276. številka. Ljubljana, v sredo 2. decembra. XVffl. leto, 1885, sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za e na dom računa se po lihaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in prazniku, ter velja po poŠti prejemati za a v s t ri j ak o-oger n ke dežele za vae leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., JcKlen mesec 1 gld. 40 k«. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj 10 kr. za menei po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaia. Za oznanila plačuje se od četiristopno potit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedcnkrat t.*3ka, po 5 kr., če to dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat a'i večkrat tiska. Dopisi na: se izvole frankovati. — - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša biii, »Gledališka stolba". UpravnittV« naj ae blagovolijo pošiljati naročn-.ne, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Duh orijentalskega vprašanja. (Dalje.) Ko se je tedaj videlo, da razpada turško gospodstvo na Balkanu, bila je interesovani „Evropi" prva misel ta, da se Balkan nikakor ne srne^ prepustiti veliki državi, katera bi ga utegnila le za-se uporabljati in moč imetf, da bi druge odstranjevala od njega in njegovih preobsežnih koristij. Ta skrb je bila zelo opravičena. Že je bila velemoč pokazala, da hoče kedaj vladati na razvalinah evropske Turčije. Rusija je prva spoznala veliko važnost balkanskega poluotoka, k temu spoznanju pridružil se je še poklic, ki ga Rusija, slovanska in pravoslavna država, ima glede na slovanstvo in pravo-slavje balkanskih narodov. Pred več kot sto leti, ko razpada evropske Turčije neso še naznanjali konkretni pojavi, že je vsa Rusija živela v tej veliki misli, da se mora njena oblast raztegniti do egej-skega morja, in da njeni carji morajo prestol imeti v Konstantinoplji, — v Carigradu. Ta svoj program zastopala je Rusija preočitno in predosledno, da ne bi evropske velemoči bile uverjene o konečnem smotru. In ko se je približal raztvor evropske Turčije, ko je Balkanu imela na počiti nova doba, prikazala se je zapreka, da bi se gospodstvo na Balkanu moglo urediti v evropskem zmislu. Bila je tu tradicijonalna politika Rusije, biii so uplivi, bile simpatije. Kako odstraniti te zapreke ? To je bilo vprašanje v vprašanji. Evropska stvar na Balkanu postala je tako protiruska in ostala je taka do današnjega dno To je sleharnemu jasno, kdor ima pred očmi dogodke zadnjih petdesetih let, ali pa, kdor se je kedaj vprašal, zakaj se za vsako najmanjše gibanje na Bal -kanu živo zanimajo državniki v daljnjem Albijonu in zakaj zadnji nemSki listič govori proti Rusiji, kadar piše o Balkanu. Angleške državnike in nemške lističe ubogo malo briga tepež v kaki balkanski vasi, toda briga te in one to, kar vsak v tepeži sluti in vidi. Anglež vidi in sluti ruski upliv, ki iz male iskre more upihati velik plamen ter pot preko Balkana na vzhod zapreti angleški trgovini. Nemški listič po ravno tako sluti povsod na Balkanu Rusijo in meni, delati za „Evropo", ako dela proti Rusiji tudi vse druge, na prvi pogled nejasne spletke glede na balkanski poluotok, razjasne se nam, kakor hitro jih primerimo z merilom „evropskoga koncerta." Ta bi se ne zmenil kaj za Balkan, da ni v njem močnega „agens-a. Ni jedna druga politika, le ruska je dosihdob in to že sto let kazala obilo krepke volje .grčde na balkanske stvari, le ona bi vsled verskih, narodnih in zemljepisnih razmer na poluotoku utegnila imeti za Rusijo dobre, za „Evropo" slabe posledice. A za to je stvar „Evrope", pobijati Rusijo na Balkanu, pritrditi v vsako gibanje na poluotoku, katero jo naperjeno proti teženju ruskemu, a na drugi strani vse zabraniti, kar bi Rusiji moglo ugla-diti pot do Carigrada. Kaj k temu pravijo narodi balkanski, ki želijo svobodo in samostalnost, na to ni ozira. Vse se jim dovoli, kar je proti balkanski Rusiji; če bi pa kaj utegnilo povspešiti ob jednem tudi ruske uplive, naj bi se tudi sicer rado dovolilo, to se prepove in zatre, kor tako veli korist „Evrope", — „boj za bitje." Zadnji preobrat v Plovdivu imel bi oslabiti Turčijo. Ali je to protievropsko V Ne, tudi v zmislu »evropskega koncerta", v duhu „orijentalskega vprašanja" ne. Saj bi sicer ne bila sama Anglija neposredno podužgala preobrata. Toda, da je to storila, bolgarsko zjedinjenje ni smelo biti le opravičeno samo po sebi, ni smelo biti le proti-turško, nego imeti je moralo še drugo obrazložbo. Skladati se je moralo tudi s protirusko politiko, moralo je vrhu tega imeti moč, da doseže angleško „evropsko" tendencijo. Bolgarsko zjedinjenje je v očeh „Eviope" le tedaj obrazloženo, če se je dovrševalo proti volji Rusije in če bode dovršeno — moč proti natisku Rusije na balkanski poluotok. Neznano ni, da se bolgarsko zjedinjenje v istini dovršuje brez volje, proti volji Rusije-osvoboditeljice, a utegne se obistiniti tudi to, da bo bolgarski narod vsaj za bližnjo bodočnost proti-rusk, ker ne bo mogel pozabiti, da ga je oficijalna liusija odmetala v sedanjih, kritičnih časih. A to je vse v duhu Anglijo in ne motimo se, če pravimo, da tudi v duhu „Evrope". Vsaj polu-pretekli dogodki, ki oznamenjajo likvidacijo turškega gospodstva Evrope in ki so se dovršili pod nadzorstvom Evrope, vsi imajo jednako tendencijo, a če je nemajo, to le ;kaže, da „Evropi" nanje ni bilo gledati treba. Da se je ustanovilo grško kraljevstvo, to ni moglo biti kvaronosno za „Evropo" in zveze mej njim pa mej Rusijo tudi ni bilo, Bos-porus tedaj ni bil v nevarnosti, zato se „Evropa" za to stvaritev tudi ni kaj brigala. Otok Ciperski si je Anglija osvojila brez „evropskega" ugovora in po Egiptu je delala svoje polu-smešne skoke, ne da bi „Evropa" imela kaj resnega pripomneti. Vse za to, ker je pač letelo na Turčijo, ne pa na „Evropo". Drugače pa je bilo, kose je v zadnji rusko-turški vojni tako odločilno pokazala na Balkanu roka Rusije. Ruske zmage so si Balkan moralno podvrgle, stvar se je jela plesti okolu Bospora. Ni čuda, da je „Evropa" postala tedaj tako nervozna, da je konečao ukrenila dogovor Berolinski, v katerem je ob jednem razodela svoje srce. Konec prih.) Krvava slovanska nesloga. Plovdiv, 14. novembra, flzv. dop.] „Alea est jacta !a „Kocka je pala" — žalibog kocka jednega slovanskega plemena proti drugemu. Tala je na radost ali podsmeh tujih nam narodnostij, a nenadno in neželjatoljno za vsakega pravega Slovana, kajti katero koli pleme od sedaj vojujočih se strank bode premagano, na vsak način je kvar za našo občo slovansko idejo, a katero koli bo zmagalo, to je na korist jcdnenm ali drugemu naših tajnih uli vidnih sovražnikov. Dan _'. novembra po starem stilu ali 14. po novem, zaznamovan bode v zgodovini južnega Slo-vanstva z debelimi črkami. Bog daj, da bi se naši potomci od njega kaj naučili! Jedva smo postali neodvisni, jedva smo osvobojeni, bolj s krvjo oddaljenih naših bratov Rusov, nego s svojo, jedva smo začeli razvijati se: dosegli v Srbiji kraljestvo, tukaj hoteli zjedinenje — že nas ščujejo druzega proti druzemu; češ, da se uničujemo sami mej seboj, česar tujci skozi stoletja niti z ljuto silo neso mogli dognati. „11 o g z na m i!" S temi besedami, ki so gaslo bolgarskega kneza, tudi jaz Bklepam svoje obče razmisljevanje in pre-idem na oddelne vtiske, ki so mi ostali od današnjega zgodovinsko važnega dne, kateri sem preživel v novej prestolnici predpolaganc .lužno Bolgarije. Na večer pred 14. novembrom bilo je v Plov- LISTEK. Božična noč v Sakramentovej dolini. Kalifomska povest. (Spisal Bret H ar te, poslovenil Vinko.) fDalje.) Obrne se ter zopet tiho stopi v hišo. V svitu ugašajoče sveče in skoro dogorelega ognja vidi, da so vrata v malo spalnico odprta. Po prstih pristopi ter pogleda noter. Starec je nazaj nagnen ležal v svojem stolu ter smrčal, imajofc nezmožni nogi iztegnem v istej višini s skrčenimi pleči in klobuk potegnen čez obraz. Na majhnej, lesenej postelji poleg njega ležal je Johunv, trdno zavit v odejo, ki ga je skrivala vsega, izvzemši zgornje čelo z nekolikimi kodri, ki so bili čisto premočeni od potii. Dick stori še jeden korak naprej, potem pa neodločno obstane ter čez ramo pogleda v prazno sobo. Vse je tiho. Z urno odločnostjo si velikanske brke pogladi iz ust ter se nagne Čez spečega otroka. A isti hip, ko je to storil, potegne skozi dimnik poreden veter, ki je bil v zasedi, ter iz oglja na ognjišči upiše svetel plamen. Vsa soba se je posve tila z nesramno jasnostjo, tako da se je Dick preplašen spustil v beg. Njegovi tovariši so ga na razpotji že čakali. Dva izmej njih sta se v temi borila s čudno brez-obrazno maso, katera je, ko se je Dick približal, dobila podobo velikega rumenega konja. Bila je nesigurna kobila. Prav lepa ravna ni bila. Od njenega rimskega nosii do štrlečih ušes, od upognenega hrbta, skritega pod mehikanskim sedlom, do debelih ravnih, koščenih nog ni trohice lepega ni bilo na njej. Njene skoro oslepele ali kaj zlobne oči, njena viseča spodnja ustnica, njena grda barva, vse je bilo znamenje grdobe in zlobnosti. „No, fantje," pravi Staples, „varujte se njenih zadnjih nog Ti pa ne pozabi, kar sem ti povedal : zgrabi jo za grivo, potem pa brzo v desni stremen! . . . Tako ... saj si že gori!" Skok, kratek boj mej konjem in jezdecem, silen skok naprej, divji razlet okolo stoječih, drdranje kopit, par poskusov, jezdeca vreči raz sebe, zve-nenje ostrog in bliskovita premikanja, silen vzlet in potem Dickov glas nekje v temi: „Dobro gre fantje!" „Nazaj grede kreni na spodnjo pot samo, če bo zelo sila! Ne brzdaj jo po klanci navzdol! Ob petih te pričakujemo pri pregazu . . . Srečno pot! . . . Hop, hop! mula!" Vršenje, vnovič peketanje kopit po kamenitih tleh in Dick je izginil. Poj, o Muzo, o Riharda Bullena junaškej ježi! Poj, o Muza v viteških možeh, o visokem poslanstvu, o srčnem činu, vročih bojih, pogumuej ježi in strašnih nevarnostih cvetice Simpsons-Barske! . . . Ali oh, ona jo presramežljiva, ta muza! Ona noče ničesa imeti opraviti s to hudobno, trdokostno ži-valijo in s tem okornim, razcapanim jezdecem. V preprostej prozi moram torej pač iti za njima . . . Bilo jc ob jedno čez polunoči in vender je bil prišel stoprav do Klopotačje gore. Saj pa tudi Jovita mej tem ni bila pozabila, pokazati mu vse svoje slabe navade in izvesti vso svoje hudobije. Trikrat se jej je izpodrsnilo. Dvakrat je rimski svoj nos pomolila visoko v zrak in se posmehovala uzdi in ostrogam, na najhujši način brcajoč. Dvakrat se je vzpela in so jo pri tem ravno tolikokrat usedla na zadnjo plat; dvakrat se ji spretni Dick nepoškodovan zopet prav usedel v .svojem sedlu, predao se divu vse, kakor po navadi vsak dan od proglašenja bolgarske unije; t. j. vojaki eo se vračali od strelnih vaj, pevajoč vesele pesni bolgarske in ruske; patrole so hodile po ulicah; češke muzike igrale so po gostilnah in kavarnah. V koeževskem dvoru bilo je