15. januar 2010 številka 84 4 8 10 Decembrska seja mestnega sveta Odprtje galerije bivših županov Prizidek k Osnovni šoli II uradno odprt 11 16 18 Umestitev novega murskosoboškega škofa Praznični december v Murski Soboti Nagrajenci natečaja za praznično okrasitev 23 23 30 Vabilo na dobrodelno baletno prireditev Murskosoboške odbojkarje zaustavili šele državni prvaki Športne prireditve v letu 2010 ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! V zadnjem času, predvsem ob sprejemanju proračuna za leto 2010, je bilo veliko govora o zadolženosti občine. Nekateri mestni svetniki so strašili celo z izjavami, da smo glede zadolženosti pred prepadom, zato je najbolje, da vam podam resnično sliko o višini in stopnji zadolženosti naše občine. Nalijmo si torej čistega vina. Ugotovili boste, da so bile omenjene izjave odveč in so služile bolj dnevnopolitičnim interesom kot čemu drugemu. V nadaljevanju podajam preglednico kreditov ter dob in časa najema. Posebej za kredite, ki so bili zaprošeni v času županovanja Antona Slavica in v času mojega županovanja. Seštevki so za čas najetja kreditov (isto izhodišče). Zap. št. Datum najema/ odobritve Znesek (SIT) Znesek (EUR) Doba najema (let) Takratni župan Opomba 1 24.12.1998 180 mio 751.126,69 15 Anton Slavic poplačan s kreditom pod št. 6 2 8.7.1999 50 mio 208.646,30 10 Anton Slavic 3 28.9.1999 129 mio 538.307,46 15 Anton Slavic poplačan s kreditom pod št. 6 4 4.10.2000 85,5 mio 356.785,18 10 Anton Slavic 5 27.9.2001 1400 mio 584.209,65 15 Anton Slavic poplačan s kreditom pod št. 6 6 29.7.2004 433,27 mio 1.808.000,00 20 Anton Slavic s tem kreditom so poplačani krediti pod 1,3 in 5 7' 20.10.2004 (odobren); 24.11.2005 (najet) 166 mio 692.705,73 17 Anton Štihec 18.10.2004 je bil prvi delovni dan župana Antona Štihca Skupaj 3.131.781,01 1 5.11.2009 750.000,00 15 Anton Štihec predvideno v proračunu 2009 2 25.11.2009 249.900,00 15 Anton Štihec predvideno v proračunu 2009 3 8.12.2009 1.250.000,00 15 Anton Štihec predvideno v rebalansu proračuna 2009 Skupaj 2.249.000,00 Zneske v preglednicah je neposredno težko primerjati zaradi velike časovne razlike, različne stopnje obrestne mere in let odplačevanja, saj se zaradi teh dejavnikov raz-likujejo tudi letni zneski za odplačevanje teh kreditov. Kot lahko razberemo iz prve preglednice, so bili s kreditom pod zaporedno številko 4 (1.808.000,00 EUR, najet leta 2004) odplačani krediti pod zaporednimi številkami 1 (najet leta 1998), 3 (najet 1999) in 5 (najet 2001). Slednji trije so se vsako leto od svojega najetja do poplačila v letu 2004 zmanjševali, zato je nastala razlika med vrednostjo kredita, s katerim smo odplačali prejšnje tri (1.808.000 EUR v letu 2004), in skupnim zneskom kreditov v času najema pod zaporednimi številkami 1, 3, in 5 (skupaj 1.873.643,80 EUR). Dobra poteza mojega predhodnika je bila, da je s kreditom pod številko 6 odplačal že prej navedene tri iz prejšnjih let, saj je bila obrestna mera tega kredita znatno ugodnejša kot pri prejšnjih treh. Tudi čas najema je daljši, kar pomeni, da je letna obremenitev vračil za ta kredit za proračun znatno manjša. Iz tega razloga je dobro pogledati tudi, kako se gibljejo letne obremenitve proračuna za vračilo vseh najetih kreditov. Pri tem se je treba zavedati, da se je vmes spremenila tudi zakonodaja, ki sedaj dovoljuje nekoliko