ob 5. uri zjutraj. Sveto mašo je služil ob 6.45, nato je zajtrkoval in prelistal časopise. Od 8. do 9. ure je bil na tržnici in Jelačii placu, kjer se je sprehajal med prodajalci živil in cvetlic in branjevkami in z njimi kramljal. To je počel skoraj pol stoletja. Njegov konjiček je bil tudi botanika. Zbiral je bilke od vsepovsod in imel bogate herbarije, s točno navedenimi latinskimi in narodnimi imeni, s podatki o tem, kje jih je našel in kdo mu je kaj o njih povedal. V nadškofijski pisarni je bil od 9. do 11. ure, točno ob 13, uri je bil na kosilu, po njem je počival, ob 15.30 pa je bil že v svoji kttriji, kjer je molil in delal do 16.30. Ob 17 uri je odšel v mesto: na sejo kakšnega društva, na koncert ali v kino, ki gaje imel zelo rad. Ob 19. uri je bil na večerji, zvečer pa je doma bral časopise. Bil je naročen na Slovenec, občasno pa je prebiral humoristične časopise Koprive in Satyrixcus. Nikoli ni delal po noči: spat je hodil najpozneje ob 21.30. Rad je imel zabave iit prijateljska srečanja. Kot kanonik je vsako drugo nedeljo prirejal sestanke, ki so se jih udeleževale znane osebe iz znanstvenih in umetniških krogih, Janko Barle je živel za svoj poklic, za znanost in umetnost. Bil je spoštovan med prijatelji in znanci, tako med Hrvati, kot med Slovenci. Zato ne preseneča, da je vse, ki so ga poznali, zajela globoka žalost, ko je veliki zvon zagrebške katedrale 18. februarja 1941 objavil, da je umrl velik človek z dvema domovinama - Slovenijo in Hrvaško -Mons. Janko Barle. Silvin Jerman (Viri podatkov: Kaptolski arhiv, časopis Sv. Cecilija) FRANJO VILHAR-KALSKI (1852 -1928) SKLADATELJ BISEROV HRVAŠKE ZBORNE PESM Franjo Vilhar - Kalski je ime skladatelja, ki je umrl pred sedmimi desetletji, vendar njegova dela še danes živijo v melodiozni skladnosti s hrvaškimi in slovenskimi besedili. Vilhar se je rodil 5. januarja 1852 v Senožečah pri Postojni. Oče Miroslav je bil priznani slovenski pesnik in skladatelj. Franjo seje glasbe učil v Ljubljani in Pragi. Po končanem študiju je služboval v Beli Cerkvi v Banatu, pozneje v Temišvaru. Kot 30-letnik je prišel na Hrvaško, kjer je vse svoje življenje plodno deloval v Karlovcu, Splitu in Zagrebu. V Zagreb je prišel leta 1891. Dolga leta je bil učitelj petja v zagrebških srednjih šolah in organist v cerkvi sv. Marka. Najprej je skladal pesmi za en glas in klavir. Mednje sodita uglasbijeni Prešernovi pesmi Mornar in Nezakonska mati. Zanimala ga je tudi ljudska pesem in začel je preučevati Ku-hačevo Zbirko narodnih po-pjevka. Postopno se je začel prilagajati tradiciji hrvaške narodne pesmi in tako je nastala Hrvatska lira, zbirka popevk za en glas ob spremlje-vi klavirja. Pozneje je pisal tudi zborovske skladbe. Pevci so radi peli Vilhar-jeve skladbe, ker so se odlikovale z lepo melodijo in jasno in naravno harmonijo. Napisal je 225 zborovskih pesmi, večino lirskih: Rasti ružo, Jorgovane, Oj ti lane, Goiubica siva. Skladal je tudi cerkvene skladbe. V Širo-lovi Povijesti hrvatske muzi-ke piše, daje Vilhar odličen zborovski skladatelj, da je njegov vokalni stavek jasen in daje tako obogatil glasbeno literaturo. Napisal je tudi tri opere, in sicer Smiljana, Ivanjska kraljica, Lapudska sirotica ter dve opereti: Us-taške nevolje in Gospoda po-kondirovička. Vilhar sodi v Zajčevo dobo glasbenega ustvarjanja. Njegova pesem je budila narodno zavest in ljubezen do glasbe. Viiharjeve balade pa se bodo dolgo cenile kot biseri hrvaške zborne pesmi. Proti koncu življenja so ga spremljale običajne nadloge umetnikov tistega časa: slabo gmotno stanje, omalovaževanje in bolezen. Vse to pa ni zlomilo njegovega duha - delal je do konca svojega življenja. Vilhar je umrl v Zagrebu, v 76 letu starosti. Leta 1929 je Milan Zjalič naptsai: »Hrvaško pevsko društvo Jeka iz Samobora izraža globoko spoštovanje ob spominu na tako pomembnega skladatelja. Nekaj njegovih zborovskih skladb bomo danes izvedli zato, da njegova dela iztrgamo pozabi. Radi bi se oddolžili spominu na moža, kije umrl 4. marca 1928.« Slava mu - kličemo tudi mi danes in obljubljamo, da ne bomo pozabili njegovih melodij! Cveta Matko Nezakonska mati. K,,:».,■, 7r,rjn Pi*jltMl F. +S. Vilhar Op.124. miunt PROFESOR ANTON DOLENC (I905-1984): VELIK STROKOVNJAK IN IZJEMEN ČLOVEK Težko je opisati vse, kar je Anton Dolenc storil za razvoj energetske elektrotehnike pri nas. Svoje znanje in izkušnje je med 30-letnim službovanjem na Elektrotehnični fakulteti v Zagrebu in (krajši čas tudi) v Ljubljani posredoval vsaj 1.500 novim strokovnjakom. Anton Dolenc je bil rojen v Celovcu, šole je končal v Ljubljani, kjer je diplomiral na ljubljanski univerzi, Njegov profesor Milan Vidmar, ki je bil eden od utemeljiteljev elektrotehniškega študija v Ljubljani, je bil znan kot velik teoretik na področju elektrotehnike in tudi kot šahovski velemojster. Ob koncu 30-tih let je mlad, vendar že uveljavljen inženir Anton Dolenc postal upravnik podjetja Siemens v Zagrebu, na Fallerovom šetalištu na Trešnjev-ki. To podjetje se je pozneje, po drugi svetovni vojni, razvilo v industrijsko podjetje Rade Končar. Od leta 1946 leta je Anton Dolenc predaval na Elektrotehniški fakulteti v Zagrebu, kjer je postal redni profesor, v podjetju R. Končar pa je ostal kot strokovni svetovalec. Pedagoško delo je dopolnjeval s sodelovanjem pri številnih projektih, ko seje elektroenergetski sistem razvijal od malih enot do modernega sistema, kakršen je danes. Profesor Dolenc je bil cenjen tudi na tujem, o čemer so se študenti lahko prepričali, ko jih je spremljal na strokovnih ekskurzijah po Evropi, kjer so bili vselej lepo sprejeti, predvsem po zaslugi njegovega ugleda in njegovih prijateljev, ki jih v znanstvenih in gospodarskih krogih v Evropi ni bilo malo. Njegove knjige so za študente elektrotehnike v Zagrebu še danes aktualna strokovna literatura. Njegov stil predstavitve problema je bil tak, da sije bilo mogoče ustvariti fizikalno sliko in to je bilo na predavanjih in v literaturi med vsemi generacijami študentov zelo priljubljeno. Starejšim generacijam, ki se spominjajo Zagreba 50-tih let, ko je bilo na ulicah še malo avtomobilov, pa še to največ službenih, je posebej ostalo v spominu, daje imel profesor Dolenc mercedes in to novi model. Kdor je poznal profesora Dolenca, se je lahko prepričal, daje bil izreden človek in zelo cenjen strokovnjak. Bil je zelo aktiven celo svoje življenje in pravijo, da ga je celo smrt presenetila pri delu. V njegovo čast je ena ulica v Zagrebu dobila njegovo ime. To je Ulica Antona Dolenca na [Cnežiji, na Trešnjevki. Vlado Zemlič PRETEKLOST V SEDANJOSTI KULTURNA OBZORJA SLOVENSKI SLAVCKI NA HRVAŠKIH ODRIH (4. DEL) Prvi veliki bas Zagrebške opere je bil Josip Križaj, pevec brez primerjave, izjemno močna scenska osebnost. Narodne novine so v članku pod naslovom »Venit, cantavit, vicit« (Prišel, pel, zmagal) 23. aprila 1913 takole opisale njegov pivi nastop v Zagrebu v vlogi Gounodovega Mefistdfelesa v Faustu: »Meftsto je bil eleganten, hudoben it? šaljiv, igralsko živ in okreten, v krasnih kostumih in z zgovorno masko. V njem je sonoren bas, čist glas, gibljiva šola: sijajno je uspel«. Obzor je bil še bolj natančen: »Njegov glas je močan, zvonek in svei, poje z neverjetno lahkoto, igra zelo prefinjeno, nastop pa je primeren. Že v prvem dejanju je osvojil poslušalce«. I0SIP KRIŽAI (VEVČE PRI LJUBLJANI 1887 -ZAGREB 1968) (jlasbeno izobrazbo je dobil v šoli Glasbene matice pri Mateju Hubadu v Ljubljani, prvo scensko izkušnjo pa je imel v skupini velikega dramskega umetnika Ignjata Borštnika. Tako zelo je osvojil poslušalce, da gaje Zagrebška opera kot 26-letnika najela za prihodnjo sezono. Tako se je rodila ena od tistih umetniških ljubezni, ki trajajo celo življenje. Ob zelo kratkih prekinitvah in kljub številnim ponudbam iz tujine, je Križaj ostal zvest Zagrebški operi, ki gaje leta 1957 na žalost na neprimeren način »razrešila dolžnosti solista brez pravice do odpravnine« in ga upokojila. Ko je na proslavi ob 45. obletnici umetniškega dela ustvaril magistralno kreacijo Kecala v Prodani nevesti, so v gledališkem listu zapisali, daje tolmačil preko stotrideset vlog in daje imel okroglo tri tisoč nastopov. Samo Kecala je pel 239-krat. Za to vlogo mu je čestital slavni Stanislavski, ko je bil leta 1922 v Zagrebu. Slavni češki skladatelj in dirigent Oskar Nedbal je ob gostovanju v Bratislavi za Križaja izjavil, da je najboljši Kecal po Willvju Heschu. Kot baron Ochs v Kavaliiju z rožo je navdušil avtorja Richarda Straussa, ko je leta 1916 dirigiral to svojo opero v Zagrebu, Umetnost Josipa Križaja je navdušila tudi Jakova Gotovca, ki mu je na praizvedbi svojega Era z onega sveta leta 1936 dodelil vlogo »gazde Marka«. Liki v operah hrvaških avtorjev so imeli pomembno mesto v Križajevem opusu: Velimir v Ljubezni in zlobi, Sveslav v Porinu, Ta-mi v Matiji Gubcu, gospodar Marko in Sulejman v Zrinjskem. Z enakim uspehom je Križaj tolmačil izrazito dramske vloge, kot je recimo Boris Godunov, V Križajevem repertoarju so se vrstile velike kreacije iz de! slovanskih avtorjev: Vodnar v Rusalki, Galicki in Končak v Knezu Igorju, vrag v Gajdašu Švandi, Ivan Susanjin, Dosifej v Ho-vanščini, Gremin v Evgeniju Onjeginu«, Hadži Toma v Koštani. Opažene so bile tudi basovske vloge v Wagnerjevih delih: Lohengrin, Ukleti Holandec, Walkuera, Tristan in Izolda, Parsifal. Prav tako v Mozartovih operah Figarova svatba in Don Juan, Bogat je bil tudi njegov italijanski repertoar: Štirje