vse tiho in mirno, knez, ki se je bil vrnil z lova, ulegel se je bil raneje nego navadno k počitku. Nočni stražar oglaševal se je s stolpa, stoječega na visokem brdu sredi mesta, sled vsakega udarca ure, s svojim jednoličnim glasom iz straž-niškega roga. Na jedenkrat okolu dveh po polunoči prinese telegraf najprvo knezu izvestje, da je Srbija napovedala vojuo Bolgarskej! Ta vest je bila tem nenadneja, ker po jedva skončanoj konferenci mogel je knez samo v Carigrad odgovoriti: da je po volji naroda bolgarskega prišel sem, in biez narodove volje ne dopušča mu lastna čast, da bi mu obrnil hrbet ter ga prepustil neizvestnej osodi. Namesto odgovora na ta telegram dobil je napoved vojne iz Srbije. Precej so začeli letati po celem mestu stražarji in ordonanci, koji so alarmovali posamezne poveljnike, a ti zopet svoje vojake; začelo se je še pri gostej temi oboroževanje na vrat na nos; preskrbeli so brzo potreben živež za na pot proti Sonji; in ko se je zdanilo, že so stali ravno pred mojim oknom na glavnem trgu nagomilani vsi vojaki prve družine Aleksandrovskega polka. Glasba je zaigrala „Molitev" in vojaki so se napravili v redove ter napotili se proti kolodvoru. Brzo jo udarim za njimi, a zajedno z vojaki vrvi tudi množica naroda vseh ver in jezikov: Bolgarov, Grkov, Turkov n Židov. Vsi so se podali na ulico, znatiželjni kaj se godi. Vest, da je Srbija j napovedala vojno, zdela se je mnogemu neverjetna, j Vaš dopisnik sani se je izrazil prijateljem, da neče tega verjeti prej, nego da vidi dotično proklamacijo kneževo. Mislilo se je v obče, da je to samo nek < manever, zato, da se povlečejo vsi bolgarski vojaki | nazaj iz Rumelije, ker je konferencija rešila: status ' qno ante. Na kolodvoru čakal je pripravljen vlak s ka- j kimi 50 vozovi; vojaki so ustopili, muzika je za igrala „Sumi Marica" in mej navdušenimi klici mnogobrojno zbranega občinstva: „Ura! Srečo na pot!" odpeljal se je vlak ob 10. uri proti poslednja postaji pod Balkanom ob reki Marici: Sa-r a m bej u ! VraČajočemu se nazaj, bila mi je prilika, kot nevernemu Tomažu, prepričati se o istinitosti vojne S Srbijo: dobil sem od prijatelja iz vladne tiskarne jeden od prvih iztisov vojne proklamacije. Čital sem jo in zopet čital; ustavljajoč se z razmišljanjem pri nekaterih stavkih. Vašim čitateljem je gotovo že po telegramih znana, zatorej priobčujem v vernem prevodu samo glavneje točke: Mi Aleksander I., po božjej milosti in narodnoj volji knez Bolgarije.*) „Vlada sosednega srbskega naroda, vojena po osebnih in egoističnih ciljih in želeča zaprečiti sveto •) V zaglavji je zanimivo to, da se nazivlje samo knezom Bolguije, a ne — kakor poprej — ,,severno in južne Bolgarije". jej je posrečilo, zopet spraviti se na svoje zlobne noge. Jedno miljo dalje, v vznožji dolzega brdja, bila je Klopotačja reka. Dick je vedel, da mora tam napraviti skušnjo, je li zmožen zvršiti svoje podjetje. Ljuto je stisnil zobe, potisnil svoji koleni konju v boka ter od defenzive preskočil k najživahnejši ottenzivi. Stiskana in mučena pričela je Jovita dirjati po griču navzdol, in zdaj se je prebrisani Dick delal, kakor bi jo nazaj držal kričeč robate kletvice in prave pravcate bojne klice. Odveč bi bilo pristavljati, da se je Jovita očividno baš zaradi tega splašila. Tudi mi pač ni treba poudarjati hitrosti, s katero se je izvršil tek po klancu navzdol: vse to je zaznamenovano v kroniki Simpsons-Barskej. Dovolj naj bo, da opomnim, da je dirjalec naslednji trenutek — vsaj Dicku se je tako zdelo — čofotal po poplavljenih bregćh Klopotačje reke. Kakor je Dick pričakoval, mu tempo, v katerega je bil konj prišel, ni dovoljeval, ustaviti se. Kolikor mogoče »zbraltt ga je za strašen skok, in na hip je bil sredi deroče reke. Potem ko je Jovita nekaj minut bila okrog sebe, čofotala in plavala, mogel se je Dick na nasprotnem bregu zopet prosto oddahniti. (Dalje prib.) delo — zjedinjenje bolgarskega naroda v, jedno celoto, objavila je danes brez vsakega zakonitega in pravednega povoda vojno našej državi in je dala povelje svojim vojakom, nahrumeti v nado deželo. Z velikim obžalovanjem izvedeli smo to žalostno izvestje, nikdar nismo verovali, da bi mogli naši jednekrvni in jedno rodni brati povzdigniti roko ter začeti bratoubijstveno vojno v teh težkih časih, v katerih se nahajajo sedaj male države na balkanskem poluotoku, ter da bi se mogli obnašati tako nečloveški in brez premisleka proti svojim sosedom, kateri ne da bi delali komu škodo, delajo in se borijo za jedno blagorodno, pravedno in hvalevredno delo. „Prepuščajoč Srbom in njih vladi vso odgovornost za bratoubijstveno vojno mej dvema bratskima narodoma in za slabe posledice, ki bi mogle iz tega nastati za obe državi, objavljamo svojemu ljubemu narodu, da smo sprejeli od Srbov proglašeno vojno in smo dali povelje našim hrabrim in junaškim četam, da započnejo akcijo proti Srbom, ter da branijo moževski zemljo, čast in svobodo bolgarskega naroda." Potem ko pozivlje vsakega k orožju, kdor ga zamore nositi, prosi knez na koncu svoje proklamacije Boga, da blagoslovi započeto delo in da dade svojo pomoč. Veliko resnic je v teh nekolikih vrsticah: Brat gre v boj proti bratu — bratu po veri in krvi! Ta vojna zamore se a priori imenovati „ b r a t o u b i j s t v e n au, a započeta je zares z ,. e g o-ističnimi cilji". Seveda ostane vprašanje, da-li je vsa krivica Da strani jednega brata? Ni li morebiti zakrivil nekaj tudi