večjo stopnjo (odstotek) letne proračunske obremenitve za namene vračanja kreditov, kot jih je dovoljevala v času mandata mojega predhodni-ka. Drugače povedano: višina sredstev, ki smo jih lahko v proračunu na letni ravni namenili za vračilo kreditov, je bila takrat nižja, kot smo jih lahko namenili po spre-membi zakonodaje. To tudi pomeni, da je dejansko dosežen odstotek zadolžitve (ali letne obremenitve za vračilo kredita) glede na maksimalno dovoljeno bil v mandatu mojega predhodnika znatno višji, kot je ta odstotek sedaj, saj je država s spremembo zakonodaje dovolila višji odstotek za vračilo kreditov. Če smo bili leta 2004 blizu maksimuma, smo sedaj po spremembi zakonodaje še daleč od te meje. V teh letih sta se spreminjala tudi višina proračunov in višina prihodkov v proračun iz naslova državnih sredstev, kapitalskih prihodkov ipd. Slednji podatki pa so pomembni za izračun maksimalne višine, ki jo v proračunu lahko namenimo za odplačevanje kreditov na letni ravni. Zaradi tega je izredno težko primerjati stopnje zadolžitve občine v času mojega predhodnika in v sedanjem času. Dejstvo je, da je sedaj letna obremenitev proračuna za namen odplačevanja glav-nic in obresti, ob trenutni vrednosti EURIBOR-a, za leto 2010 (vseh v zgornjih preglednicah najetih kreditov) 477.000,00 EUR. K temu moramo dodati še letno obremenitev za poplačilo kredita (še neodplačan del kredita znaša 316.733,54 EUR), ki ga je najelo Javno podjetje Komunala, v višini pribl. 55.000,00 EUR (vezana je na spremenljivo obrestno mero EURIBOR). Skupaj moramo torej v letu 2010 za od-plačilo vseh kreditov (občine in Komunale) nameniti 532.000,00 EUR. Maksimalna višina, ki jo po zakonodaji lahko namenimo za odplačilo kreditov na letni ravni, pa je 1.007.526,56 EUR. Trenutno dosegamo torej 52,80 % maksimalne dovoljene letne višine, ki jo lahko namenimo za odplačilo vseh do sedaj najetih kreditov. A smo na robu prepada? Menim, da nismo. Kakor je moč razbrati iz zgornjih preglednic, sam v proračunih za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 nisem predlagal nobenih dodatnih zadolžitev, saj smo po takratni zakonodaji že dosegali precej višji odstotek zadolžitve. Osebno sem predlagal prvo dodatno zadolžitev v proračunu za leto 2009. V tem letu smo namreč odplačali kredit pod zaporedno številko 2 (oz. se je za delež tega kredita zmanjšala naša letna obve-znost). Mestni svet je soglašal z milijonom evrov zadolžitve in kasneje z rebalansom še z dodatnim 1,25 milijona. Realizirali smo ju konec lanskega leta. Ker je v letu 2009 recesija pokazala svoje zobe tudi na kapitalskem trgu nepremičnin (skoraj v celotni Sloveniji, ne samo pri nas, ne najdejo kupcev za občinske nepremičnine, zato ni teh prihodkov, ki pa smo jih v proračunu tudi predvidevali). V proračunu za leto 2010 bom mestnim svetnikom predlagal dodatno zadolžitev v višini 0,75 milijona evrov (na letni ravni to pomeni dvig za 6,15 % glede na maksimalno možno zadolženost). Po novem bi torej dosegali 58,95 % maksimalne dovoljene letne zadolženosti (oz. višine sredstev, ki jih lahko namenimo za odplačilo kreditov). Za odplačevanje tega kredita bi na letni ravni morali nameniti pribl. 62.000,00 EUR. Iz preglednice pa vidimo, da bomo v letu 2010 v celoti odplačali stari kredit pod zaporedno številko (iz leta 2000), za katerega smo na letni ravni že do sedaj odplačevali pribl. 