grobijani, Seviljski brivec, Trubadur, Aida, Don Carlos. V operi Mignon je nastopil s soprogo Paulo Trauttner, pevko z lepim lirskim sopranom. V Križajevih interpretacijah so bili vsi liki živi ljudje - pevsko in igralsko popolnoma izgrajeni. Na njegovih koncertnih nastopih pa sta prišli do izraza njegova pretanjena muzikalnost in pevska kultura. Bil je tudi operni režiser, ukvarjal se tudi s slikarstvom in filatelijo. Svežino in mladostni zanos je ohranil do poznih let. Umrl je v Zagrebu leta 1968. Besedilo Marije Barbieri priredila Polona Jurinič Od konca oktobra, ko jc izšla tretja številka Novega odmeva, so se kulturni dogodki, ki povezujejo naši državi, vrstili skoraj vsakodnevno. Nemogoči je bilo vse zapisati, kaj šele spremljati. Naslednje vrstice potrjujejo, da med Slovenijo in Hrvaško na kulturni sceni ni Dragonje, Trdinovega vrha, Sotle... Upam si trditi, da takšno sodelovanje ined dvema državama ne obstaja nikjer na svetu. Rubrika Kulturna obzorja je v prejšnji številki Novega odmeva obsegala eno stran in pol, V tej številki je zapisanih še več dogajanj, do konca kulturne sezone pa je napovedanih še veliko in gostovanj. Polona Jurinič ZBORNIK O HRVATIH V SLOVENIJI - Inštitut za migracije in narodnosti je oktobra lani izdal zbornik Hrvati v Sloveniji, v katerem je objavljenih 46 prispevkov z znanstvenega srečanja, kije bilo junija leta 1996. Prispevki z različnih plati obravnavajo položaj Hrvatov v Sloveniji in so zakladnica podatkov o vezeh in sožitju Hrvatov in Slovencev ter o bogatem obmejnem sodelovanju. NAGRADA OTONA ŽUPANČIČA BOŽENIGLAVAK - Nagrado mesta Ljubljane za življenjske delo Oton Zupančič je lani prejela Božena Glavak, priznana mezzosopranistka, rojena v Cakovcu. Glavakova je bila 351et vodilna mezzosopranistka v ljubljanski operi, pogosto pa je nastopala tudi na Hrvaškem, EVROPSKI SOLISTI - 25. oktobra so v Lisinskem nastopili Evropski solisti. Na čelu petih solistov je bila slovenska flavtistka Irena Grafenatier, dobitnica številnih uglednih mednarodnih nagrad. Od leta 1977. deluje kot solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radija in sodeluje z mnogimi priznanimi dirigenti. Leta je 1987 začela solistično kariero, ki jo je popeljala po celem svetu. Deluje z mnogimi komornimi ansambli in v duetih z drugimi solisti. Je tudi redni profesor na visoki glasbeni šoli v Salzbuigu. SLOVENSKI JAZZ - Na 7. mednarodnih dnevih jazza v Zagrebu je lani jeseni nastopilo več slovenskih glasbenikov. V zagrebškem kvartetu Bird Lives igra uveljavljeni kontrabasist Matevž Smerkol, profesor v Ljubljani. Samostojno je nastopil kvintet slovenskega saksofonista Toneta Jakše. SREDOZEMSKA KONFERENCA PEN-a - Na sredozemski konferenci PEN-a, ki je bila lansko jesen v Splitu, sta sodelovala tudi predsednik slovenskega PEN-a Marko Kravos in slovenski pisatelj Veno Taufer. Kravos je ob tej priložnosti za Večemji list izjavil, da se mu zdi zbiranje v sredozemskem okolju zanimivo, saj so bili Slovenci vselej povezani z morjem. DUET OČIČEVE IN ARNOLDA - 22. novembra je bil v Lisinskem koncert Ljerke Očič (orgle) in Stanka Arnolda (trobenta) v sodelovanju z Godalnim kvartetom Sebastian, Emo Tonžetič (timpani) in Ansamblom trobent. Na programu so bila dela J. Stanleya, G.F.Haen-dela, J. Clarka, i.E. Altenburga, G. Torellija, J.S. Bacha in F. von Bibera. Stanko Amold je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je v Parizu. Je dobitnik številnih nagrad v Sloveniji, osvoji! pa je tudi prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Toulonu (1976) in drugo nagrado na tekmovanju trobentačev Maurice Andre (1979). Je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Visoki glasbeni šoli v Grazu. Duet Očič - Amold letos praznuje deseto obletnico umetniškega delovanja z nizom koncertov po Hrvaški, Sloveniji in na tujem. KULTURNA OBZORJA ARHITEKTURNI IZZIVI - V Portorožu so konec lanskega novembra na 15. Piranskih dnevih arhitekture podelili nagrado Piranesi in tri priznanja za delo. Žirija je Piranesi '97 podelila avstrijskima arhitektoma Dietcru Henkeju in Marti Schreich, eno od treh priznanj pa je dobila Renata Walgonti za zasnovo poslovne zgradbe Blitz v Zagreb. PIHALNI ORKESTER HV Z GOSTI IZ SLOVENIJE - Lansko jesen se je nadaljevalo sodelovanje Simfoničnega pihalnega orkestra Hrvaške vojske s slovenskimi glasbenimi umetniki. Na koncertu 22, oktobra je z orkestrom nastopil tubist iz Maribora Darko Rošker. Kritika je posebej pozdravila njegov nastop v prvi hrvaški izvedbi skladbe Halix za tubo in pihalni orkester Amerikanca W. Bensona. 27. januarja je s Simfoničnim pihalnim orkesnom HV na koncertu v dvorani Vatroslav Lisinski nastopil solist na trobenti Stanko Arnold iz Ljubljane MARJANA LIPOVŠEK SPET V ZAGREBU - Slavna slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek je novembra lani v Hrvaškem glasbenem zavodu izvedla recital Lieda ob klavirski spremljavi ameriškega pianista Antliuavja Spiria. Lipovškovaje odpela sedem pesmi Franza Schuberta, sedem pesmi Albana Berga, osem ciganskih pesmi, op. 13 Johannesa lirahmsa ter dve skladbi Blagoja Berse. Po pretresljivi izvedbi Bersine skladbe »Seh duš dan« na stihe Vladimirja Nazora, je bila deležna silnih ovacij. Tako seje nadaljevala glasbena ljubezen, ki se je med operno zvezdo in zagrebško publiko vnela ob njenem lanskem nastopu v I INK. SLOVENSKE LUTKE NA REKI - Lutkovno gledališče Konj iz Ljubljane je po uspešni predstavitvi na zagrebškem PIF-u lani jeseni nastopilo na Reki. Na reviji lutkovnih gledališč je pritegnilo veliko pozornost z dvema prestavama: z Don Juanom in z Naredite mi krs-lo zanj. PIANIST ŠETINC Z VIOLINISTOM NINiCEM -1. decembra seje eden od vodilnih hrvaških violinistov Tonko Ninič odločil, da slolctniep smrti J. Brahmsa proslavi s solističnim recitalom v Hrvaškem glasbenem zavodu Za spremljevalca za klavirjem si je izbral uglednega mariborskega pianista Janka Šetincu, umetnika dolgoletne uspešne kariere. Na odru sta sc znašla dva enakopravna mojstra svojih glasbil, kot rojena za izvajanje Brahmsove glasbe /.rele romantike. Izvedene so bile vse tri moj- strove violinske sonate, ena lepša od druge. ZNANSTVENO PREDAVANJE - 8. decembra je bilo na fakulteti Kemijskega inženjer-stva in tehnologije v Zagrebu v sodelovanju z Društvom diplomiranih inženirjev in prijateljev kemijsko-cehnološkega študija predavanje z naslovom »Kavitacijski tok pri prehodnih režimih v cevovodih«. Predaval je dr. sc. Anton Bcrgant iz ljubljanskega Litostroja, sicer docent na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. LOTRIČ V SPLITU - 13. decembra je bila v splitskem FINK najnovejša postavitev Puc-cinijeve opere Turandot. Konec spektakulame premiere je bilo pozdravljeno z dolgimi ovacija-mi zadovoljne publike. Režiser Petar Selem je posebno pozorost namenil značajem okrutnih in dobrih likov, Briljantni partner Nelli Manu-lienko (princeza Turandot) je bil Janez Lotrič (Kalaf). Njegova izvedba arije Nessun dorma je bila na ravni svetovnega tenorja. Gost dirigent je bil Massimo de Bernart. EVROPA NA HRVAŠKEM - Decembra je bila v zagrebškem Evropskem domu v okviru prireditve Evropa na Hrvaškem odprta 5. jubilejna likovna razstava 1997 - 1998. V organizaciji Zveze Nemcev Hrvaške so bile predstavljene slike 42 uveljavljenih likovnih umetnikov, med njimi Vasilija Josipa Jordana in Miljen-ka Romica, ki živi in ustvarja v Sloveniji. Avtorica razstave je bila predsednica Zveze Nemcev mr. Jasminka Petter, ki je tudi članica Slovenskega doma. GOSTOVANJE LJUBLJANSKE OPERE - 21. decembra je ansambel Ljubljanske opere gostoval v HNK v Zagrebu z opero Pel-leas in Mclinsanda Claudea Debussyja. Zagrebška publika je z glasnim aplavzom in vzkli-kanjem »Bravol« pozdravila hrabro predstavo iz Ljubljane, v kateri so »umetniški egzil« našli mnogi hrvaški umetniki: dirigent iz Splita Loris Vantolini, režiser iz Zagreba Kre.šimir Do-lenčič, scenografkinja (zabela Simunovii in kostimografkmja Ivana Popovič, obe iz Zagreba. Solisti so bili Josip Lešaja, Rebeka Radovan, Božena Glavak, Neven Betamarič in Robert Vrčon. Direktor Ljubljanske opere Damijan Božič je potrdil svoj koncept postavljanja na oder redko izvajanega repertoarja. Zagrebčani se še danes spominjajo lepe postave te opere leta 1965 na odru HNK z dirigentom Ba-rezo, režiserjem Ruždjakom in solisti, med katerimi je bil tudi Noni Žunec. SLOVENSKI TEATER NA VIDEU - 13. januarja je bila v Kultumo-informativnem centru v okviru tribune Staro novo gledališče prikazana video projekcija predstave Alica v čudežni deželi Vita Taufcrja v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. 20. januarja pa je bil predvajan video predstave »Butterendfly« Matjaža Pograjca v izvedbi SNG. 27. januarja so v KlC-u predvajali videoposnetek predstave Moške fantazije Emila Hrvatina v izvedbi SNG V SPOMIN NA DIRIGENTA MA-TACICA - 16. januarja je Zagrebška filharmonija nadaljevala hvale vredno tradicijo koncertov v spomin na legendarnega dirigenta Lovra pl. Matačiča. Koncert pod dirigentska palico Milana Horvata ponudil vpogled v delček znamenitega Matačičevega repertoarja. Tokrat so bili na sporedu hiti iz Wagnerjevih oper. Kol gostje nastopil bas Ivan Urbas iz Ljubljane, ki je dobil pohvalne kritike. Pred koncertom je bila dodeljena bienalska nagrada za življensko delo Hrvaškega društva glasbenih umetnikov pevskemu bardu Tomislavu Neraliču. Neralič je bil večkrat v svoji bleščeči svetovni karieri gost na slovenskih odrih. Je tudi član Slovenskega doma. Večkrat nas obišče in pogovarjamo se v slovenščini, ki jo zelo dobro obvlada, saj je obiskovai in končal gimnazijo v Mariboru. SLOVENCI V TEATRU ITD - 29. januarja se je končal festival »Zona devedesetih« v Teatru ITD. Nagrado za scensko glasbo je prejela skupina Demolitiom Group Random Logic iz predstave »Tirja« SNG iz Ljubljane. Festival je trajal od 17. - 29. januarja. Izvedena je bila tudi praizvedba Koltesove drame »U sa-moči pamučnih polja« v koprodukciji SNG in teatra ITD. Režiser je bil Niko Goršič iz Ljubljane, dramaturg pa Ivica Buljan iz ZagTeba. MONDO BOBO V LJUBLJANI, OI.JT-SIDER V ZAGREBU - Na 8. filmskem festivalu v Ljubljani se je novembra lani predstavil tudi film Mondo Bobo mladega hrvaškega režiserja Gorana Rnšinoviča. 