drugi? — O odgovoru na to vprašanje danes ne bomo premišljevali; naj sodi historija! Pristopimo sedaj k daljnemu opisovanju znamenitega dne. Ob jeduajstej uri pred poldan podal se je knez v spremstvu svojega brata Frana-Josipa, kateri je bil v častniški uniformi kavalerijskega polka bolgarskega, in spremljan po svojem dvornem maršalu, prvega ministra, mnogo dostojnikov vojnih in civilnih v katedralno cerkev sv. Bogorodnice. Knez je bil v polkovniškej uniformi svojega regimenta; bil je vedrega obraza, a resnega pogleda t«r je odzdravil al prijazno na navdušene klice nagomilanoga naroda po vseh ulicah, kateri ga je pozdravljal z glasovi. Da živel! Ura! V cerkvi se je imel izvršiti važen akt: knez je imel izdati vojno proklamacijo, a duhovni-št.vo odslužiti „moleben" za božji blagoslov in srečen uspeh. Zato je vrelo vse proti cerkvi, katera se je v kratkem napolnila do zadnjega prostora. Pri cerkvenih vratih dočakali so kneza metropolit Gregorij in mnogo duhovnikov v svečenik opravah. Metropolit ga je nagovoril s kratkimi besedami, dostojnimi važnega trenutka, katere je knez ganjen poslušal. Potem se je pročitala gornja proklamacija in razdelila mej narod; duhovniki so zapeli „moleben", v katerem se je molilo za ruskega carja (kot pokrovitelja pravoslavne cerkve), za „bla-godenstvie" bolgarskega kneza Aleksandra Aleksan-droviča in za njegovo vojsko. Ko so pri poslednjem „Gospodi*) pomi-luj!" zaklenkali zvonovi, zarosilo je marsikomu oko; nekateri so vzdibnili: naj pojo našo slavo; a našlo se je tudi pessimistov, ki so rekli: morda pojo k našemu pogub u! Jaz pa sem vzdihnil sam pri sebi še jedenkrat: Gob podi pomiluj — S1 a v j a n e! Ko je knez po svršenem obredu stopil iz cerkve, dobil je 2 krasna buketa od nežnih rok. Potem se je peljal na glavni trg, kjer je bilo vse polno naroda; tam je pristopil k njegovemu vozu Plovdivski meščan, pozdravil ga v imenu naroda, zahvalil mu se za rešitelj n korak, želeči mu srečo na pot in slaven uspeh. Knez, ki je poslušal njegov govor sedeč na vozu poleg svojega brata, vstal je potem s sedeža ter govoril s krepkim glasom po prilici sledeče besede v čistem bolgarskem jeziku: „Blagodarim Vam za Vaša blaga čuvstva in želim, da bi započeto delo podkrepilo naše zjedinenje, za katero sem jaz pripravljen tudi umreti, samo da bi bilo na korist naše domovine. „Da živel otečestvoto!u Pri poslednjih besedah snel je sapko z glave in gromoglasni „da živel" odmevalo je po celem mestu Potem se je odpeljal na kolodvor, in na tisoče ljudstva ga je spremljalo. Pri obedu v kolodvorskoj restavraciji, -katerega so se udeležili razven kneza, njegov brat, potem prvi minister Karavel.>v. predsednik Sobranja Stambulov, knežev dvorni maršal baron Riedesel, načelnik štaba zajedno z oficirji, nazdravljalo se je knezu in narodu bolgarskemu, potem hrabrej vojski in pilo za srečen uspeh započetoga boja. Mej tem napolnili so se vagoni, katerih je bilo 39 prirejenih za poseben vlak proti Sarambeju, z vojaki pete družine prvega polka in s kakimi 100 prostovoljci iz Plovdivskega okraja. V sredini vlaka stal je salonski voz za kneza in njegovo spremstvo. Na čelu vlaka vihrala je kneževa zastava: /lat lev na rudečem platnu, obrobljenim z zelenimi in belimi troogelnici. Ljudstva se je vse trlo na peronu, kamor je pristop tukaj zmirora svoboden. Ob 1 uri prišel je tudi metropolit s svojim duhovnim spremstvom. Kmalu potem se je skončal obed, in knez jo pristopil do svojega voza, obkrožen na tesno od naroda, kateri mu je klical navdušeno: Ura! Da živel! Ker je bilo še časa, razgovarjal se je z metropolitom, z oficirji, z damami bolgarskih dostojnikov itd. Bil je izredno dobro razpoložen. Ko se je dal znak za odhod, točno ob IVa uri, podal je knez roko blizu stoječim, odkril in prekrižal se, potem pa ustopil v svoj salon mej gromoglasnim klicanjem vsega občinstva: „Da živel k n j e z !" Z knezom zajedno sta vstopila njegov brat Fran-Josip in dvorni maršal. V kupeju I. razreda se je odpeljal Karavelov ; ta je izgledal jako umoren in potrt. Cel dan in celo noč vrvel je vlak za vlakom polu z vojaki in municijo mimo Plovdiva proti Sa-ramhe,u. S turške meje se je vzelo več tisoč mož, pa tudi iz sredine Rumelije n pr. iz Slivna vzdignil se je cel polk in se odpelje jutri proti srbskej meji. Na tej meji bodo sedaj Bolgari Imeli okolu 70,000 vojakov, a na rumelijsko-turške; ostane jih samo kakiti 20.000 zajedno z dobrovoljci. Glede Turčije sme sedaj še v ncizvestnosti, kako se bode obnašala proti sjedinjenoj Bolgariji. Ako bode imela Bolgarija boriti se na dve strani: proti Srbiji in Turčiji, potem bo težko za njo; ako-11 se bo bila samo s Srbi, nad jati se jo uspeha. Po mnenji strokovnjakov namreč so bolgarski vojaki bolji in mnogobrojnoj! od sbrskih; a nasproti srbski oficirji so izkušeneji in stareji od bolgarskih. Na katero stran se bode torej zavrtelo „kolo sreče", to bodemo videli v bližnjej bodočnosti. —e—. *) Ne poje se „gospodin pomiluj", kakor pifie Vafi podlistkar, nego „Gospod*4, t. j. vocativ od „Gospod" (= Bog); a „gospodin" je naslov (= monsieur). Dopisnik Politici?« razgled. t\*j>tr«mje dežele. V Ljubljani 2. decembra. ftl»otlii.