61.000,00 EUR. To pomeni, da bomo v oktobru 2010 skoraj na istem, kot smo danes (pa čeprav bi v letu 2010 najeli za 0,75 milijona evrov dodatnega kredita). Oktobra 2010 (ob koncu mojega mandata) bi tako še dalje dosegali približno 52,80 % maksimalne dovoljene letne zadolženosti oz. višine sredstev, ki jih lahko namenimo za odplačilo vseh kreditov (vključno z novim kreditom iz leta 2010). Ker pa so med recesijo nižje tudi cene na gradbenem trgu, bi bilo pametno v tem času izvajati čim več takih del, saj bi lahko za ista sredstva naredili več. Verjamem, da so takega mnenja tudi naši mestni svetniki (vsaj velika večina). Vaš župan Anton Štihec 3 MESTNI SVET Decembrska seja mestnega sveta minila v znamenju proračuna za leto 2010 Peter Peterka Na 25. redni seji, zadnji v letu 2009, so se sestali murskosoboški mestni svetniki in svetnice. Na dnevnem redu je bilo šestnajst točk. Največ pozornosti so namenili šesti točki dnevnega reda, predlogu odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2010, ki je med svetniki povzročila največ razpra-ve. Predloga v prvi obravnavi niso sprejeli. Predlog proračuna Mestne obči-ne Murska Sobota za leto 2010 je znašal 24.611.675 evrov in je bil za pol milijona evrov nižji od ti-stega v letu 2009, ki je temeljil na prihodkih od prodaje zemljišč. V predlogu za leto 2010 pa so predvidena državna in evropska sredstva za sofinanciranje investi-cij v skupni vrednosti 6.297.085 evrov. Od tega so potrjena sred-stva v višini 3,3 milijona evrov. Preostali del, v skupni višini 2,9 milijona evra, pa predstavljajo investicije, ki še čakajo na ustre-zne razpise, je pojasnil vodja Oddelka za proračun in finance Slavko Domjan in dodal, da je predvideno tudi najetje dolgo-ročnega kredita v višini milijona in pol evrov, ki bi ga namenili za zagotavljanje lastnih deležev pri načrtovanih investicijah. Predlog proračuna je bil investi-cijsko naravnan. Investicije, ki iz-stopajo, so podvoz na Lendavski ulici, obnova nekdanje kinodvo-rane v večnamensko dvorano in njeno opremljanje, nakup hidra-vlične avtolestve gasilskega vozi-la, obnova vodovodnih omrežij in javne razsvetljava, nadaljeva-nje komasacije v Bakovcih in Krogu ter izgradnje kolesarske-ga omrežja. Predvidena je tudi obnova olimpijskega bazena. Predsednik nadzornega sve-ta Stefan Puhan je opozoril na morebitne težave, ki lahko na-stanejo pri zagotavljanju prihod-kov. Posledično lahko to pomeni povečanje zadolževanja, je pri tem še dodal. Podobno stališče so imeli vsi ostali odbori, med njimi tudi Odbor za finance in proračun. Mag. Nataša Horvat je izpostavila, da se naj izvajajo tiste investicije, ki se že izvaja-jo. Pri tem pa »največji zalogaj predstavlja oprema za večna-mensko dvorano«. Sredstev še ni. Dodatnega zadolževanja pa odbor ne odobrava. Takšno sta-lišče, vsak s svojimi specifikami, sta imela še Odbor za gospodar-stvo, kmetijstvo in turizem in Odbor za urbanizem. Tudi med svetnicami in svetni-ki je predlog proračuna naletel na kritične besede do tistih, ki so proračun pripravljali. Mag. Robert Celec (SDS) je priznal, da je izhodišče za pripravo proraču-na težko, »vendar pa ne upraviču-je nerealnega pristopa«. Povedal je, da je to posledica pomanjka-nja strategije razvoja. Svetnica mag. Brigita Perhavec (SD) je predlog proračuna označila kot predvolilne