10. februaija letos pa je bila v Zagrebu prva premiera kakšnega slovenskega filma po osamosvojitvi držav leta 1991. Hrvaška publika si je lahko ogledala film Outsider mladega slovenskega režiserja Andreja Košaka. Outsider je bil lani najbolj gledan film v Sloveniji. HRVAŠKI BIDERMAJER V SLOVENSKI GALERIJI - Še do 29. marca bo v ljubljanski Narodni galeriji odprta razstava Bider-majer na Hrvaškem. Gre za gostovanje ene najlepših hrvaških razstav, kije bila lani na ogled v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt. Na otvoritvi ljubljanske postave sta bila navzoča hrvaški in slovenski kulturni minister, Božo Biškupič in Jožef Školč. Kulturna dogajanja spremljali in jih zapisali Polona Jurinič in Ilinka Todorovski KULTURNA OBZORjA FOTOGRAFIRANJE JE ZBIRANJE IN TOLMAČENJE M« [arija Braut, rojena Celjanka, je novembra lani v palači Narodnega doma v Opatiški ulici 18 v Zagrebu predstavila svoje fotografije iz gledališkega življenja. Marija Braut se je šolala v Zagrebu, kjer je končala gomjegrajsko gimnazijo in se vpisala na fakulteto za arhitekturo. Ukvaijala se je s plesom v društvu Joža Vlahovič, potem pa je potovala po svetu kot članica folklornega ansambla Lado. Toda fotografija je bila njena največja ljubezen. V mojstrico umetniške fotografije je prerasla v delavnici ustanovitelja moderne umetniške fotografije Toše Dabca. Bila je sodelavka v njegovem ateljeju, nato se je kot fotograf zaposlila v Galeriji grada Zagreba, nazadnje pa je postala svobodna umetnica. Zagreb je njen večni vir navdiha: njegove ulice, Gornji grad, Mirogoj, predmestja, navadni ljudje, umetniki. Majhnim stvarem je dala novo razsežnost. Iz navadnega je ustvarila posebno. Vse v črno-beli tehniki, za katero meni, da je psihološko močnejša. Navdihnjena z gledališkim ozračjem je s krasno enostavnostjo beležila trenutke iskrenosti ter dramske, baletne in glasbene predstave, povezane s scenskim dogajanjem v svetlobah in temah raznih gledaliških odrov: v kavami Medulič, predhodnici današnjega satiričnega gledališča Kerempuh, v dramskem gledališču Gaveia, Hrvaškem narodnem gledališču in na Dubrovniških poletnih igrali. Na svoj poseben način, z značilnim kultiviranim očesom je slikala igralce v gibanju - pred, med in po predstavi. Majhne podrobnosti in situacije je zabeležila kot dokument nekega časa. Razstavljati je začela leta 1969 in se je doslej javnosti predstavila več kot stokrat. Njene fotografije so bile razstavljene tudi v Ameriki in Australiji. Je avtorica več monografij, med njimi »Zagreb moj grad« in »Dubrovnik, jedno lice rata 1993«. Je dobitnica številnih nagrad. Marija Braut pravi, daje fotografija samotarski poklic: čeprav je povezan z ljudmi, z dogajanji in svetom, je tudi odmik in življenje v osami -v temni komori, noči in miru. Ona stremi k popolni fotografiji, spoštuje pogled pred sabo, ne glede na to, ali gre za portret, pejsaž, Dubrovnik ali gledališče. Fotografija ji je odprla oči -kot bi skozi objektiv videla več in bi vse postalo pomembno. Kljub novim tehnikam, je fotografija tudi danes nenadomestljiv dokument, avtorsko delo po izbiri in vsebini. Marija Braut je obogatila zgodovino fotografije in ji dala pečat trajnosti. Nada Gajdarov PIA IN PINO - VELIKANA r/MODERNEGA BALETA V Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu je bila v začetku oktobra slovesna izvedba baletne predstave Vrag na vasi, ki jo je skladatelj Fran Lhotka ustvaril po scenariju umetniškega in življenskega para Pina in Pie Mlakar. Tako seje Zagreb zahvalil umetnikoma, ki sta vstopila v jesen življenja in praznujeta 90. življenjski jubilej. Zanimiva je zgodovina nastanka baleta Vrag na vasi, ki je Pio in Pina proslavil kot koreografa in plesalca. V Zagrebu je deloval slovenski klub, ki gaje vodil Pitamic, ki je Pinu prinesel Lhotkinc note z željo, da bi jih Mlakarja izvedla. Toje bilo leta 1932. Od hrvaške praizvedbe tega domačega baleta, ki se še danes izvaja na domačih in tujih odrih, je minilo šestdeset let. Poleg Vraga na vasi, sta Piino in Pinovo koreografsko kariero označila še dva Lhotkina baleta, in sicer Balada o neki srednjeveški ljubezni in Čebula. Že desetletja sta ta dva velikana modernega baleta v svetu znana le kot Pia in Pino in bilo bi resnično ne-veijetno. če bi se v svetu baleta pojavljal samo eden od obeh. Plesni legendi sta se spoznali pred sedemdesetimi leti v Berlinu, se zaljubili, poročili leta 1929 na Rabu, življenje pa nadaljevali ob Lhotkinih baletih na največjih odrih evropskih gledaliških hiš. Svetovno znani plesni par danes živi v Pinovem rojstnem kraju, v Novem mestu. Na Pinovo rodno grudo seje s svojo življenjsko Iju- > beznijo vrnila tudi njegova sopotnica Pia Scholz, rojena v Hamburgu. Pino seje šele kot dvajsetletnik začel učiti plesati in to v Berlinu. V gimnazijo je začel hoditi v Novem mestu, maturiral pa je v Mariboru. Za maturo je pripravil predstavo Ojdip na grškem j eziku. Vpisal se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in po nekaj študijskih letih spoznal, da mu to ne leži. Sledilo je učenje na Koreografskem inštitutu v Berlinu. Umetniška kariera Mlakarjevih se je začela leta 1929 v Berlinu, nadaljevala v Darmstad-tu, Dessauu, Beogradu, Žuerichu, Milnche-nu, Ljubljani, Zagrebu. Velik uspeh Pina Mlakarja je tudi izvedba baleta Legenda o Josipu Richarda Straussa na Slovesnih igrah v Salzburgu s solistko Vesno Butorac. Ob vsem tem se moramo spomniti še na enega velikega baletnega plesalca Štefana Furjana, ki je med drugim plesal Mirka in tudi vraga u Lhotkinem baletu Vrag na vasi. Njegovo interpretacijo sta osebno pohvalila Pino in Pia Mlakar. Štefan Fnrjan seje rodil leta 1942 v Varaždinu in je posvojeni sin velikega slovenskega igralca, pokojnega Maksa Furjana, Od svojega tretjega leta je živel v Ljubljani. Baletno karie-roje začel na ljubljanskem odru. ki jo je nadaljeval na sceni Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu in to od leta 1968 pa vse do pokoja. Polona Jurinič KULTURNA OBZORJA NAGRADA JANEZU LOTRIČU /"^navzočnosti podpredsednice hrvaškega državnega sabora Jadranke Kosor in ministra za kulturo Boža Biškupiča ter številnih javnih in kulturnih delavcev, so v 3, januarja v preddverju HNK v Zagrebu okrili poprsni kip Vladimirju Ruždjaku, enemu največjih hrvaških opernih umetnikov. Po tem slovesnem dogodku je bila dodeljena nagrada za najboljšo moško operno vlogo v pretekli sezoni, ki nosi ime slavnega baritona. Prejel jo je tenorist Janez Lotrič, cenjeni gost vseh hrvaških opernih hiš, ki je vedno bolj iskan tudi na europskih opernih scena. Žirija v sestavi Erike Krpan, Nade Ruždjak in Nedjeljka Fabria je Lotriču dodelil nagrado za naslovno vlogo Miče v Gotovčevem Eru z onega sveta in za vlogo Don Alvara v Verdijevi oper Moč usode, Direktor opere HNK Vladimir Kranjčevič je v svojem govora poudaril pomembnost slovenskih tenorjev na zagrebški sceni. Janez Lotrič je že peti »slovenski« Mičo. Na praizvedbi opere je to vlogo „odpel Mario Šimenc, na poznejših predstavah pa Josip Gostič, Noni Žunec in Josip Šutej. Lotrič vedno pogosteje nastopa v Dunajski državni operi. Na začetku sezone je pel Bacchusa v Straussovi Ariadni na Naxosu. Marca ga čakata dve predstavi v vlogi Kalafa v Turandotu. Na seznamu je tudi za premieraa produkcija Verdijeve Sicilijanske večernice in Mayerbeerovega Preroka. V Operi v Grazu ga čaka premiera v Cavalle-liji Rusticani in Glumačev. Po nedavnem briljantnem nastopu v vlogi Kalafa v Splitu, ga pričakujemo spet v zagrebški operi, ko bo prvič pel Kadamesa v Aidi. Spomladi ga bomo morda slišali kot Tonija v Donizet-lijevi Hčeri polka, Zanimivo je daje Lotrič debitiral v Ljubljanski operi v manjši vlogi v Verdijevi Moči usode, koje Vladimir Ruždjak gostoval kot Don Carlos. Lotrič je nagrado sprejel oblečen v živopisno narodno nošo poljičke-ga kraja, ki jo Mičo nosi v finalu opere. Čeprav se mu je mudilo na predstavo Era..., kije bila na sporedu po tej slovesnosti, smo mu uspeli čestitati za nagrado in mu v imenu Slovenskega doma podariti tretjo številko Novega odmeva. Povabili smo ga, da nas ob prvi priložnosti obišče, kar je z zadovoljstvom sprejel. Polona Jurinič RAZSTAVA SLIK VASILIJA JOSIPA JORDANA ^Umetniškem paviljonu v Zagrebu je bila 22. oktobra odprta raz-slava slik Vasilija Josipa Jordana, ki jo je slikar napovedal že v pogovoru za 2. številko Novega odmeva. Razstavo je v navzočnosti uglednih gostov in ljubiteljev umetnosti odprl minister za kulturo Božo Biškupič, ki je poudaril, daje ta razstava krona Jordanovega najbolj zrelega umetniškega obdobja in da danes, ko imamo pred sabo to ogromno delo, vidimo, koliko je avtor prispeval k ugledu hrvaške kulture v domovini in svetu. Ravnateljica Umetniškega paviljona Lea Ukrainčik je dejala, da sla na razstavi na ogled 102 Jordanovi sliki, ki ilustrirata umetnikovo čelrtstoletno delo (od 1972 do danes) in dajejo likovni publiki pogled na slikarstvo, ki svoje inspiracije išče v arhitektonskem fragmentu in fotografski skici, kjer so prostori realizirani v tehniki tonske gradnje in posebne osvetlitve in tonskega nanašanja barve. Na razstavi je bil predstavljen tudi slikarjev sakralni ciklus, sestavljen iz slik Križne poti za Cerkev sv. Antona v Zagrebu. Druga razstava slik Vasilija Josipa Jordana je bila postavljena decembra v Ivanič Gradu, in sicer v sklopu prire-dilve Božič v Ivaniču. Uvodoma je govoril Stanko Špoljarii, kustos 11 inetniškega pavilj ona v Zagrebu. Polona Jurinič PAUST Tv GOETHE IN NO AGE .A'i/hulo je skoraj leto dni in »že spet« smo šli v Mariborsko gledališče na predstavo z, naslovom: FAUST TV. Faust, TV, sex, rock'n'roll opera. Vedel sem za Goethejevega Fausta, poslušal sem opero Faust in bil sem zelo radoveden, kakšna bo predstava, zanimalo pa me je tudi. ali je ta tema danes še aktualna in kakšen način uprizoritve je našel režiser. Zakaj TV? Avtor odgovarja: »Gledališče drži življenju ogledalo, televizija je življenje samo. Če ni bilo na televiziji, se sploh ni zgodilo. Zato Faust TV in ne preprosto Faust. Gremo na ziher.