UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 87 ZMOREMO VEČ, KOT SI MISLITE Sergeja Šorli, OŠ 8 talcev Logatec We Are Capable of More than You Think Ob uvajanju novega projekta v osnovne šole smo se sprva u čitelji ve činoma varno odmikali – podjetništvo, ne hva- la. Potrebovali smo nekaj časa in poglobljenosti, da smo ugotovili, da je podjetnostna kompetenca sicer v povezavi s podjetništvom, a ne nujni in obvezujo či, saj je podje- tništvo le možni stranski produkt razvite podjetnostne kompetence. Ko smo spoznali, da razvijanje podjetnosti pomeni pravzaprav umeščanje učenca v ospredje u čnega pro- cesa, da skozi proces krepimo njegovo avtonomijo in mu postavljamo vedno višje izzive v varnem okolju, smo aktivno pristopili k oblikovanju novih modelov učenja in pou čevanja. Razvijanje veščin podjetnosti si sama preprosto razlagam kot krepitev posameznikovih močnih področij, kjer pomembno vlogo igra njegova lastna participacija v vseh fazah učenja/poučevanja. Na OŠ 8 talcev Logatec hodimo po dveh poteh. Že tretje leto zapored na inovativen na čin pripravljamo raziskovalni tabor, kjer smo pri ča razvoju mnogih želenih kompetenc pri učencih, hkrati pa zainteresirani u čitelji poglabljajo in širijo svojo pedagoško prakso vsak na svojem podro čju dela. Pa za čnimo s slednjim – menim, da u čitelj, ki ne razvija lastne podjetnostne kompetence, ne more ustrezno pristo- piti k razvoju le-teh pri u čencih. Zato se člani razvojnega tima učiteljev enkrat mese čno dobivamo v intervizijski skupini, kjer diskutiramo o novih izzivih, ki si jih postav- ljamo; iščemo interdisciplinarne pristope po vertikali ali medpredmetno in se kalimo skozi nove ideje in izkušnje. Vsako leto se naši skupini pridružijo novi u čitelji in pri- našajo nov nabor izzivov in vprašanj. V tem procesu se zgodi, da u čitelj ugotovi, da mu izguba popolnega nadzora v u čnem procesu pomeni prevelik stres, da nov na čin dela preve č odstopa od varne doktrine poučevanja, in iz dela šolskega tima tudi odstopi – to je legitimna pravica vsake- ga strokovnega delavca, saj je nova didaktika lahko polna neznank in ponuja veliko odprtega prostora. Učitelji smo navajeni, da je potek u čne ure do minute na črtovan, jasen je prispevek u čenca, dolo čena vloga učitelja. V razvijanju didaktike nas velikokrat omejujejo strogo pri čakovani operativni cilji. Zato smo se odlo čili, da poleg poskusov uvajanja podjetnostne kompetence v redni pouk pripravi- mo dejavnosti, ki nam omogo čajo več svobode, kjer nismo zavezani u čnemu na črtu in lahko eksperimentalno pristo- pimo k pou čevanju in vzgoji odgovornih posameznikov. In že smo pri drugem podro čju, ki ga razvijamo v programu zunaj pouka. Najbolj primerna oblika za “pedagoški eksperiment” se mi je zdelo projektno u čno delo, saj izhaja iz potreb posa- meznika, obravnava konkretno tematiko po u čenčevem izboru, poudarja samostojnost, samoiniciativnost, inter- disciplinarnost ter razvija u čenčeve sposobnosti, spretno- sti (ustvarjalnost, na črtovanje, odlo čanje, iskanje rešitev itd.) Glavna značilnost projektnega dela pa je, da v njem enakopravno sodelujejo vsi udeleženci, tako pri idejni zas- novi in načrtovanju kot tudi pri izvedbi in evalvaciji Tako smo v šolskem letu 2018 stopili na pot lastnega zorenja in eksperimentiranja v najboljšem pomenu te besede. Prvo leto projekta smo razvili idejo o taboru, ki se ga lahko udeležijo vsi u čenci, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri pripravi in na dejavnostih tabora. Imenovali smo ga »Raziskovalni tabor POGUM-nih«. Od okoli 150 u čencev 8. in 9. razreda se jih je prijavilo 14. Zaradi tako nizkega zanimanja smo bili razo čarani, a ravno majhna skupina udeležencev nam je omogo čila osebni pristop in razvijanje kompetence podjetnosti pri vsakem udeležencu posebej. Kot končni produkt sta nastala dva videofilmčka s podro č- ja Šola kot središ če skupnosti – spoznavam doma či kraj. Prikazali smo ju na implementacijski šoli v Križevcih, ce- lotno dejavnost pa so u čenci predstavili tudi na kongresu POGUM v Laškem. Nad izvedenim taborom smo bili navdušeni tako učitelji kot u čenci, a izkušnja je od nas zahtevala ve č. Ali lahko sodelujejo u čenci tudi pri načrtovanju tabora? Kako, v kolikšni meri? Kaj lahko pripravijo in izvedejo sami? Katera podro čja jim lahko prepustimo, zaupamo? Bomo zmogli slediti njihovim pobudam, jih ustrezno ume- stiti v šolski prostor in čas? Tako smo se naslednje leto priprave raziskovalnega tabora lotili še bolj pogumno: povabili smo učence 9. razreda – udeležence preteklega tabora –, da skupaj načrtujemo vsebino in potek tabora. Z u čenci se je vsaki č dobil le eden od u čiteljev, saj smo želeli prepustiti premo č njihovim predlogom in smo bili le moderatorji sre čanj. Bili smo pozorni, da so do besede prišli tudi manj dominantni učenci in da je imel vsak posameznik konkretno zadolžitev. Ključna v tem procesu se mi zdi podpora ravnateljice – ob- vestila sem jo namre č, da tabor morda ne bo realiziran, da iniciativo prepuš čamo učencem in ne morem napovedati izida. Ravnateljica nas je podprla in ni brezpogojno zah- tevala realizacije letnega delovnega na črta. S tem nas je razbremenila do te mere, da v resnici nismo pritiskali na učence in jim nismo nakazovali rešitev. Učenki iz 9. razreda sta samoiniciativno pripravili sli- kovno predstavitev prvega raziskovalnega tabora in jo na razrednih urah predstavili u čencem 8. razredov. Tako smo pridobili nove udeležence tabora in nastala je skupina 24-učencev s skupnim ciljem, da pripravijo 3-dnevni raz- iskovalni tabor. Dobivali smo se na tedenskih sestankih (pred poukom, ob 7.30) in iskrile so se ideje. Nastala je zamisel za »tabelski zapisnik« – zapis naših dogovorov in UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 88 posameznih zadolžitev. Po kon čanem sestanku so u čenci tabelski zapisnik fotografirali s telefonom in vsak je vedel, kaj mora pripraviti do naslednjega tedna. V za četku smo skupaj razmišljali, kaj jih zanima, kaj bi radi raziskovali. Niso potrebovali veliko časa, da so se poenotili, da so to za- poslitvene možnosti v kraju, poklici, ki bi jih radi spoznali … Kako? Svetovali smo jim, da naj pristopijo k samostojnim podjetnikom, organizacijam, institucijam, se dogovorijo za možnost obiskov, intervjujev itd. Čez nekaj dni so me klicali s Policijske postaje Logatec, zakaj u čenci sami trkajo na njihova vrata … Dogovorili so se za obisk pri županu, spoznati so želeli delovna mesta in poklice na ob činskem uradu itd. V 8. razredu je v u čnem na črtu za pouk sloven- ščine učna enota, kjer spoznamo intervju – dejavnost pro- jekta sem prenesla v pouk: v 8. in 9. razredu smo oblikovali primere vprašanj za intervju posameznih poklicev. Učenci so na terenu samostojno posneli intervjuje v kozmeti čnem salonu, pri veterinarki, frizerki itd. Na ob čino in policijsko postajo pa smo jih morali spremljati u čitelji, ki pa smo ves čas ostajali v ozadju aktivnosti. Nastali so kratki filmčki o poklicih, ki smo si jih ogledali prvi dan tabora in jih bodo tudi letošnji devetošolci lahko pogledali pred odlo čitvijo o nadaljnjem šolanju. Naslednji dan smo obiskali najve čji in- dustrijski objekt v Logatcu, nabirali gobe na orientacijskem pohodu, izdelovali mozaike, pekli kostanj in si samostojno pripravljali obroke. Prespali smo v u čilnicah in na hodni- kih, seveda šele po ogledu avtorskega mladinskega filma … In za sabo smo tudi po čistili. Če raz členim le eno od taborskih dejavnosti – izdelovanje mozaikov. Pripravo dejavnosti je prevzela naša likovnica, učence je vodila od zbiranja materialov (odpadle ploš čice – že nekaj tednov pred samim taborom) do risanja osnutka motiva in samega postopka izdelave. Naš cilj je bil razvi- jati ustvarjalnost in krepiti izkustveno u čenje, zgodilo pa se