obljube. Pri tem pa očitala, da gre za »nerazumno na-pihovanje postavk, predvsem pri investicijah. Predvideni prihodki so nerealni«. Mag. Marjan Gujt (LDS) je na začetku izpostavil, da so skoraj vsi prisotni na isti valovni dolžini. Osredotočil se je na zadolževanje, ki po njegovem za leto dni ne bo več sprejemlji-vo, še več, postal bo nevzdržno »in tega v LDS-u ne moremo sprejeti«. Sicer se z vsemi pro-jekti strinjajo, vendar je sredstva treba pridobiti drugje. Kot je de-jal, je treba povečati dejavnost na projektih. Predstavnik DeSUS-a Jože Casar se je, tako kot njegovi predhodniki, strinjal, da gre za pozitiven in investicijski prora-čun. Pridal pa je besede, da di-agram na strani investicij strmo pada. Večina svetnikov je izrazi-la trdno stališče, da predloga ne podprejo. Zupan Anton Stihec jih je po- zval, da proračun, ki so ga skupaj s sodelavci pripravljali vsaj dva meseca, ne zavržejo kar tako. Izrazil je željo, da odprejo raz-pravo, kjer vsak pove, katere investicije črtati in katere pod-preti. Župan je še povedal, da je nesmiselno črtati tiste programe, kjer so sredstva že zagotovljena in so pogodbe že sklenjene. V tem primeru ostanejo samo projekti, ki so še brez finančnega zaledja. Noben od prisotnih svetnikov ni podal konkretnega predloga, katerim investicijam se odpove-dati. Mag. Gujt je predlagal, da bi predlog zavrnili in se brez jav-nosti dogovorili, katerim investi-cijam se bodo odpovedali. Župan Štihec se s predlogom ni strinjal in po dveh urah razprave odredil polurni odmor. Po odmoru so svetniki predlog proračuna zavr-nili in ga vrnili v prvo obravnavo. Svetniki so razpravljali tudi o dveh predlogih o sprejetju za-zidalnega načrta za območje Potrošnik in Lendavske — sever za območje bivšega kompleksa Mesne industrije Pomurka. Oba sta bila v drugi obravnavi kljub nekaterim pripombam sprejeta. Glede območja Potrošnik je sve-tnik Marko Martinuzzi v imenu Odbora za urbanizem predlagal, da investitor zaradi velikega po-sega v okolje vseeno sofinancira izgradnjo krožišča pri Hotelu Diana v roku dveh let od pri-dobitve gradbenega dovoljenja. Župan je opozoril, da bo investi-tor odstopil od projekta, če bodo vztrajali na tem stališču. 4 MESTNI SVET Svetniške pobude, županovi odgovori Ivanka Cifer Na 25. seji mestnega sveta, ki je bila dne 17. decembra 2009, so svetniki podali naslednje predloge oz. pobude: Miran FORJANIC je izrazil zadovoljstvo nad izčrpnimi poročili, ki sta jih podala člana mestne občine v svetih zavo-dov Splošna bolnišnica in Zdravstveni dom, in izrazil željo, da bi tovrstna poročila podali tudi vsi drugi člani svetov zavodov. Glede opravljanja specializacij zdravnikov in tega, da zdravniki po opravljeni specia-lizaciji odidejo na druga delovna mesta oz. zapustijo regijo, pa je opozoril, da bi bilo smotrno najti rešitev, da bi odgovornost nosili tudi ti specializanti. Forjanič je dejal, da so krajani primestnih naselij od podjetja Saubermacher prejeli zloženko z opozorilom, da podjetje ne bo od-važalo mešanih odpadkov, če ti ne bodo pravilno sortirani. Občinsko upravo je pozval, da čim prej pripravi odlok za ločeno zbiranje od-padkov v vseh primestnih naseljih. Krajani imajo namreč sedaj za druge odpadke na razpolago le sive zabojnike in ne morejo ločevati odpadkov. Zupan Anton Stihec je odgovoril, daje zloženko o odvozu odpadkov