« In so šli. Gledališki oder je velik televizor, ki je eksplodiral in iz sebe na orkestrski podij vrgel tipične scenografije nočnih programov. Na odru (v televizorju) so samo še ostanki katodne cevi. Ta je večna - izvor fikci-je, bolj resnične od realnosti. Dramaturgija, ki popolnoma ustreza sedanjemu času. Zgodba je znana: MeEsto, Faust, Margareta v sodobnem ritmu življenja z enakimi problemi {samo bolj surovimi), kot jih je imel Goethejev junak. Režija in igralci (izredna scena z Alenko Pintarič) - vse je bilo ustvaijeno enkratno, Globoko pa sem se zamislil nad tistim, kar nam je v predstavi ponujal »Kanal 19 - No Age Mimfest«: I No Age (Ničevo oziroma nikakršno obdobje) I Je gibanje, ki bo nastalo v drugi polovici I devetdesetih kot odgovor na impotentno ■■■■J st obstoječih ideologij, kot odgovor na dezorientacijo I v umetnosti, kot odgovor na pokvarjenost in H podkupljivost politike. J No age bo nastal v času, ko bo časopise dokončno " ¡1 zamenjal tabloid, televizija pa bo čas prostočasnili aktivnosti dokončno spremenila v čas prostočasnih ■ ! m pasivnosti. I No age bo nadgradil (po svoji zunanji podobi na I videz sorodni) niliilizem, kajti Ničev čas ("No age) ni I vreden niti anarhistovega pogleda, kaj šele bombe. ■ No age je vreden samo prezira, no age je absolutna I pasivnost, no age je ledena doba umetnosti. I No age je obdobje, v katerem občutljivim osebam I odsvetujemo vsakršno uporabo drog in ideologij. Po tem tekstu sem se vprašal (upam, da so se tudi drugi), ali se nam res obeta takšna prihodnost? Vzel sem znova v roke Goethejev spev in v njem našel tolažbo. Čoveški duh, razen vseh zablod vedno zna najti pot k samemu sebi in k svojim večnim vrednotam! Iskreno upam, da bo »No age« samo potrošno blago na televiziji in da se ne bo nikoli uresničil. Ker drugače bi se morali vprašati lako, kot se sprašuje avtor na koncu predstave: Bog menda je. Bog je baje. Bog je tu nekje. Kje? Ivica Kune) VARAŽDINSKI GLASBENI VEČERI V Katedrali Vnebovzetja Blažene Device Marije v Varažditju so se 22. septembra začeli 27. varaždinski baročni večeri. Gre za glasbeno-scenski festival nacionalne vrednosti in osrednjo kulturno prireditev severozahodne Hrvaške. Festival, ki je potekal pod pokroviteljstvom hrvaškega predsednika Fran je Tudmana, je odprla predsednica županijskega doma hrvaškega sabora Katica Ivanisevic, med navzačnimi visokimi gosti pa je bil tudi slovenski veleposlanik Matija Malešič. Na otvoritvi sta Slovenski komorni zbor in Varaždinski komorni orkester izvedla »Vesperae de pluribus Martyribus«, ki ga je skladatelj Tomas Cecchini ustvaril v počastitev posvetitve Marka Križevčana. V drugem delu programa je bil izveden »Magnificat« v D-duru J.B.Bacha. Na festivalu sta poleg Slovenskega komornega zbora nastopila še Consortium Musictim in Slovenski komorni orkester z oratorijem »Izrae! v Egiptu« G.F.Händela. Polona Juri- KULTURNA OBZORJA DAN SLOVENSKE KNJIGE V KARLOVCU: GOSTOVANJE MARKA KRAVOSA Slovenski pesnik i z Trsta in predsednik slovenskega PEN-a Marko Kravos, novomeški župan Franci Kon-cilija in predstavniki novomeške knjižnice Mirana Jarea smo se 23. oktobra lani udeležili proslave ob dnevu slovenske knjige v Karlovcu. Novomeška knjižnica je pomagala karlovški, daje organizirala in oblikovala oddelek slovenske knjige, ki zdaj šteje 3G00 enol. Hrvaška nacionalka je namreč pooblastila Mestno knjižnico »Ivan Goran Ko-vačič« iz Karlovca, da zbira, hrani, obdeluje in posreduje slovensko knjigo. Ob podpori NUK-a iz Ljubljane ter z osebnim prizadevanjem svetovalke za splošno izobraževalne knjižnice pri NUK-u Ur. Silve Novljan nam je že leta 1994 uspelo izpeljati akcijo »Dar za bralce slovenskih knjig«. Akcijo sta podprla tudi Ministrstvo za kulturo RS in tedanji minister Sergij Pellian. V akciji je sodelovalo 19 slovenskih splošno-izobraževalnih knjižnic in Številne založbe ter organizacija Open Saciety Institute. Zbranih je bilo 600 slovenskih knjig. V letih 1995 in 1996 nam je uspelo pri Ministrstvu za kulturo RS, ob pomoči samostojnega svetovalca Igorja Prodnika pridobiti namenska sredstva za nakup slovenskih knjig za Slovence v Karlovcu. Žal nam zaradi znanih težav s poznim sprejetjem proračuna leta 1997 to ni uspelo in upamo lahko, da bomo letos zaprošena sredstva le uspeli dobiti. Mestna knjižnica iz Karlovca v okviru karlovških dnevov kulture vsako leto en dan posveti slovenski knjigi in pri tem povabi kakšno ugledno osebnost iz Slovenije. Lani je bil to Marko Kravos, sioven-ski pesnik, prevajalec, esejist, urednik in predsednik slovenskega PEN-a. Novomeška knjižnica je tako, kot ponavadi predstavila avtorjevo delo in ustvarjanje. Marka Kravosa smo predstavili kot avtorja številnih pesniških zbirk, prevajalca publicista, ki piše tudi pravljice in radijske igre za otroke, Obsežnejše predstavitve njegove poezije so izšle v italijanščini, nemščini, angleščini, francoščini, španščini, hrvaščini, srbščini, makedonščini, madžarščini, ruščini, romunščini, gruzijščini. Posebno doživetje je bila avtorjeva interpretacija lastnih pesmi, ki smo j ih pozneje lahko poslušali tudi v odličnem prevodu hrvaškega pesnika Slavka Mihaliča. Marko Kravos je v svojem predavanju spregovoril o pomenu kulturnega in pisateljskega delovanja zunaj matične domovine, zlasti pa v Trstu. V nas pa je še dolgo odmeval čar Kravo-sove poezije, njegov avtentičen, radoživ, a poglobljen pesniški glas. V nabito polni čitalnici so se predavanja in predstavitve Kravoso-ve poezije udeležili predstavniki slovenskega veleposlaništva iz Zagreba, predstavniki in člani slovenskih kulturnih društev iz Zagreba in Karlovca, predstavniki karlovških mestnih in županijskih oblasti ter številno občinstvo. Ob tej priložnosti se je novomeški župan Franci Koncilija srečal s karlovškim podžupanom Josipom Zabor-skirn, vse skupaj pa nas je sprejel podžupan karlovške županije Želj-ko Sančič, kije poudaril pomen kulturnega sodelovanja med narodoma. To se je doslej potrdilo tudi v vezeh med Karlovcem in Novim mestom. V okviru praznovanja slovenskega in svetovnega dneva knjige so recimo 22. aprila 1996 v novomeški knjižnici Mirana Jarca gostje iz Karlovca priredili glasbeno-literami večer. To je bil izjemen dogodek, v katerem so sodelovali hrvaška pisateljica Irena Lukšič In dijaki Srednje glasbene šole iz Karlovca. Se en dokaz več, da kulture vedno lahko zbližujejo, povezujejo in bogatijo posameznike in narode! Jadranka Matič-Zupančič GOST, KI TO NI: DIRIGENT UROŠ LAJOVIC Kot reden gost - dirigent Zagrebške filharmonije je Uroš Lajovic v zadnjem obdobju dirigiral na treh koncertih, ki jih je kritika ugodno ocenila. Konec oktobra je dirigiral Zagrebški filharmoniji z gostjo violinistko Tamaro Smirnovo. Na programu v okviru »Bele oktave« so bila dela Stanka Horvata, Jeana Sibeliusa in Dmitrija Soštakoviča. Konec novembra je bila v dvorani Vatroslav Lisinski dvakrat na sporedu koncertna izvedba opere Fidelio L. V, Beethovna. Uroš Lajovic je dirigiral Zagrebški filharmoniji, Akademskemu zboru Ivan Goran Kovačič in mnogim solistom, na čelu s slavno Dunjo Vejzovič v vlogi Leonore. Rocco je bil gost iz Slovenije Saša Čan. Konec decembra je Zagrebška filharmonija v Li-sinskem igrala na tradicionalnem filharmoničnem plesu. Pod dirigentsko palico Uroša Lajovica s solistko iz Avstrije Martino Rueping so bila na sporedu dela F. von Suppea, J. Straussa ml. in F. Lehara. Uroš Lajovic je oktobra za Večernji list izjavil, da se sploh ne počuti kot gost, ker s filhar-moničnim orkestrom nepretrgoma sodeluje od leta 1986 in da vaje kljub velikim zahtevam potekajo brez problemov. Dejal je še, da so gostovanja zelo pomembna za orkester, ker ga usmerijo iz ustaljene poli, člani pa se spoznavajo tudi »v copatah«. Polona Jurinič 100 LET 00 SMRTI MATUE VALIEVCA jf/rvaška akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici smrti svojega akademika, Slovenca Matije Valjevca priredila znanstveno posvetovanje o njegovem življenju in delu. Posvetovanje je bilo 7. novembra 1997 v Varaždinu, mestu kjer je Valjavec preživel dolga leta svojega življenja kol gimnazijski profesor. S svojim delom je pomembno prispeval ne le k razvoju slovenske književnosti, temveč je pustil trajno sled tudi v hrvaški (ilologiji, paleografiji, akcentologiji, dijaiektologiji in etnografiji. Poleg številnih hrvaških akademikov in profesorjev, poznavalcev Valjevčevega dela, se je posvetovanja udeležil tudi akademik Jože Pogačnik iz Maribora z referatom »Matija Vaijavec in njegovo književno delo«. Na posvetu je bila navzoča tudi predstavnica Veleposlaništva Republike Slovenije iz Zagreba. Alenka Vipotnik BRANKO SUHY U ZAGREBU Malo je koji slovenski gra-fičar nazočan u zagrebačkim izložbenim prostorima kao što je to Branko Suhy izNovog mesta- kao autor i kao jedan od organizatora tra-dicionalnog Biennala slovenske grafike u Novom mestu. Njegovo zadnje pojavljivanje u zagrebačkom Muzeju za umjemost i obrt tri zadnja tjedna 1997. godine predstavilo gaje kao rasnog slikata: stotinjak radova iz ciklusa »Španjolska palma« 1994.