|eavMtriJ»l£i deželni odbor predložil je deželnemu zboru načrt zakona, da bi se občinski zbori volili na šest let. Lani je v zboru stavil jednak predlog poslanec Scboffel. Potrebščine za deželni zaklad znašajo 6,3G2.400 gld., za zaklad zemljiške odveze pa 2,585.177 gld. Za izpraznen metropolitski stol l>©«eii»lci imenujejo se sledeči kandidati: dosedanji upravitelj vladikovine Nikolajević, Kotorski vladika Petranović in arhimandrit dr. Milč iz Zadra. Ker je Petranović neki že izjavil, da ne prevzame metropolitske časti in je Nikolajevič že jako star, bode najbrž imenovan poslednji. Volani** države. V bolgarskej prestolnici bile so 28. t. m. velike slavnosti, ker je pal Pirot. Po hišah so bile razobešene zastave, po cerkvah so peli zahvalnico. Zvečer bilo je mesto sijajno razsvetljeno ter po VBeh ulicah bilo je jako živahno. Velevlasti bavijo se sedaj z vprašanjem, s kom naj Srbija sklepa mir, s Turčijo ali z Bolgarijo. Ko bode to vprašanje rešeno, še le tedaj se začno mirovna pogajanja. Kakor se govori, je toliko gotovo, da vlasti ne bodo dovolile, da bi Srb^a morala Bolgariji plačati kako odškodnino ali pa odstopiti kak okraj. Bolgare bodo rajši odškodovali z zjedinenjem Bolgarije in Vzhodnje Rumelije. Pa tudi ni misliti, da bi zmagovalni Bolgari odstopili kak okraj Srbom. Pred bitvo pri Pirotu so nekatere velevlasti mislile, da bi se zmešnjave v orijentu dale najbolje rešiti tako, da se Bolgarom dovoli zjedinenje, Srbom pa da mesto Vidin. Po slavnej zmagi pri Pirotu se je pa položaj precej premenil. Srl>i hočejo porabiti premirje le v to, da se za boj dobro pripravijo. Vojni minister je zaukazal, da se na progi Belgrad-Niš še nadalje ustavi vsak promet. Ministerski sovet je nekda sklenil, da se mora vsekako nadaljevati vojna, ko poteče premirje, ter da Srbija ne sme poprej sklepati miru, da se v Vzhodnji Rumeliji ustanovi popolni status quo ante s turškim generalnim guvernerjem, ki pa ne sme biti knez Aleksander. Srbi se nadejajo Jia pomoč Avstrije, ki jim je sedaj prišla na pomoč s tem, da je prisilila Bolgare mirovati. V Belem gradu mislijo, da se je Avstrija samo zato tako energično potegnila za premirje, da bodo Srbi imeli časa se dobro za vojno pripraviti. Po vseh mestih sedaj nabirajo prostovoljce. Prvi dan se jih je oglasilo v Belem gradu nad 300. Sklical se je tudi že jeden del nadomestilne rezerve. — Vojni minister Petrovič, j ki je bil tudi načelnik generalnega štaba, dal je svojo ostavko. Dnevno povelje .rusKega carja od 18. (30.) novembra pravi, da car pazljivo opazuje dogodke i na bojišči in ga veseli, ko vidi sijajni vspeh čast- j nega in koristnega delovanja ruskih častnikov, ki | so oiganizovali in vežbali bolgarske in vzhodnje- j rumelijske čete. Kakor je tudi globoko užaljen car j zaradi bratomorske vojne, vendar misli, da je od-točnost, samozatajevanje, vztrajnost in rodoljubje bolgarskih vojakov velike hvale vredno. Z veseljem i preverjen o razumnej in vztrajnej delavnosti ruskih častnikov, kateri so razumeli bolgarskim mladim 1 četam udahniti vojaškega duha, zahvaljuje se vsem generalom in častnikom, ki so služili v bolgarskej in rumelijskej vojski. — Ruski listi mislijo, da sedaj nikakor već ne kaže, potegovati se za status quo ; ante, ki se tako ne da več ustanoviti. Tudi se v Peterburgu mnogo prijaznejši kažejo knezu Aleksan- : dru. Ko bi le knez hotel odstraniti nekatere Rusiji nasprotne osobe, bi se Rusija takoj sprijaznila ž nJim. „Novoje Vremja" zahteva, da Rusija objavi | Avstriji, da zmatra za casus belli, ako avstrijske čete prestopijo srbsko mejo Ravno ta list trdi, da bode Rusija pritrdila združenju Bolgarov, ako v Srbiji nastopijo dogodki, ki bi uničili avstrijski upliv, in ako Angleži prisilijo Grke, da mirujejo. Avstrija in Nemčija sta neki bili svetovali Špan.jvUoj. da naj stori energične vojaške naredbe, da se ohrani mir. Ti dve državi sta tudi obljubili, da bosta podpirali s svojim uplivom sedanjo španjsko vlado. Papež je pa po svojem nunciji priporočil duhovščini, da naj propoveduje v cerkvi, da je treba oblastva spoštovati. Ta priporočba bode mnogo klerikalcev odvrnila od don Carlosa. V tonkinškej komisiji fVaiicoNltc zbornice dal je predvčOraj general Briere potrebna pojasnila. Rekel je, da je pomirjonje dežele samo policijska zadeva. Domače prebivalstvo podpira francoske čete proti pomorskim roparjem. V nonnalnih časih, m sli on, bode zadostovalo v Tonkingu 6"00 Francozov in 12.000 domačih vojakov. On misli, da bi Francozi morali posesti Laugson, Caobang in druge mejne kraje. — Kakor se govori, bode se sklenil mej francosko vlado in raznimi .strankami v zbornici sleileči kompromis zaradi tonkinškib zadev: 1. Polagoma se francoske čete zamene z domačimi vojaki pod francoskim poveljništvom; 2. da se organizuje civilna uprava; 3. da se osnuje posebno minister-stvo za kolonije. Kakor poročajo najnovejša izvestja, so Jiir-niaiici že prosili za premirje. Angleški poveljnik pa ni hotel drugače dovoliti premirja, kakor če se uda birmanska vojska in se Angležem izroči Man-dalay Kralj je tudi v to privolil. Vojska je že odložila orožje. Angleži so na ta ničin pridobili 28 topov. Sedaj se bodo začela mirovna pogajanja in Anglija bode skoro gotovo si zagotovila vrhovno oblast v Birmi. Domače stvari. — V de naš nji seji deželnega zbora kranjskega), ki je trajala do Val-ure popoludne stavil je poslanec Klun samostalni predlog da se §§ 13. in 15. deželnega zakona iz dne 29. maja 1884 pienaredita in bode predlog v prihodnji seji utemeljeval. Predlog se tiče prememb volilne pravice za deželni zbor. Potem so se rešili računski zaključki in proračuni raznih deželnih zakladov. Od-gonskim sprevodnikom Josipu Altmanu, Petru