posredovalo javno podjetje Komunala, in ne Saubermacher. Mestna uprava si prizadeva, da bi na sejo posredovala odlok, s katerim bi celovito uredili ločeno zbiranje odpadkov ne samo za mesto, ampak tudi za primestna naselja. Na eni od prihodnjih sej bo mestnemu svetu posredovano gradivo o odlaganju odpadkov CERO Puconci, tedaj bo tudi govora o ločenem zbiranju odpadkov in spremembi odloka v tej smeri. Anton Slavic je na pobudo svetnika Forjaniča pripravil odgo-vor o trenutnem položaju v Splošni bolnišnici Murska Sobota: V letu 2009 ni iz bolnišnice odšel niti en zdrav-nik, do 30. 10. 2009 se je število zdravnikov po- večalo za devet. Vodstvo in svet bolnišnice nista nikoli razmišljala, da bi kakšen oddelek ukinili, kar je ob svojem obisku potrdil tudi minister za zdravje. Bolnišnica je z arbitražo letos v oktobru dosegla, da se program dela poviša za 700.000 evrov, kar velja tudi za leto 2010. Nekoliko manj ugoden položaj je pričakal novi svet zavoda, predvsem pa vodstvo, glede ekonomskega položaja, saj je ob nastopu novega mandata takrat dosežena izguba znašala 812.000 evrov. Izguba je predvsem posledica izrazito močnega porasta materialnih stroškov, tudi stroškov dela in obresti zaradi najemanja kreditov za potrebe likvidnosti za pokritje izgub v preteklih letih. Ob teh stroških je šlo tudi za podcenjenost bolnišničnih programov. Druga neugodna situacija je vodstvo in svet bolnišnice pričakala po preverjanju plač, kjer je bilo ugotovljeno, da bolnišnica mesečno za plače izplačuje okrog 41.000 evrov preveč, kar na letni ravni pomeni blizu pol milijona evrov. V reviziji ugotovljene napake je treba popraviti. Prvi ukrepi novega vodstva in sveta zavoda so bili usmerjeni predvsem v sanacijski program: znižanje stroškov, odprava pomanjkljivosti oz. nepravilnosti pri vrednotenju plač in obvladovanje likvidnosti. Po štirih mesecih so vidni rezultati sanacijskega programa. V septembru je bolnišnica že poslovala pozitivno, v oktobru pa je pozitiven rezultat znašal že nekaj več kot 31.000 evrov. Na račun podcenjenosti programov v preteklih letih je bolnišnica dobila 958.000 evrov za pokritje izgub. Ker je trenutni rezultat pozitiven, pričakujejo, da bo tako tudi v naslednjih mesecih. Izguba je od začetka leta prepolovljena in je ob koncu leta po vsej verjetnosti več ne bo oz. bo minimalna. S tem se bistveno izboljšuje tudi likvidnost bolnišnice. Neugoden položaj še zmeraj traja na področju prevedbe plač. Jasno je, da zaposleni, ki so jim bile plače najprej povišane, nato pa zaradi ugotovljenih napak ponovno znižane, niso zadovoljni. Nastalo stanje na odnose ne vpliva pozitivno, vendar novo vodstvo nima druge izbire. Ugotovljeno stanje se mora ustrezno popraviti, zadeva je v teku. Zadnji obisk ministra za zdravje je bil za bolnišnico zelo pozitiven, uspešen. Podpisan je bil sporazum, po katerem bo Ministrstvo za zdravje bolnišnici dodelilo 900.000 evrov za investicije, v prvi vrsti za nabavo nujno potrebne opreme (magnetno resonanco) in drugo opremo. Del sredstev bo na-menjen za gradnjo urgentnega bloka, ki ga bodo začeli graditi v letu 2011, del sredstev pa bo namenjen energetski sanaciji bolnišnice, ki je energetsko zelo potratna, kar bo dolgoročno vplivalo na zmanj-ševanje stroškov. Po vseh teh ukrepih je trenutni ekonomski položaj stabilnejši, bolnišnica težave obvladuje in