-1997. pristigio je pred hrvat-sku publiku nakon izlaganja u Obalnim galerijama Piran {Koper, Piran) i Kostanjevici na Krki. Slikajuči svojevrsni dnevnik, »zapisničke slike« svojeg boravka u zemlji flamenca, gitara ali i Picassa, Suhy je pošteno registrirao sve videno ali i čitav niz asocijacija: jednako su važni hamburger i gitara, majoneza i lijepa plesačica... Osim naglašenom pale-torn, Suhy »zarobljuje« posjetitelja i velikim formatima - ako ste ležerni možete sa središnje točke sagledati vizure slika, ali ukojiko ste istinski ljubitelj slikarstva i Španjolske, doz-volit čete da vas svaka zaokupi, jer toliko je toga na istoj površini da možete utrošiti nepregledan broj minuta ne samo gledajuči pojedino platno, več snatreči o nekim toplim predjelima i dalekim zemljama. Izložbena aktivnost Branka Suhyja u zagrebačkim galerijama relativno je redovita i revni posjetitelji mogu pratiti njegovu aktivnost, no ipak je odabir prosinca za njegovo gostovanje pomalo nespretno - naime, u to doba svi »zaostatci« se nastoje nadoknaditi (zbog fmancijskih pravda-nja), tako da je ova vrlo šarmantna izložba ostavila slabiji trag no što ga ova umjetnost i ovakav umjetnik zaslužuju! Olga Vujovič BORISLAV SOMRAK: PESNIK IN SLIKAR P^oklobru je bil z nami. Molčeč in skromen. O sebi ni povedal skoraj nič. Namesto njega so govorili njegovi lepi pejsaži in njegovi stihi. Pesnik in slikar v eni osebi. V kratkem uvodu za zbirko »Zalutalo ljeto« (november 1966) je napisal tele vrstice: »Ova je zbirka nastala u nekom neobičrtom iščekivanju, kad se blagost jeseni neočekivano oduiji-a prvi mrazevi, možda i namjemo, zadržali tko zna gdje. Bili su to zlatni, no-vembarski sutoni nad rijekom. s jatima riba što izvode svoje dokone predstave u pličaci-ma, sama za rijetke, povlaštene oči. A tamc. u onom nesretnom polisu, trijumfalni čovje-kov pohod na prostor vlasstite smislenosti nije posustajao. Što su ova kasna, jesenja jata riba, još imala s nama? Tih vjetrovitih po-podneva, u prozimim sirujatna smireno se brstilo i šutjeio. Nešto od te šutnje ušlo je u ovu zbirku.« STANJE RIJEČI (iz zbirke »Rubnc pjcsme«, februar 1997) Riječi gube snagu. Više ne pakreču mora. Vettu li zato što ih olako izgovaramo? L Rubin1 pjcsme Tko još poštuje riječi? Svijetom haraju horde verbalnih žonglera... A na tlu, zgrčene, umiru bačene riječi... Za koga su ispisani toliki listovi? Koju smo to stranicu tivažili? Koju to knjigu nismo pogodili granatom? A onda dolazimo do nemoči: pisci su najgore bitange, jer svjesno obmanjuju svijet! Nekada su knjige bilježile mudrost. Sada knjiga služi slavi erudite. Nudi li se šutnja onima koji znaju? Riječi gube snagu, valja započeti redukciju. Aka još namjeravamo pomaknuti mora ... (Izbral Jvica Kunej) USTVARTALNICA IRENA HRIBAR-BUZDOVACIC: P. ZAGREB - 2 dolgotrajnem nagovarjanju številnih bralcev in občudovalcev mojega pisanja sem se le dala pregovoriti, ^a napišem še nekaj besed o Zagrebu. Teh besed bi seveda bilo še več, če bi članek honorirali, tako pa »garam« samo za slavo (a smo Gorenjci ali nismo). Ko smo že pri denarju, imam super idejo za izboljšanje mestnega proračuna, Lahko bi storili to, kar menda počnejo Amerikanci. Oni zainteresiranim podjetjem prodajajo cestne luknje. Podjetniki potem te luknje na svoj strošek zakrpajo, na zaplate pa napišejo svoje reklamno sporočilo, Samo pomislite, koliko lukenj je v Zagrebu in koliko denaija bi se lahko zbralo na ta način. Na vsaki ulici bi zablestelo vsaj deset reklam, denaija bi bilo kot d...., lahkp bi celo ukinili PDV. Trgovci in proizvajalci bi se lahko dobesedno izživljali, saj bi bilo prostora več kot dovolj. Tudi politiki bi lahko svoje obljube in sporočila pisali na te luknje. Kar vidim, kako bi na največji luknji pisalo: HDZ - ZNA SE, ali pa priporočilo Ministrstva za zdravstvo (ki sc za veliko krdelo kun prikazuje na TV in objavlja v časopisih): ŠETAJTE I ČUVAJTE ZDRAVLJE! Bomo! Menda se iz mestnega proračuna subvencionira tudi lokalni železniški prevoz. Ker se pogosto vozim z vlakom, se mi je ob pogledu na vagone porodila enkratna ideja, s katero bi lahko tudi železnica prihranila kakšno kuno (še posebej, ker ji država svoje specialne sprehode v Knin in Vukovar ne plača). Nekatere vlake so »svobodni umetniki« oziroma »umetniki na svobodi« tako posprejali in pobarvali, da jih ni za prepoznati. Kdor se razume v moderno umetnost, se bo strinjal z mano, da to pravzaprav sploh ni grdo, prej zanimivo. In zakaj bi jim branili. Naj barvajo, naj delajo, jim vsaj druge neumnosti ne bodo šle po glavi. Vagoni so brezplačno pobarvani in zaščiteni pred rjo, »umetniki« so namesto »trave« kupili barve in spreje, nikomur niso nič zaračunali, pa čeprav so delali ponoči in v nadurah. Pa tisti plin, ki gori in gori na visokih lniniti dimnikih... kaj ga ne bi mogli izkoristiti za javne kuhinje..... V glavnem, kdor zna, zna. Zaslužiti in prihraniti. Takšni varčni ljudje, ki verjetno že dolga tri ali štiri leta varčujejo in si pritrgujejo od ust (samo čigavih?), so začeli okrog Zagreba graditi ogromne stanovanjske hiše. To niso več tiste 3x3 hiše, ampak 17x19x15.. Tukaj se več ne prepeva tista: »Kučiea u cviječu, trava oko nje.,.« ampak: »Kučerina u asfaltu, Ero ispred nje...« Pa še nekaj o najbolj boleči temi - o Slovencih in hrvaški »vunbaciteljski« ustavi. Kot bi rekel že malo zastareli Kali-mero: To je krivica!!! Kaže, da nismo avtohtoni. Za tiste, ki ne vedo, kaj ta beseda pomeni, sem pogledala v Slovar lujk (Klaičev), kjer piie, da to pomeni biti samonikel. No, samonikli pa res nismo, takšna je samo trava. Vse nas so naredili ata pa mama, ampak za to se šc ne leti iz ustave. Že mora biti kak drug razlog! Sicer pa ni tako slabo, če nisi v ustavi. Zdaj so takšni časi, da je dobro biti nekje v ozadju, v ilegali. Samo bojim se, da se nam bo v ilegali še kdo pridružil. Ilegala je naša realnost, ker Čim si malo bolj na očeh, že moraš nekaj plačati, Morda pa bo hrvaški vladi postala žal, da nas je vrgla iz ustave. Morda bodo tekli: »Ubošči majhni neavtohtoni, evo vam malo subvencije za vaše kulturno in drugo delovanje«. Morda bo tako razmišljala tudi slovenska vlada pa bo rekla: »Uboščki naši rojaki, sočustvujemo z vami. Lepo prosimo, vzemite malo večjo subvencijo za vaše kulturno iti dmgo delovanje«. Prav nedavno sodelovanje pevskega zbora na prireditvi v Li-sinskem, kjer so nas kljub vsemu uvrstili med nacionalne manjšine, že kaže, da je hrvaški vladi malo žal. Na koncu so nas vse še bogato pogostili. Menda so se spomnili pregovora, da gre ljubezen skozi želodec. Zagreb. IS. 1. 1998 MARIJAN HORN: KRONIKA DECEMBRA 97 Dvanajst smo petkov spet skupaj bili, kar nas je dobrih, iskrenih ljudi, ki za razlike nam ni prav nič mar, nam je prijateljstvo najlepši dar. Če kdo med nami ne misli tako, drugo si družbo poišče lahko. Nam pa pusti naj. da v miru naprej delo nam teče kakor doslej. Čez leto dejavni bili smo zelo, nam v delu, zabavi je leto prešlo. Pevskih nastopov bilo je dovolj v Naši deželi kot še nikol'. Vse to zdržati bilo je težko, lahko pa priznate: bilo je lepo. Zdaj to je za nami, veseli smo vsi, čeprav spodrsljaji so včasih bili. Takrat nam vsem skupaj bilo je hudo, zato nam nikar ne sodite strogo. Naš Dom je gotovo bil ves rasprodan. saj se program je odvijal vsak dan. Dejavnost poveča! je Novi odmev, takoj ko za vas je izhajat začel. Srede so vedno nam pestre bile: predavanja razna, razstave, se ve in da ne pozabim, da ne bo špetir, smo večkrat imeli literarni večer. Med letom nam večkrat bilo je hudo, ker več naših članov je vzelo slovo. Zdaj v Domu naj nanje spomin še živi, bili so nam dobri prijatelji. Za božič je Sabor čestitko poslal, je iz Ustave Slovence izgnal. Vendar gospoda naj v Saboru ve, da smo Slovenci še vedno ljudje! In kaj naj za novo vam leto želim: zdravja, veselja in raznih dobrin, ter izpolnitev intimnih želja, ki bi privrele vam iz srca. Slovenskemu domu želim od srca, da napreduje, ker se le da, da manj bi bilo jezikovih juh, raje pa več uspešnih prikuh, da vsi bi med sabo prijat'lji bili, da v slogi in miru živeli bi vsi. USTVARTALNICA SIMIW f? m DOPUSTITE, MOJE IE IME ■ OKVIR M0i. rubna skromnost OKVIRA ne služi samo harmoničnem ukrašavanju pojedinih umjetničkih slika. Sa mnom obru-bljuju Vam, na primjer, zrcala, pa Vaše nakite, satove, očale i drugo. U dva sam Vam navra-ta o tome več pričao. Više riječima, a mnogo manje govorom slika. Danas, na oproštaju od Vas, dragi i poštovani, dopustite da bude obr-nuto. Prepustit ču da o meni, zapravo o nama, OKVIRIMA, više i zomije, svojim jezikom kazuju - slike. Kad iz svojih domova izadete, bliže ili dalje »u otvoreni svijet«, rado bih da se i ondje podsjetite na mene, kao OKVIR. Da ne du-Ijim - prepuštam riječ slikama... ... NAS OKVIRA IMA GOTOVO SVUDJE... Da Vas nebrojenim daljnjim primjerima mene OKVIRA više ne zadržavatn, zahvaiiu- [U jem na pozornosti uz lijepe pozdrave - osta-jem Vaš OKVIR Vladimir Lesjak Slike: 1. Lože u kazalištima, primjer HNK, Zagreb 2. Vitraj na stropu u crkvj Notre Dame, Pariz, Francus-ka 3. Krajolik kao primjer okvira od-redenoj skulpturi 4. Redovi otvora na amfi-teatrima u antiknom Rimu. Vjerojatni izgled, Italija 5. Pročelje BasiSica di San Marco, Venecija, Italija 6. Je- dan od najljepših mostova preko kanala u Veneciji, Italija 7. Skupine okvirnih oblika na jednoj kuži Shakespearova rodnog grada, Stratford-U pan-Avon, Engleska 8. Ljepotna cjelina nizova okvira na jednoj od zgrada u Bruxeliesu 9. Popunje-nost prozorskim okvi-rima Empire State Buildinga u New Yor-ku, USA 10.