je, da je spontano prišlo do intenzivnega vklju čevanja človeških virov – ker so mozaike zaklju čevali na hodnikih šole tudi po zaklju čenem taboru, je dejavnost pritegnila še ostale učence – velike in male – ter tudi u čitelje. Mozaike smo ustvarjali še ve č tednov in krasili bodo naše šolsko okolje še veliko let – eti čno in trajnostno razmišljanje. Udeleženci tabora so pripravili tudi predstavitev izvedbe našega tabora za implementacijske šole, kjer so predstav- ljali svoje ugotovitve tudi na podlagi rezultatov vprašalni- ka, ki so ga oblikovali sami. Po izvedenem taboru smo namenili veliko časa razmisleku, kako učinkoviti so u čenci pri samostojno izbrani dejavno- sti, kako navdihujo ča je njihova motivacija in kako zanimiv bi bil u čni proces, kjer bi u čitelj predpisane u čne cilje ude- janjil prek aktivnosti, za katero bi se odlo čil učenec sam. Septembra leta 2000 smo spet stopili na že uhojeno pot in prve ugotovitve so zelo pozitivne. Na prvem sklicu lan- skih udeležencev tabora so u čenci nastopili z že izbrano temo: samospoznavanje in osebnostna rast. Govorili so že z zunanjimi mentorji: u čiteljico joge, radi bi rešili kak test osebnostnih lastnosti itd. Predlagali so že vrsto obstranskih dejavnosti – priprava hrane za ptice, športne aktivnosti, peka slaš čic, kemijski eksperimenti itd. Razen dveh so pristopili vsi lanski udeleženci, na prvi sestanek so pripeljali tudi že nekaj sošolcev, ki se bodo tabora udeležili prvič. Naraščajoča avtonomija u čencev me je osupnila – lani smo potrebovali ve č ur, da smo oblikovali smernice tabora, letos so z njimi že vstopili v dogajanje. Takoj naslednje dni so izvedli predstavitev v oddelkih 8. razreda in prvi sestanek z njimi so izvedli sami. Prišlo je 22 u čencev, kar pomeni, da bo število udeležencev okoli 35. Z veliko nestrpnostjo pričakujem naslednje sre čanje, kjer bom z veseljem opazo- vala nadaljnji proces. Naše delovanje bo potekalo v smeri izpolnjevanja zadolžitev/nalog, ki so potrebne za uspešno realizacijo tabora in jih bo moral opraviti vsak posameznik – v dvojici, manjši skupini ipd. Izkazuje se, da u čenci postopoma opuš čajo zunanjo podporo in napredujejo prek ravni samostojnosti do ravni odgovornosti oz. morda se že približujejo ravni mojstrstva – delujejo namre č avtonomno in z velikim u činkom prehajajo od zamisli k dejanjem. Pri tem obvladujejo negotovost in tveganje. Naš zadnji dogovor namre č je, da se na naslednjem sre čanju učenci 9. razreda sami dobijo s tistimi u čenci 8. razreda, ki so jih uspeli privabiti k projektu. Njihova raven strokovnosti na področju vključevanja človeških virov je torej že na ravni odgovornosti, prav tako pa ocenjujem, da jim sledijo od- krivanje priložnosti, vrednotenje zamisli, sodelovanje in načrtovanje in upravljanje. Samozavedanje in samou činkovitost bomo torej v letoš- njem taboru z ravni samostojnosti gotovo dvignili na ra- ven odgovornosti, poleg te podkompetence pa bodo u čenci razvili še mnogo drugih potencialov, ki jih bodo okrepili pri prehodu iz otroštva v mladostniško obdobje. Pri tem ne gre zanemariti občutka lastne vrednosti, ki je temeljni gradnik zdravega razvoja osebnosti. Z vidika didaktike se mi zdi sodelovanje v projektu POGUM zelo dragoceno. Pedagogi imamo odprt prostor, kjer lah- ko preizkušamo nove pristope, postavljamo visoke izzive učencem in pri tem ni vedno nujno, da uspemo, da smo najboljši in da vse poteka po strogo dolo čenem na črtu. Odprt je prostor pedagoškega eksperimenta, v katerem se krepimo pedagogi in u čenci, se vzajemno učimo drug od drugega. Učitelji smo veseli predvsem tega, da v prvi vrsti nismo več prenašalci znanj, ampak moramo postati zanes- ljivi usmerjevalci in podporniki, da bomo zmogli ustvarjali pogoje, v katerih bo u čenec lahko razvijal svoje potenciale. VIRI IN LITERATURA www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Entrecomp/. Dostopno: 28. 9. 2020