stabilno posluje. V vsakem primeru čaka vodstvo in celotno osebje veliko dela, predvsem glede zadovoljstva bolnikov. Mag. Brigita PERHAVEC je menila, da nas mora skrbeti predvsem primar-no zdravstvo. Z odgovorom, ki ga je pripravil Zdravstveni dom in so ga svetniki prejeli med sejo, se tekom seje svetniki niso mogli seznaniti. Dala je pobudo, da je treba o tem razpravljati in najti rešitve za najakutnejše kadrovske probleme v primarnem zdravstvu. So to štipendije? Problematika se naj uvrsti na eno od prihodnjih sej ter se skupaj z rešitvami predstavi javnosti. Zupan Anton Stihec je odgovoril, da za rešitev kadrovske problema-tike v primarnem zdravstvu mestna občina sedaj pomaga s podelje-vanjem zlatih štipendij; vsi, ki študirajo medicino, dobijo štipendijo s strani Mestne občine Murska Sobota. Možno pa se je dogovoriti tudi za druge oblike, npr. posebni stanovanjski fond oz. kadrovska stanovanja za zdravnike, česar zaenkrat nimamo. Seveda je vse to povezano s finančnimi sredstvi. Mag. Perhavčeva je še dodala, da je pred tremi meseci predlagala konkretno rešitev za parkiranje obiskovalcev pred gradom v Murski Soboti. S posredovanim odgovorom, ki ni bil objavljen, nikakor ni zadovoljna. Zaprosila je, da se to vprašanje uvrsti na sejo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in najde primerna rešitev. Zupan Anton Stihec je odgovoril, da se problematika parkiranja obiskovalcev pred gradom lahko uvrsti na sejo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 5 MESTNI SVET Tomaž DUNDEK je prenesel vprašanje lastnikov gozdnih površin ob kolesarski stezi na Markišavski cesti, ki sprašujejo, kako bo urejen dovoz do njihovih gozdnih povr-šin, saj zaenkrat vsi lastniki ne morejo do njih. Župan je odgovoril, da so za ureditev dostopa lastnikov do gozdnih površin ob kolesarski stezi na Markišavski cesti v proračunu predvi-dena sredstva za odkup zemljišč ter ureditev gramozne ceste ali pa bodo v tistem delu razširili kolesarsko stezo. Ker proračun ni sprejet, zaenkrat ni možno odkupovati zemljišč in iskati izvajalca. Dundek je še predlagal, da naj si občinska uprava ogleda križišče ob podvozu, saj je ob uvozu oz. izvozu iz Ulice ob progi slaba pregle-dnost; dobro bi bilo, če bi postavili ogledalo. Župan Anton Štihec je odgovoril, da bo po ogledu ogledalo postavlje-no, v kolikor je oteženo vključevanje vozil z Ulice ob progi na podvoz pod železniško progo. Mag. Marjan GUJT je dejal, da je bilo v razpravi o prostorskem aktu za elektrifikacijo železniške proge skozi Mursko Soboto za podhod na Vegovi ulici, kjer je bila predvidena le pot za pešce, predlagano, da se pot uredi v širini, ki bo primerna tudi za kolesarje. Občinska uprava naj pridobi informacije, kako daleč je ta zadeva. Župan Štihec je odgovoril, da je za elektrifikacijo železniške proge prostorski akt sprejet. Upoštevana je bila večina danih pripomb, razen te, da se ob križanju železniške proge z Markišavsko ulico rekonstruira to križišče, nekoliko odmakne Markišavska cesta in uredijo zavijalni pasovi za normalno prečkanje železniške proge. Zato v tistem delu kolesarska steza tudi ni zaključena. Mestna občina je zaradi tega po-dala negativno stališče na prostorsko dokumentacijo, državna uredba pa je kljub temu bila sprejeta. Pripomba glede ureditve podhoda na Vegovi ulici je bila sprejeta, torej bodo pešci