-15. Okviri ugradeni u prométala zemljom, morem i zrakom 16, Nas okvire koriste i u - svemiru: primjer Lunahod. m: r¿ f-yssu-«*fea» HB ij^aKUH JŠMtl&l. §PP;" EEI : mm ^. ^mm&m BRANIMIR ZGANJER: Čas iluzije v naglici podira. Od mavrice je ostala maroga. Sključena drža, starikava toga vsem izpričuje, kako človek hira. Stopnice so mu težavna ovira. Sleherna misel - muka in nadloga. S težavo hodi, roka ne uboga, star muči se, boji se da umira. MAVRICA - MAROGA Okolje mu je neznano in tuje. Ubogi revež, koga naj poišče v starosti, da ga ščiti in varuje? Naj se zateče v kakšno zavetišče? Hiralnica se ta kraj imenuje. Kam še sodi? Nikamor! Na smetišče. Tudi v prejšnji številki je bil tiskarski škrat zelo dejaven. V pesmi Belokriška razglednica je premaknil vejico in tako spremenil njen smisel. Druga kitica se pravilno glasi takole: Lej Izola, kot beli prt postlana, te ta trenutek v preteklost zaziba. Pri Kopru se središča izogiba, bleščeča pot drži do Ankarana, Avtorju Branimiru Žganjem se za napako opravičujemo. DOM IN SVET TRI NAJLEPŠE ZELJE Besedilo: A. M. Slomšek Glasba: Vinko Glasnovič TRI MJL^epst ¿BIJE 't t r ff" —r ; 7 t rr r i t p Bflfft Vf-ič _ LV, , USCLM H* i 1 l.lAWO w _tti«-W « «*«<» "»J » ( 4 i i 'lii ~ft—rti— !4 -]7 p 1 ~p-■— o er P r T r "C r f ; iož-ka— mu p« ne- tja mk s nosu nuj mvfM ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA istovenski jezik se je razvil iz praslovan-ske narečne osnove nekako po 8. stoletju. V Brižinskih spomenikih (ohranjenih prepisih iz obdobja okrog leta 1000) je že krepko zarisan, čeprav je še zmeraj razmeroma blizu praslo-vanščini. Nato seje hitro razvijal v osnovna slovenska narečja. Ta so: koroško, primorsko, rov-tarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko. Iz teh sedmih narečnih podstav se je razvila vsa pisana množica današnjih narečij in govorov, čez štirideset po številu. Leta 1550 sta izšli prvi slovenski knjigi, ki ju je sestavil protestantski duhovnik Primož Trubar. Tako seje osnoval slovenski književni jezik. Prej je obstajalo le pisno izročilo (Brižin-ski spomeniki, Rateški, Stiski, Starogorski rokopis), slovensko pridiganje po cerkvah in še nekaj malega drugega. Protestantski pisci so napisali precej knjig, med njimi sta posebno znameniti Dalmatinov prevod svetega pisma in Bo-huričeva slovnica slovenskega jezika (1584). V knjižni jezik je bila povzdignjena osrednja slovenšči na, kakršna se je gojila zlasti v Ljubljani, Dobila je tudi svojo pisavo (pozneje sojo poimenovali hohoričica), ta se je obdržala do sredine 19, stoletja, tedaj pa jo je zamenjala ga-jica, ki jo uporabljamo še danes. Do sredine 1 H. stoletja seje jezik 16, stoletja ohranjal /. neprestanim izdajanjem Hrenove knjige Evangeliji inu listuvi, ki je obsegala iz protestantskih besedil izbrane nedeljske in praznične evangelije in pisma. Ta besedila so bila jezikovni vzorec, od katerega se niso preveč oddaljevali. V primorsko narečno smer je šla v začetku 17. stoletja knjižnica Alusia da Somma-ripa, v začetku 18. stoletja seje začela osamosvajali prekmurska književnost (Štefan Kuz-uiif), od zadnjega četrtletja Ifi. stoletja dalje pa tudi koroška (Ožhali Gutsmun). Osrednji lip knjižnega jezika seje v drugi polovici 18. stoletja okrepil s plodovito dejavnostjo očetu Marka Pohiina in z Japljevim katoliškim prevodom svetega pisma. V tem času sta ustvarjala tudi Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik: ud prvega imamo dve komediji, ud drugega pa pesmi, prvi slovenski časopis in več strokovnih knjig. Ta jezik je v začetku 19. stoletja opisal v svoji slovnici Jernej Kopitar in Prešeren. Od leta 1843 so v tem jeziku izhajale Blei-we;sove Kmetijske in rokodelske novice. Druga polovica 19. stoletja je bila za slovenski knjižni jezik zelo nemiren čas. Vanj so bile sprejete t.i. nove oblike (z brat-om, s kralj-em, lep-ega dne, visok-a vrata, večj-a hiša, večj-e mesto namesto z brat-am, s kraij-am, lep-iga dne, visok-e vrata, večj-i hiša, večj-i mesto), da namesto de in pisava krt namesto kert, bralec namesto bravec. Močno so se razvili zvrstni jeziki: časnikarski (SlQyenski narod, Slovenec, Edinost), strokovni (Cigale, Robida, Erjavec), in pripovedni umetniški (Levstik, Stritar, Jurčič, Kersnik, Tavčar). Slovenščina je počasi zamenjavala nemščino kot občevalni jezik izobraženskih krogov. Zelo so si prizadevali, da bi postala jezik šole, gledališča, urada in javnega obveščanja. Tudi malodušja ni manjkalo: v strahu pred potujčeva-njem so se nekateri zavzemali za strnitev slovenščine s srbohrvaščino ali ruščino. Zmagata je vendar misel, da je naravna in potrebna slovenska samostajnost v knjižnem jeziku in uveljavitev slovenščine v čim več vlogah - v vseh tistih, ki jih imajo t.i. veliki jeziki kot sta npr. nemščina in italijanščina. Proti koncu 19. stoletja je bil boj za slovenski knjižni jezik doboje-van: dobili smo Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar in Levčev Slovenski pravopis. Slovenska beseda se je povzpela v pesništvu (Murn, Kette, Zupančič), pripovedništvu (Cankar, Finžgar, Milčinski) in dramatiki (Cankar). Tako smo Slovenci dočakali konec prve svetovne vojne. Tedaj smo bili razdeljeni med štiri države: večji del je prišel v Jugoslavijo, drugi v Italijo, Avstrijo, nekaj pa tudi pod Madžarsko. V osrednjem delu je slovenščino končno v celoti zavladala v šoli, gledališču, uradu in vsem javnem življenju, na preostalih področjih pa je ostala deželni jezik z omejenimi pristojnostmi. Najbolj so se za svoje naravne jezikovne pravice zavzemali primorski Slovenci (spomenik tega je Bevkov roman Kaplan martin Cedermac). Posebno težki časi za slovenščino so bili med okupacijo v drugi svetovni vojni, tedaj so jo izrivale nemščina, italijanščina in madžarščina. V teh usodnih trenutkih smo se Slovenci močno oklenili svoje materinščine in jo kljub težkim razmeram ohranjali. Po letu 1945 se je slovenščina spet razmahnila v vsem javnem življenju. Zal zaradi neizobraženosti in drugih vzrokov vanjo vse preveč vdirajo tuji načini izražanja (zalagati se za kaj »prizadevati si«, me-soizdelki »mesni izdelki«, by-pass firma »stransko podjetje«); tako so slovenski izobraženci velikokrat prisiljeni, da morajo s svojim ugledom nastopati proti jezikovni malomarnosti. Sodobna slovenščina je močno socialno in funkcijsko razčlenjena. Njeno sedanje stanje je nadrobno opisano v obsežni Toporišičevi Slovenski slovnici in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika v petih debelih knjigah. Po letu 1991, ko je bila razglašena samostojna država Slovenija, se slovenščina uveljavlja še v novih vlogah: postaja tudi vojaški parlamentarni in diplomatski jezik. Po Slovenski slovnici Franceta Žagarja povzela Marija Vukičevič, roj. Cugelj ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU ŠPORTNA DOGAJANJA v iSportnih srečanj med slovenskimi in hrvaškimi športniki je bilo manj, kot bi si želeti. Glavno športno srečanje se je odvijalo na rokometnem igrišču. 4. januarja se je v Celju odigrala tekma evropskih rokometnih prvakov med moštvoma Pivovarne Laško Celje in Badela 1862 Zagreb. Pred nabito polno dvorano so domačini igrali zelo angažirano. Vodil jih je hrvaški trener Zdravko Zovko, ki je bil dvakratni evropski prvak z rokometaši Zagreba. S Celjani so igrali tudi trije nekdanji hrvaški reprezentanti Alvar Načino-vič, Vladimir Jelčic in Iztok Puc. Celo srečanje so rokometaši Celja vodili in zasluženo zmagali z 26 : 21, Rokometašem Zagreba niso pomagale odlične obrambe slovenskega vratarja Rolanda Pušnika. 3i. januarja se je v Zagrebu odigralo povratno srečanje med zagrebškimi in celjskimi rokometaši. Pred polno dvorano so Zagrebčani hoteli zmagati in se maščevati za poraz v Celju. S po- močjo tribune jim je to tudi uspelo z izidom 26 : 22. Tako so se rokometaši Pivovarne Laško Celje in Badela 1862 Zagreb našli med os-merico najboljših moštev Evrope. Veliki slovenski in hrvaški rokometni uspeh so zaokrožile tudi rokometašice Krima iz Ljubljane in Podravke iz Koprivnice, ki se bodo med seboj pomerile v četrtfi-nalu rokometne lige prvakinj. O tem bomo več poročali prihodnjič. Od 19, januarja do I. februarja je v Melboumtt v Avstraliji potekal velik teniški turnir Australian Open. V četrtfmalu juniorskega turnirja sta se pomerili Jelena Kostanič iz Hrvaške in Katarina Srcbotnik iz Slovenije. V odličnem teniškem srečanju je mlada spličanka zmagala z 6 : 1, 6 : 3 in v finalu tudi osvojila ta veliki turnir. Rokjurinič LEON ŠTUKELJ MLADENIČ PRI STOTIH ^"torek, 12. novembra 1997 sem na Radiu Slovenija v poročilih ob sedmi uri zjutraj kot prvo novico slišala tople čestitke gospodu Leonu Štuklju za njegov 99. rojstni dan. Po vsej Sloveniji se z velikim spoštovanjem in simpatijami govori o skromnem in prijaznem najstarejšem živečem osvajalcu olimpijskih kolajn na svetu. Leon Štukelj seje rodil v Novem mestu 12. novembra 1898. Študij prava je končal v Ljubljani, zdaj pi srečno poročen že dolga leta živi v Mariboru. Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 je osvojil dve zlati olimpijski kolajni v telovadnem mnogoboju, posamezno in na vajah na krogu. Potem je osvoji! še zlato kolajno na krogih in bronasto posamezno in moštveno leta 1928 v Amsterdamu, na Olimpijskih igrah leta 1936 -tedaj kot 38-letnik - pa še srebrno kolajno na krogih. Kot gost predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora markiza Juana Antonia Samarancha je bil Štukelj leta 1992 na 01 v Barceloni in leta 1996 v Atlanti, Na obeh je bil zaradi svoje fenomenalne vitalnosti ter telesne m duševne svežine resnična atrakcija. Leon Štukelj načrtuje tudi odhod na 01 v Sidneyju leta 2000 in pri tem pravi: »Seveda, če bom do takrat še živ ,,,« Vsi mi mu to iskreno želimo. Sosedi vidijo gospoda Štuklja kako se vsak dan sprehaja, gre v trgovino in na sploh živi normalno, skromno in tiho, kot vsak drug slovenski državljan. Pravi, da je umerjeno, vsak dan popije kozarec rdečega vina, včasih tudi kak kozarec penine, malo telovadi in to bi bil lahko tudi recept za dolgo in zdravo življenje. Najslavnejši Slovenec si želi tudi dočakati tretje tisočletje. Na TV zaslonih je v prenosu iz Atlante leta 1996 Štuklja, starega gospoda iz naše majhne Slovenije, gledala več kot milijarda gledalcev. Bil je prisrčen in hudomušen. Zelo je priljubljen tudi na tujem in še vedno ga vabijo na vse strani. »Leteča gospodinja«, slavna Nizozemka Fanny Blankers-Koen, slovita štiri batna olimpijska zmagovalka iz Londona leta 1948 gaje povabila na svoj 80. rojstni dan. Gospod Štukelj je bil rojen leta 1898, Fanny 1918, danes sta oba živa zgodovina svetovnega olimpizma. Gospod Štukelj pravi: »Pridem, pridem, samo živ moram ostati ...« Na koncu tega, upam, da za vas zanimivega napisa še tale novica: Markiza Samarancha je Leon Štukelj zaprosil, da bi končno tudi Slovenija dobila svojega člana Mednarodnega olimpijskega odbora, kar mu je bilo obljubljeno že v Barceloni leta 1992. Počakati bo treba do naslednjega zasedanja MOO, pa bomo videli, ali bo takrat tudi naša, slovenska zastava zavihrala na drogu med ostalimi članicami v Lausanni. Trebaje dodati še to, daje Leon Štukelj tudi ob vstopa v stoto leto svojega bogatega življenja, dinamičen in aktiven odposlanec slovenskega športa in mlade samostojne slovenske države. Olga Sikovec-Luncer ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU OD LITIJE DO ČATEŽA: PO LEVSTIKOVI POTI ^spomin na Hrana Levstika in njegov potopis Popotovanje od Litije do Čateža pridni Litijčani vsako leto drugo soboto v novembru pripravijo Popotovanje po Levstikovi poti. Za dogodek je zadolženo podjetje Narava - Bregar d.d., ki vodi Projekt Levstika pot. Lanski pohod je bil 8, novembra, letošnje, že 12. popotovanje pa bo v soboto, 14. novembra in pohodniki so že zdaj prisrčno vabljeni k udeležbi. Pohod poteka po poti, ki jo v svoji knjigi opisuje Fran Levstik, Izhodiščna točka je Levstikova ulica v litijskem starem mestnem jedru, pot se nadaljuje proti Smar-tnem, na Slatno, do Selše, zaselka Rodni vrh in na Libcrgo. V Mu-ravčah si lahko ogledamo staro domačijo, kamor je k Toni Zidarjevi rad zahajal Levstik. Pot nas naprej pelje proti Gabrovki, vendar ne v središče, ampak proti ostankom gradu Turn, konča pa se v Čatežu, Popotovanje se vselej zaokroži s kulturno-zabavnim programom, domačini pa pohodnikom ponudijo spominke, različne jedi in pijače. Pohoda se rad udeleži tudi slo-' venski predsednik Milan Kučan, ki na cilj vedno pride med prvimi. Tokrat je prejel priznanje za udeležbo na desetih pohodih. Čeprav je vreme nagajalo - deževalo je in pihalo - se je 11. pohoda udeležilo okoli 5 tisoč pohodnikov, kar pa je pol manj, kot leta 1996, ko je na jubilejnem, desetem popotovanju po Levstikovi poti sodelovalo več kot 12 tisoč ljudi. Na 11. pohodu je bilo tudi nekaj Zagrebčanov. Tako smo dali svoj prispevek k dogodku, ki ima velik zgodovinski in kulturni pomen. Zdenko Jurinič daljcvala kariero izvrstne igralke tenisa. Na ^ teniških igriščih se je nazadnje pojavila leta 1968, pozneje pa je postala izrazita in opažena osebnost v svetu mednarodnega tenisa. Igrala je za Polet in Branik iz Maribora ter za lugo-tnontažo, Montažo in Trešnjevko iz Zagreba. Njena športna kariera je bila tesno povezana z nastopi in velikimi uspehi Mimc .laušovec, Renate Sašak, Sabrine Goleš, Irene Skulj, Alenke Pipan in drugih izvrstnih športnic. Izvoljena je bila v ženski komite Evropske teniške zveze (1975-1997), bila je delegat za evropsko ekipno prvenstvo žensk v Mariboru in v Pragi, direktor ženskih svetovnih turnirjev za svetovno lestvico... Izbrana je bila za dosmrtnega častnega direktorja turnirja Jadranska riviera, visoko priznanje pa je dobila ob 85-letnici organiziranega športa na Hrvaškem (1912-1997). Ko pride v Slovenski dom, naša Lea izžareva življenjski optimizem, veselje in pesem. Je neposredna in prisrčna, odprta za vse in izjemno priljubljena. Tudi Slovenski dom ji iskreno čestita za velika mednarodna in domača priznanja. Olga Šikovec-Luncer _____/ VELIKO PRIZNANIE NAŠI ČLANICI cionarkti, zvezni kapetan, organizator številnih pomembnih mednarodnih teniških turnirjev ter duša in gibalo slavnih tekmovanj Jadranska riviera na hrvaški obali. Naša draga Lea je bila aktivna v svoji domovini Sloveniji od leta 1947-51, ko se jc preselila v Zagreb in tu na- lsi habunek Članica Slovenskega doma Lea llahti-nek, 76-letna Mariborčanka, je konec lanskega leta dobila visoko mednarodno priznanje. Za prizadevam delo na področju tenisa ji je priznanje podelila Evropska teniška zveza ETA (European Tenis Association). V pismu, ki ga je podpisal predsednik ETA Francisco Ricci Uitti, je naša rojakinja obveščena, daje nagrado prejela kot zaslužna teniška funkcionarka za izjemne zasluge v razvoju in propagandi evropskega tenisa. Priznanje sta prejela še Finec Erik Berner in Francoz Jacques Dorfmann. Lea Habunek je bila odlična aktivna igralka tenisa, pozneje pa dolgoletna teniška fitnk- V_ ZA VSAKOGAR NEKAi PRISPEVEK K TEHNIKI PREŽIVETJA V S tem prispevkom želi avtor cenjeno občinstv o opozoriti na pojav, ki potrjuje, da Danvinova teorija napredka živega bitja ni stoodstotno točna. Novo bitje, HOMO PR1M1GENIUS ZA-GRABIENSIS je detektirano z velikimi težavami, saj se od zunaj ne razlikuje od navadnega meščana in ga na prvi pogled ni mogoče izolirati. Ne glede na nizko kulturno raven se je naučilo sodobno obleči, hoditi vzravnano, voziti avto, zna pa tudi izreči nekaj enostavnih besed, s katerimi se praviloma lahko dolgo dobro prikriva. Pri obravnavi tega pojava pomagajo izkušnje iz drugih mest in dežel, odkoder prihajajo poročila o podobni problematiki. Ker to bitje v javnem življenju povzroča iz dneva v dan vse večje težave, želimo na enem mestu natančno razložiti dosedanje rezultate raziskovalnega tirna, ki skuša ta naravni pojav znanstveno obdelati in omejiti na znosno raven. Iz navodil so izločene laboratorijske metode, ki širši javnosti niso dostopne, naštetih je le nekaj koristnih pripomočkov, s katerimi si lahko posameznik pomaga, da bi pravočasno zaznal to nevarno bitje in razvil samozaščitne mehanizme. Navodila za detekcijo HOMO PRIMiGENIUS ZAGRAB1ENSIS 1. Govor: - opazen je pojav enosmerne komunikacije, kar pomeni, da govori samo on. Če po naključju pridete do besede tudi vi, ne posluša, ampak samo nestrpno čaka, da končate, ko bo lahko brbljal naprej. MEGAPOLISU - pogosto se zgodi, da ne konča stavka, ker mu celota uide iz glave. Tedaj naredi pameten obraz z gesto - »saj je ostalo že znano«. - bodite pozorni na tujke (predvsem latinske), ki jih zelo rad uporabi in meša povsod, ne glede na smisel stavka ali govora. - opozorilo o nepravilno uporabljeni tujki bo obrnil na šalo, če pa se to zgodi v družbi, ko je okrnjen njegov ugled, se bo verjetno hudo maščeval. - ne razume, če nekdo nima rad isto, kot on. 2. Vedenje na javnem mestu: - težko se orientira in nikoli ne razume, kje je konec vrste v trgovini, banki... Praviloma pride z napačne smeri, naravnost pred blagajno. - če ima mobitel, ga drži pri ušesu tudi, če se trenutno z nikomer ne pogovarja. V restavraciji ga ne izklopi in ga ima vselej na vidnem mestu na mizi. - ko telefonira, kriči, tako da telefona morda tudi ne bi potreboval. Šc najbolj je glasen, če misli, da morajo vsi slišali, kako pomembna oseba je v njihovi bližini (ponavadi dobava »šleperja« kumaric tz uvoza ali kaj podobnega). 