Mi-leku in Matiji Epichu se je mesečna plača od 25 gld. povišala na 30 gld. od 1. januvarja 1886 s tem pridržkom, ako se izrečeta za povišanje tudi deželna zbora štajerski in koroški kot soplačevalca. Podpornemu društvu dijakov c. kr. velike kmetijske šole in društvu zavetišča za vseučilišnike na Dunaj i se dovoli po 30 gld. podpore. Prihodnja seja bode v soboto. — (Klub narodnih poslancev) je v Včerajšnji seji razpravljal dnevni red današnje seje deželnega zbora. Dalje se je posvetoval o vprašanji, ali bi ne kazalo, napraviti posebni pokojninski zaklad za deželne uradnike in sklenil o tem nasvetovati resolucijo v deželnem zboru. G. Klun je naznanil, da bode deželnemu zboru predložil na-Bvet o premembi deželnega volilnega reda glede volilne pravice v mestih in trgih, katera po novem volilnem redu ni v soglasji z volilnim redom za državni zbor. Danes ob 3. uri popoludne ima klub zopet sejo, da se posvetuje o postopanji nasproti volitvi v dolenjskih mestih in trgih za državni zbor. — (Umrl) je včeraj v Zagrebu sekcijski načelnik naučnemu oddelku gosp. Ivan Vončina po dolgi mučni bolezni. Pokojnik bil je jako odlična osoba v novejši zgodovini Hrvatske, izredno nadarjen in energičen mož, ki je poleg Mrazoviea največ pripomogel, da se je Hrvatska rešila Rauchovega nasilstva. Vončina se je živo zanimal tudi za naše razmere in bil osobno znan z mnogimi slovenskimi rodoljubi. Lahka mu zemljica! — (Občina Hrenoviška) zastopana po gg. Mateji Premrl u in Hinkotu Kavčiči izročila je včeraj dež. predsedniku bar. Winklerju in vladnemu svetniku GloboČniku diplomi častnega občanstva. — („Ljubljanskega Zvona") izšla je danes 12. številka. Vsebino priobčimo jutri. — (Slikar g. Janez Šubie) poslal je iz Kaiserslauterna veliko sliko, ki je namenjena na strop v vestibulu novega muzeja Rudolfinoma. — (Vabilo na Sokolski Miklavžev večer,) katerega priredi društvo prihodnjo soboto v dan 5. decembra 1885 v dvorani Ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem jednega oddelka slavnega čitalničnega pevskega zbora. — Spored: 1. Nagovor staroste. — 2. Eisenhut: „Na Savi", zbor. 3. Miklavž s sijajnim spremstvom; dr. Faust z Mefistom, Luciferjem Belcebubom in druzimi po-šastimi. (To skupino predstavljajo Sokoli v krasnih opravah. — 4. „Komično berilo". — 5. a) „Popotnica, b) ,,Majnikovi zvončki", igrata na citrah gg. Švajgar inForegg. — 6 Knahl: ,,Pibaj vetrič", čveterospev pojejo gg. Pribil, P elan, Vale n ta in Pate m os ter. — 7. Vašak: ,,0 radostno potovanje", zbor. — Mej posameznimi točkami svira si. c. kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. Roditelji večera so gg. člani Fr Dežman, Sr. Nolli in J. Pateraoster. Ustopnina za č. gg. člane in njih obitelji po 20 kr. od osobe, za p n. člane druzih narodnih društev in prijatelje „Sokola" po 40 kr., za otroke se plača ustopnine po 10 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gospodje Sokoli prošeni so, da se izvolijo navedenega zabavnega večera udeležiti polnoštevilno in to v društveni opravi. Kadeuje v dvorani blagovoli naj se do 11. ure opustiti. Odbor „Sokola". — (K raj c arka podružnica „Narodnoga Doma" v Ljubljani.) Pretočeni teden bil je za našo podjetje do sedaj od vseli najugodnejši. Število razprodanih knjižic znaša sedaj že 29, tako da je narastlo v zadnjih sedmih dneh za 6, K temu je seveda največ pripomogel odlični domoljub vele-tržec gospod F. S. iz Ljubljane, ki je sam kupil najedenkrat tri krajcarske knjižice, namreč knjižice pod številkah 244, 332 in 333 kot 25. 26. in 27. Z Vrhnike dobili smo od poverjenika g. J. G. zopet dve knjižici pod št. 68 in 334, kot 24. in 29. tako, da imamo od istega g. poverjenika sedaj že tri razprodane knjižice. Posebno oinonljiva je poslednja, ker so jo kupile celo narodne gospe Vrhniške in sicer v jednem samem dnevu. V knjižici čitati so imena domoljubnih gospa iz znanih rodbin Vrhniških G., J., K. in L. Izvrstna zavednost, odlično domoljubje! Od ravno tam obeča se nam istotako knjižica narodnih gospodičin. Oba ta dogodka zaslužita mimo obile posneme, da jih zabeležimo v svojoj kroniki z zlatimi črkami. 28. knjižico pod št. 306. dobili smo od poverjenika gosp. E. L. (v tretjič) iz Ljubljane. Tudi ta teden dobili smo nekaj manjših zneskov od različnih gg. poverjenikov, kakor že rečeno njih imena in številko dotičnih knjižic objavimo, ko nam dopošljejo še ostale svote. Jako nas tudi veseli, da skoro noben od gg. poverjenikov ni ostal pri prvi razprodani knjižici, da je marveč njih velika večina zopet naročila po jedno, pa tudi po več knjižic na novo. (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. J. Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) — (Podpore za zgradbe ljudskih šol na Kranjskem.) Deželni odbor nasvetuje podpore iz deželnega zaklada za z4danje sledečih ljudskih Sol: po 500 gld. za šole v Strekljevci, Bo-žakovem, Starem trgu in Gribljah Črnomaljskega okraja, v Velikem Gabru, Doberničah in St. Mihaelu pri Rudolfovem; po 300 gld. za Spodnji Logatec, Trzino; po 200 gld. za Petrovo vas, Smelednik, Zgornje Pirniče, Črni vrh, Jesenice na Gorenjskem, Sv. Ano pri Tržiči, Doblič v Črnomaljskem okraji, Kropo; po 100 gld. za Prežganje v Litijskem okraji, Hrušico v Ljubljanski okolici, Dolenji Zemon. Vse podpore bi znašale 6000 gld. Ravno toliko dovolila je kranjska hranilnica leta 1885 podpor in aieer za šole: Bojance, Spodnji Logatec, Strekljevec, Petrova vas po 500 gld., Prežganje 400 gld., Smelednik, Zgornje Pirniče, Veliki Gaber, Trzino, Rudolfovo po 300 gld., Hrušico, Črni vrh, Sv. Mihael pri Zu-žemperku, Toplice pri Rudolfovem, Božakovo, Stari trg Črnomaljskega okraja, Griblje po 200 gld., Jesenice, Vrbovo, Dolenji Zemon, Doberniče, Sinji Vrh pri ('no milj i po 100 gld. Kranjska hranilnica bode tudi za leto 1886 dovolila 6000 gld. podpore za zidanje šolskih poslopij. — („Dolenjskih Novic") 23. številka prinaša naslednjo vsebino: Vojska na jugu. — O ustanovitvi zavoda za gluhoneme na Kranjskem. — Kako se spremeni premokra zemlja v rodovitno? (Spisal Anton Kupljen.) — Nauki v vinarski šoli na Slapu. (Spisuje J. Saje.) — Kaj je novega. — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače vesti. — „Dolenjske Novice" izhajajo dvakrat na mesec, cena jim je 1 gld. za vse leto. — (Dolenjsko pevsko društvo) v Rudolfovem napravilo je 29. novembra zvečer svojemu ustanovitelju in neutrudnemu predsedniku dr. Andreju Ferjančiču baklado s petjem. — (V Žužemberku) bil je pri občinskih volitvah županom izvoljen gosp. Jakob Dereani, prejšnji župan gospod Karol Zavodnik je prvi svetnik. — (Uredništvo in založništvo „Kre-sovo" v Celovci) izdalo je do svojih naročnikov in do slovenskega razumništva naslednje naznanilo: Z današnjim snopičem končamo peti letnik svojega lista. V preteklih teh letih se jo naše slovstvo lepo razvijalo in reči smemo, tudi krepko povzdignolo. Ali pri tem opazujemo, da se med naše razumništvo pošilja večinoma le lahko — leposlovno — berilo a na znanstvo pa se malo da ne popolnoma pozablja. In vendar nam jo znanstvene literature neobhodno potreba, ako hočemo, da ne ostanejo naši klici po domačih srednjih šolah brezuspešni. Ta ne-dostatek se v m»šej književnosti živo občuti. Mi zmatramo tedaj za svojo domovinsko dolžnost, da poskusimo po mogočnosti tej potrebi ustreči. Zatorej se obračamo do vseh razumnikov, katerim je do tega, da so širi in pospešuje mej nami tudi znanstvena literatura, s sledečim naznanilom: „ Kres" se pretvori s šestim letnikom v znanstven list. Iz- . hajal bode kot četrtletuik koncem vsakega četrtletja v zvezkih, najmanj po sest tiskanih pol obsegajočih, v dosedanjej , Kresovej" obliki. Obširnega programa j nam ni treba razvijati. List bode nojil kolikor mogoče vse znanstvene stroke, a pri tem se vzlasti i oziral na naše domače potrebe. Pričakujemo, da mu I ostanejo vsi dosedanji naročniki zvesti podporniki in prijatelji. Ako se število njegovih prejemnikov pomnoži, tedaj se bode primerno tudi listu povečal obseg. Vse delavce na znanstvenem polji pa prosimo, naj nam pošiljajo svoje proizvode, da pokažemo skupno zvunajaemu svetu, koliko premore naše razumništvo v raznih znanstvenih strokah. Vsak si naj zmatra za svojo čast in dolžnost, osve-dočiti sosednji omikani svet, da jo naš jezik že toliko uglajen in dovršen, da lahko v njem brez vsake zapreke gojimo višjo znanstveno literaturo Cena listu je za celo leto 8 gld. brez znižane cene. Kdor naroči skupaj 12 izvodov, dobi jednega povrhu. Naročnina naj se pošlje tiskarni družbe sv. Mohorja vsekako do 15. marca 1. 1880., da vemo, koliko iz-tisov je treba napraviti. Na noplačnike se pri razpošiljanji no bode oziralo. Prvi zvezek VI. letnika izide koncem meseca marca 1886. Razne vesti. * (Take so.) Mesto Lugos bilo je zadnje dni pozorišče krvavega umora, prouzročenega vsled zakonske nezvestobe. Mestni uradnik Biberia objavil se je namreč sam v 20. dan t. m. tamošnji sodniji rekoč, da je svojo lastno soprogo umoril. O povodu strašnega zločina vprašan, odgovoril je nesrečni mož: »Včeraj zvečer prišedši iz uradnije domov, ne najdem nikjer svoje soproge. Čakam dolgo, uoč nastopi, mineva čas, soproga se ne povrne. Vso noč ne zatisnem očesa, povsod, kjer bi imela biti, je marljivo in vestno iščem, a je le ne najdem. Okolu štirih zjutraj vrnem se še le domov s strašno slutnjo, da se je moji preljubi ženici pripetila gotovo kaka nesreča. Uganil sera. Nesreča za me. Soproga moja, katero sem ljubil, da bi bil življenje dal za njo, pride ... ob 8. uri zjutraj — roko držeč pod pazduho nekega druzega. Tujca pozovem, naj se opraviči, a mož smeja se mi v obraz in soproga moja ga celo ljubko zagovarja. Jaz zgubim zavest, zgrabim za bodalo ... in .bilo je vsega konec. Le kaznujte me . . — Proti za- peljiveu nezveste soproge pričela se je baje tudi preiskava. 1. decembra. Pri Nfoira* Bundialek z Dunaja. — Cbladek i': Gornjega grada. — Ehrtnan il Ljubljane, Pri Hi.IKIi (Soriip z Gorice. — Lov iz Kočevja. Pri p«*M»r|i »v*»tri|MUeui:P»;uungarteniz Budimpešte. Tnnr cen«? > IJhI»IJ«i:2« dne 2. decembra t. 1. s\. kr. gjT. kr. Pšenica, hktl. . (i n Speb povojen, kgr. - 64 Rež, „ . . . 6 5* Surovo maslo, „ s.| j Ječinen, n ... 4 39 Jajce, jedno .... Mleko, liter .... _ n Oves, > ... 3 0 _ 8 : Ajda, . ... 4 23 Goveje meso, kgr. — «4 Proso, „ ... 5KH Telečje — 66 Koruza, „ ... ■1 *7 Svinjsko „ „ — r>2 1 Krompir, „ ... 2,86 Koštrunovo „ ., — ;tr> j Leča, , ... 8 — — 45 Grah..... 8 - Golob...... — 17 Fižol, „ ... 8'50 Seno, IGO kilo . . •2 t * Maslo, kgr. — !90 Slama, „ . 2 0» Mast, „ - 7« Drva trda, 4 Q metr. 7 80 ■ Speb frMen, „ —152 „ mehka, . „ B BO Meteorologitno poročilo. 1 Cas opazovanja Stanje barometra v 111u). Tom- Ve-peratura ! tiovi Nebo Mo krina v mm. l.dec. J 7. zjutraj 733-77 mm. 2. pop. 73301 mm. 9. zvečer, 73560mm. 1 9-611 (J si. zah. 12 6' 0 b1. szh. 9'8°0 si. szh. 1 obl. obl. obl. 6'80mni. dežja. i iii Srednja temperatura 10'7°, za 9'3° nad OOrmalo jD-CLn.a-jsls:a. "borza. dne" 2. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) 82 gld. 40 kr. 82 , 85 _ 108 , 90 n 5°/0 marčna renta..... 100 „ 05 it 874 , — !» Kreditne akcije .... 2-6 „ 9C n London .... 125 „ 60 i» — . — n Napol. . . 9 n 987, n C. kr. cekini .... 5 , 97 Nemške marke 61 . 75 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld 127 „ 50 a Državne srečke iz 1 1864 100 gld 169 „ 75 B Ogrska zlata renta 4u/0 *t r 90 » . punima renta 5°/„ 89 „ 90 ?}*L Štajerske zemljišč odvez oblig 104 . — Dunava reg srečke 5U',, 100 gld 117 . 75 f ■Cemli. ohč avstr 4V,°/„ zlati zast listi 125 „ 20 Prior, oblig Elizabetiue zapad železnice 115 „ 50 _. Prior, oblig Ferdinandove iev. železnico 105 n 50 • kreditne srečke 100 fc'ld 17» . — itudolfove srečke 10 , 17 „ 75 • Akcije anglo-a^atr. bauku 120 „ 98 a 25 n i rammway-dništ veli 170 gld a v 1S7 . 50 • ^ Prodaja vina. Na graščini Nemška vas (Deutschtlorf) pri Krškem je 500 veder izvrstnena vina na protlaj, in sicer: Belega vina 1885. 1....... 175 veder. Črnega „ 1885. 1....... 90 „ Belega „ 1884. 1....... 120 „ Črnega „ 1884. 1....... G0 Sadjevec 1885. 1....... 25 „ „ 1884. 1....... 30 H Kupčevalci naj se obrnejo na oskrbništvo graščine Nemška vas (Deutschdorf), zadnja železniška postaja Videm-Krško. (706—2) fBurgundsko vino. ^S****""^***^ ^no m dobro Burgund- /^u^/T@k»t>N. sko vino Ogerske i francoske trte, $ is ^^riv^f^j^S nasnjene v oi)šiniih vinogradih (i^^^^is^^i ai na Ogersketn priporočajo slavni 31 tt T* Ji'^vŽmv*^ fjJ zdravniki zaradi njega milobe V\ t$tys&lp$?/ in izvrstnih svojstev pri želod-V^T> (&& ulico nI. <»- priporoča častitenni občinstvu svoje laatnoročue izdelke čevljarskega blaga za go»|»o*\ imlu. navalu krvi, oirpiM-niii udih, Hkužeueui želodci* po uiaojkaiiju Hlusti do |<-«1 }. jetruik in obi -.Inih hol<-/.aili. in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, volja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Alanj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—5) „LEKARNA TRNKOCZT' tjtS-' zraven rotovža v Ljubljani. 4\ WM Razpošilja se vsak dan pn pošti. ■■ f K* > ► : ► ► > > Najgotovejie, nrjhltrejie in najcenejše sredstvo za čiščenje in zbo'jšanje vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET &C.T Pariza, Lyonu, Marseilla. To zajamčeno sredstvo i navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A. IBIKT.nA.lA v IJ n hI j a n i. pisarna v Tavčarjevi palači. (587—17) Resiiiucijsti fluid pomnoženi, tudi konjski cvet imenovan, rabi za drgnenje v krepilo ndov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih hi praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega In pogumnega, labranjnj« ntrpnelost konjskih ndov ter sluzi v krepilo pred in v restitucijo (očvrstenje) po kakem trlldspelnen delu. Dalje rabi kot p odpiralno n ozdravi ju joče sredstvo pri |»retcgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otronenji v boku, v križi i. t. d., otekunji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane l gld.. 5 steklenic i rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaji in vsak d»n razpošilja zdravila s pošto na deželo:' (656—5) .UiiKEi A II .\ A TKftltOC^A' ^»iagr zraven rotovža v Ljubljani. VELIKA 10 (500000 rrx ark kot največji tli»l>ilek v niij^rc n<-hlntaji i»oiMiju velika od Htkttl-liurške «1 »ve zajamčena denuvittk Ioteri;ii. Sp<-ci 1 jelno pa 1 prem. t i mark 1 dobit. ; ,........200000 *w dobit : i mark 100000 1 dobit. \ mii rit 00000 1 dobit. \ mark 80000 2 do'nt. a mark 70000 1 dobit. a mark 00000 2 dobit. a mark 50000 1 dobit. a mark 30000 t) dobit. a mark 20000 3 dobit. a mark 15000 26 dobit. a mark 10000 dobit. a mark 5000 106 dobit. a mark 3000 uOO dobit. a mark 2000 Ovsa dobit. u mark 1000 818 dobit. ii mark 5 0 0 31720 dobit. a mark 14 5 16990 *.Mt a mark 300,200, 150, 124, 100 , 94, 67, 40, 20. 4t> Naj&Ovejftn velika, od \isoke državne vlado v HAMBURGU dovoljena in z \seui državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima IOO.OOO **rečk, od katerih se bode 50,500 tirečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredim, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjiin na 70.000, v četrtem na 80.000, V petem na 00.000, V šestem na 100.001», v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijeluo pa na 800,000, 200.000 mark itd. Prodajo origi: alnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski lii»i in vsak, kdor jih hoče kupiti, ti i j so neposredno na i jo obrne. Častiti nnroeevalel se prosijo narofittvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poslnrj n.iknziiici, ua željo s-.? izročitve izvršč tudi proti noštnciiiu povzetju. Z:i žrebu nje prvega razreda velja 1 t»«klu originalna srečka av. v. gld. II.•"><>. 1 polovits: ori^iiiiilnc srečke av. v. gld. I.7.">. 1 čeiriiua originalne srečk«' av. v. gld.—.tlO. Vsak dobi originalno srećko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno |io načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne UgajajoOe srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrnit'. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo ua ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 9. decembrom 1885 nam direktno doposlati. (kateri dan bodo žrebanje prvega razreda) (610—14) VALENTIN & C0., Bankgeschaft, Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 67 6Q