in kolesarji lahko pod železniško progo prišli na Vegovo ulico in naprej na pokopališče. Mag. Gujt je še spomnil, da je župan v septembru povedal, da bo T-2 uredil dostopne točke do interneta. Zanima ga, če so te dostopne točke že postavljene. Župan je odgovoril, da je — koliko je seznanjen - T-2 dostopne točke do interneta postavil. Andrej GERENČER je predlagal, da se naj občinska uprava v najkraj-šem času sestane z vsemi uporabniki prostorov v gradu v Murski Soboti, kjer se naj dogovorijo, kdo bo upravljavec gradu. Na grad smo lahko ponosni, zato ne smemo dopustiti, da propada. Okoli gradu ni nobenega reda; ob sobotah, ko so poroke, so avtomo-bili parkirani tudi na grajskem dvorišču, v grad pa obenem prihajajo turisti, ki si ogledujejo muzej. Tudi v proračunu je za vzdrževanje predvidenih samo 5.000 evrov, kar je zdaleč premalo. Župan Anton Štihec je odgovoril, da je upravljavec gradu zaen-krat občina, torej je premoženje občinsko in je zanj treba skrbeti. Pokrajinski muzej ima interes, da bi bil upravljavec celotnega gradu, a je v gradu več uporabnikov prostorov, zato se je treba dogovoriti z vsemi skupaj. Prav tako bi morali poskrbeti za vzdrževalca, ki bi skrbel za popravilo najnujnejših stvari. Mestna občina sodeluje s Pokrajinskim muzejem, ki tudi sam pripravlja določene projekte, recimo ureditev dvigala. Ob tem je treba povedati, da redarji po odloku ne morejo sankcionirati voznikov, ki parkirajo na dvorišču Soboškega gradu, saj dvorišče ni javna površina. Težavo je treba urediti z zavoro na vhodu na grajsko dvorišče. Anton Tonček KOS je dejal, da v zimskem času ni poskrbljeno za rekreacijo; prav bi bilo, da se uredijo primerni objekti, saj otroci to pričakujejo. Zupan Anton Stihec je odgovoril, da je bilo za rekreacijo v zimskem času v proračunu predvidenih 40.000 evrov za novo drsališče, ki bi bilo postavljeno bolj v središču mesta. Ker proračun ni sprejet, te investicije ni možno izvesti. Obstoječe drsališče pa vsako leto prinaša 79.000 evrov izgube, zato so sprejeli odločitev, da v letošnjem letu drsališča ne bodo postavili. Anton CAMPLIN je izpostavil, da je bilo pred tremi meseci prebra-no pismo zdravnikov koncesionarjev, ki so bili plat zvona zaradi težke kadrovske zasedbe. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo tematika uvrščena na dnevni red seje mestnega sveta. Ponovno je po- zval, da se za razpravo pripravi gradivo s podatki, koliko zdravnikov v mestni občini skrbi za določeno populacijsko skupino v javnem zdravstvu (zdravstveni dom in koncesionarji). V prid temu, da mestni svet pokaže vsaj voljo in razumevanje do reševanja te problematike, govori tudi dejstvo, da je nov zakon o zdravstvenem varstvu popol-noma razdvojil slovensko javnost, ne samo zdravniško, tudi občo. Vodstvo zbornice in vodstvo sindikata FIDES z vsemi argumenti poskušata onemogočiti ta zakon, dodatne informacije pa govorijo, da se pol zdravnikov bori za to, da bi zakon bil sprejet. Na osnovi razprave o gradivu, ki bo dokumentirano s podatki, ter ob prisotnosti predstavnikov Ministrstva za zdravje je treba priti do konkretnih za-ključkov, kako pripomoči k potrebni boljši kadrovski zasedbi v občini. Župan je odgovoril, da mestna uprava ni pozabila na dogovor gle-de obravnave problematike v osnovnem zdravstvu. K obravnavi te točke bodo vabljeni direktor zdravstvenega