3. Vedenje v javnem prometu: - vožnjo doživlja z veliko frustracijo, ker ga vsi ovirajo pri namenu, da nekam pride. Za njega ne obstajajo drugi udeleženci v prometu, so samo ovire, ki ga neskončno nervirajo. - ko prižge smerni kazalec, takoj zavije v nakazano smer, ker je prepričan, da ima do tega pravico že s tem, ker je signal dal. Tisti (v negativnem smislu) bolj razviti primerki homo pri-migeniusa pa signala sploh ne dajo, saj morda niti ne vedo, za kaj so tiste palice pod volanom ali pa mislijo, da so dovolj pomembni, da bodo drugi pazili, kaj bodo naredili - posebej ga motijo počasni pešci na zebrah, zato jim bo namenoma hitro peljal nasproti. Če ne gre drugače (če pešci ne morejo dovolj hitro pobrisati), bo močno zaviral, preklinjal in mahal z rokami. V kratkih trenutkih, ko je sam pešec (na poti do kioska), bo stalno godrnjal, da kakšne vse opice danes dobijo vozniško dovolenje. - zvočni signal uporabi takoj, ko ga nekdo ovira v želji, da po mestu vozi prek 100 km na uro. Upamo, da vam bodo te vrstice pomagale pri prepoznavanju tega prikritega in agresivnega bitja, ki bo tembolj nevarno, če bo lahko neopaženo delovalo in ogrožalo prebivalstvo. Zdravilno sredstvo se še raziskuje, tako da zaenkrat ni mogoče priporočiti zanesljivega in učinkovitega antibiotika zoper te pošasti. Morda bo po naključju kdo od bralcev pri sebi opazil kakšnega od navedenih simptomov. Prosimo, da se v primeru, če sam ne more opraviti simptomatike terapije, takoj oglasi raziskovalnemu timu. Če pa to besedilo koga osebno prizadene in če se ob njem še razjezi, potem je zadeva že v kritični fazi, ko je potrebna nujna pomoč - seveda v primeru, da še obstaja drobec kritičnega duha, ki bi mu pomagal spoznati osebno napako. Dr. Waldemar von Bauer (priredil Silvester Kmetic) RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA ODSLEJ TUDI NA SATELITU Tisti naši člani, ki ne morete sprejemati programov slovenske radi otelevizije, boste gotovo veseli novice, da RTVS od decembra lani oddaja tudi preko satelita Hot Bird 3. Več kanalov na tem satelitu je RTVS najela skupaj s HRT. Objavljamo samo nekaj tehničnih podatkov, zainteresiranim pa priporočamo. da pokličete RTV Slovenija. OE Oddajniki in zveze, telefon 00 386 61175 2781. Satelit: Transpoder št. Frekvenca: Polarizacija: Digitalni standard oddajanja: Pogojni pristop (sistem kodiranja): Oddajni antenski sistem: Entelsat, Hot Bird3 SO 12302.880 Mhz Y (približno vertikalna) DVB/MPEG-2 VI ACCESS Widebeam Za individualni sprejem z enim satelitskim sprejemnikom potrebujete anteno z univerzalno sprejemno glavo (LNB). Poleg sprejemne pa-rabolične antene potrebujete še ustrezen koaksialni kabel in digitalni satelitski sprejemnik, ki ga preko SCART ali UHF izhoda priključimo na TV-sprejemnik. Pri nabavi sprejemnik (Acer, Aston, Galaxis, Hughes Network, Nokia, Philips, Sagem, Smile, Thomson, Multimedia, Visi oneticx, Xcom) morate dobiti zagotovilo, da so pripravljeni na kodir-ni sistem V1ACCESS in da poleg tega lahko sprejemajo nekodirane programe. radiotdevizijaflslovenija fVVč, hA MtčlbfM-1 HDTBIRD / 13° VZHODNO ZA VSAKOGAR NEKAT NE POZABIMO SLOVENSKIH JEDI NAGRADNI REBUS KAKO DO REŠITVE? Navadni REBUS rešujemo od ieve proti desni, in sicer tako, da uganjujemo, kaj predstavljajo posamezni elementi rebusa. Po vrsti brane črke na ta način dobljenih besed ali črkovnih kombinacij sestavljajo rešitev rebusa. Za pravilno rešitev rebusa razpisujemo lepo nagrado: brezplačno udeležbo na naslednjem 1ZLE- X TU, ki ga bo organiziral Slovenski dom Rešitev rebusov pošljite najpozneje do 15. aprila 1998 na naslov: Slovenski dom, Masaivko-va 13/1, 10000 Zagreb, ali pa jo osebno prinesite v tajništvo doma. Ne pozabite se podpisati in pripisali svoj naslov. REŠITEV NAGRADNEGA REBUSA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Kje so moje rožice. (K + je + som + oje + Ro -žice) Tokrat smo prejeli večjjraviinih rešitev. Žreb je nagrado dodelil KLARI ZEL. Čestitamo! Nova številka Novega odmeva jeza nekaj dni »zamudila« letošnji pust. Kljub temu smo tokrat za vas izbrati pustne dobrote: morda boste z njihov« pripravo popestrili kakšen drug dogodek v letošnjem letu, če ne, pa si tele napotke shranite za prihodnje leto! Na pustni torek so gospodinje od nekdaj pekle krofe al: »bobe«, kot jim rečemo Prekmurci. Narediti krofe ni enostavno, saj morajo imeti lepe »krance«. Včasih se je reklo, da se v hiši, kjer se na pustne dni ne cvrejo krofi, poleti ne bo sušilo seno ali pa, da ob slabo pečenih krofih na pustni torek repa ne bo debela. Cela vrsta vraž zapoveduje, da se je ob pustu treba dobro najesti. Obilna pojedina bo prinesla bogato letino, drevje bo dobro rodilo, kokoši bodo pridno nesle in dekleta bodo našla ženina. Tisti pa, ki se za pusta ne naje do sitega, bo vse leto lačen. Zatorej, dober tek! Cvetka Matko še vse druge dodatke, odmeijene v potrebnih količinah (po receptu). Mislimo na jajca, maslo ali margarino, rum in limono, ki jo operemo in obrišemo. Mleko pogrejemo tik pred mešanjem oziroma dodajanjem kvasa. Nekatere gospodinje dodajo manjše količine sladke smetane. Če jo, potem tudi to pred uporabo pogrejemo. Natančne količine mleka ni mogoče določiti vnaprej, ker je poraba odvisna od suhosti moke, ki ni vedno enaka. Prostor mora imeti temperaturo mi. Ko opazimo, da že lepo vzhajajo, jih s prti previdno prekucnemo - obrnemo. Pri tem prsti ne smejo pustiti na krofu odtisov in zmečkanin. Med tem časom že grejemo maščobo za cvrtje, ki je med gretjem nikoli ne pokrivamo. Primemo temperaturo ugotovimo s koščkom Jesta in suho leseno ku-halnico. Če se ob njenem robu, ki smo ga pomočili v olje, delajo drobni gosti mehurčki, je temperatura prava. Košček vzhajanega testa mora_počasi zacvrčati in za-rumeneti. Če je maščoba prevroča, se krofi od zunaj naglo zacvrejo, znotraj pa ostanejo surovi. Če je premalo segreta, so krofi predolgo v maščobi, testo se razleze in prepoji z oljem ali mastjo RECEPT MOJE BABICE POTREBUJEMO: 5 rumenjakov, 10 dkg sladkorja, 1 žlico konjaka ali ruma, 1 1 mleka, Ščepec soli, 8 dkg masla, 40 dkg fine moke in 2 dkg vzhajanega kvasa, vanilijev sladkor. PRIPRAVA: Naredimo kvašeno testo, ki ga dobro stepemo, da se loči od ku-halnice. Pomažemo skledo z raztopljenim maslom in damo testo vzhajat. Vzhajano testo položimo na segreto, z moko potreseno desko, razvaljamo 1 cm debelo. Iz-režemo z obodom kroge, na sredino vsakega damo nekaj mlačne marmelade, položimo drugega na drugega, sistnemo in izrežemo oba z nekaj manjšim obodom. Krofe polagamo na potresen prt, jih sproti pokrivamo in damo vzhajat. Oc-vremo jih na razbeljeni masti ali olju, tako da pride gornja stran navzdol. Ocvremo jih sprva pokrite, a ne na prevročem ognju! Ko jih obrnemo, cvremo brez pokrovke. Potresemo jih z vanilijevim sladkorjem in serviramo tople. PUSTNI KROFI Če hočemo na pustni dan družino razveseliti s krofi, kar je pri nas običaj, moramo upoštevali najnujnejša navodila, da nam uspejo. Presejana moka naj bo v primerni posodi (v kateri bomo krofe tudi zamesili) pokrita s prtičem vsaj en dan pri sobni temperaturi, da se dovolj ogreje. Na predvečer cvrtja krofov postavimo v kuhinjo nad 23 stupnja C, okna zaprta, vrat ne odpiramo, če ni nujno. Temeljito zamešenega testa ne postavljamo na preveč segret prostor, za vzhajanjc potrebuje testo primerno toploto - ne previsoko - in določen čas, da kvasovke opravijo svoje delo. Šele potem damo testo na desko, ga rahlo razvaljamo in izrežemo krofe. Kuhinjski prti, na katere jih sedaj polagamo, morajo biti tudi topli. Izrezane krofe sproti pokrivamo s kuhinjskimi krpa- VEČNA VREMENSKA NAPOVED Vreme bo med letom spremenljivo, deževno, snežno, vetrovno, mrzlo, toplo - kakor bo pač naneslo. Vendar je gotovo, da poleti ne bo snežilo in da ob božiču ne bo vroče. Zima se bo začela tedaj, ko začnemo misliti spet na pomlad in poletje. (C.M.) DOBRO JE VEDETI ISSN 1331 - 548x SLOVENSKI DOM VASI! TAJNIŠTVO je odprto vsak delovni dan od 10. -12. ure, ob četrtkih pa tudi od 18, - 20, ure. Telefon; 421 -985 v je odprt vselej, ko so v Slovenskem doinu prireditve, sestanki sekcij ali tečaji oz. ko je odprto tajništvo. Ker ne gre za klasičen lokal, se pijača plačuje po načelu »Podarim-dobim« oz. »Kolikor kapljic-toliko kun«. ČITALNICA IN T V DVORANA sta odprti vsak delovni dan od 10. -13. ure. DVORANA PREŠEREN: razstave so na ogled vsak dan od 10. -13. ure. KNJIŽNICA je odprta vsak torek od 16, -18, ure in vsak četrtek od 10. - 12, ure. VAJE PEVSKIH ZBOROV: ženski zbor Slovenski dom: torek in četrtek , od 19 - 20 ure, mešani pevski zbor Slovenski dom, torek ¡11 četrtek, od 20 - 21 ure, zbor duhovne sekcije A.M.Slomšek, petek od 16. -17.30 ure. VSTOPNIN za prireditve in dogajanja v Slovenskem domu NI. V Kultumo-prosvetno društvo Slo-, venski dom se lahko včlanijo vsi Slovenci iz Zagreba in Zagrebške županije ter vsi drugi posamezniki in pravne osebe, ki sprejemajo statut društva. Članarina za leto 1998 je 20 kun. Vsak član prejema mesečni bilten o dogajanjih in prireditvah v društvu. PIŠITE NAM! Oglase, sporočila in obvestila, novinarske in literarne prispevke ter pisma bralcev nam pošljite na naslov: Kultumo-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/1. 10 000 Zagreb, e-mai I :slovenski-dom@zg.te Lhr SVETE MAŠE V SLOVENSCINI so dvakrat na mesec v cerkvi Ranjenega Isusa na Trgu bana Je-lačiča, Po maši je druženje v Slovenskem domu. KORISTNI NASLOVI VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE" Veleposlanik Matija Malešič Savska 41 (aneks) 10000 Zagreb tel. 6156-503 in 6151 -633 fax: 6159 - 463 Konzularni oddelek Konzul Marko Sotlar Uradne ure od 9.00-! 2.00 tel. 6121 -511 in 535 - 122 GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V SPLITU Generalni kunzul Jože Hlep Obala hrvatskog narodnog preporoda 3 21000 Split tel. 021/ 356- 988 in 356- 880 fax: 021/356 - 936 KONZULARNI DNEVI NA REKI, ki jih vodi konzul Marko Sotlar, so praviloma enkrat na mesec v prostorih Kulturno-prosvetnega dmštva Bazovica, Podpinjol 43 51000 Rijeka, tel, 051 /215 -406