doma, koncesionarji, tudi direktor bolnišnice; predhodno pa je treba pripraviti ustrezno gradivo za razpravo, tudi s podatki, koliko zdravnikov skrbi za točno določeno populacijo. Mag. Nataša HORVAT je izpostavila, da je za blokovskim naseljem na Lendavski ulici stavba bivše družbe KOTO v zelo slabem stanju. Tam naj bi se zbirale razne skupine ljudi, ki naj bi kalile nočni mir. Kaj bo s to stavbo v prihodnje? Menila je, da smo dolžni poskrbeti za občane, ki tam živijo, ter jim zagotoviti tudi nočni mir in varnost. 6 MESTNI SVET Župan Anton Štihec je odgovoril, da se je glede objekta družbe KOTO za blokovskim naseljem na Lendavski ulici že dvakrat sestal z direk-torico družbe. Mestna občina zahteva, da objekt porušijo ali uredijo. Družba je mestni občini ponudila odkup objekta za ceno nekaj čez 250.000 evrov, župan pa od družbe zahteva, da objekt porušijo; ob njihovem soglasju pa ga je pripravljena porušiti tudi mestna občina. Ker občina troši javna sredstva, mora upravičiti javni namen, zato bi to zemljišče, ob soglasju družbe, občina nekaj let uporabljala za parkirišče za stanovalce v bližini. S tem bi bilo pokritje stroškov po-rušitve objekta upravičeno, zemljišče pa bi uporabljali do sprejetja OPPN za to območje. Občina se trudi urediti to težavo. Mag. Horvatova je še dejala, da je že pred časom spraševala glede cestnoprometnih označb na hitri cesti Murska Sobota-Maribor. Te se niso spremenile, povsod so še vedno le označbe za Lendavo. Zadeva se naj poskuša rešiti. Župan je odgovoril, da je na avtocesti del označb urejen, npr. pri Lipovcih je postavljen znak Murska Sobota — vzhod. V Murski Soboti vseh označb še ni; v proračunu je za urejanje označb znotraj mesta predvidenih 56.000 evrov. Dokler proračun za leto 2010 ni sprejet, tega ni možno izvajati. Mag. Horvatova je dala pobudo, da se Osnovni šoli IV Murska Sobota v letu 2010 uresniči vsaj ena od naslednjih želja: zamenjava luči v tretji fazi, razširitev jedilnice in ureditev mini telovadnice. Seveda so s tem povezana finančna sredstva. Vesela bi bila, če bi se karkoli od naštetega uresničilo, saj gre za otroke s posebnimi potrebami. Župan je odgovoril, da so za investicijsko vzdrževanje posredovale predloge vse osnovne šole, ne le OS IV. Težko je povedati, kateri pre-dlogi bodo vključeni in realizirani. Tako se je npr. na OS III pred kratkim pokvaril kotel za ogrevanje, zadevo je bilo treba interventno urediti in takoj nameniti 50.000 evrov. Za investicijsko vzdrževanje je v proračunu za šole predvideno čez 100.000 evrov. Elizabeta ROŽMAN je vprašala, ali bo v preurejeni večnamenski dvo-rani tudi notranji balkon, s katerim bi lahko pridobili vsaj tretjino dodatnih sedežev. Po novi preureditvi dvorane bo gledališki oder namreč razširjen v škodo števila sedežev za gledalce. Župan je odgovoril, da v novi kinodvorani nad sedeži ne bo balkonov. Vsi podatki o prenovi kinodvorane so bili objavljeni v Soboških novinah. Rožmanova je podala pobudo, ali se morda ne bi dalo nad zaklonišča v Murski Soboti zgraditi garažnih prostorov za koristi vseh občanov. Menila je, da bi v mestu potrebovali že najmanj tri garažne hiše, s katerimi bi se izboljšal življenjski prostor, v mestu bi bilo manj pro-meta, veliko manj bi bilo izpušnih plinov in hrupa. Mestna uprava je razmišljala o ureditvi parkirišča nad zakloniščem ob Ledavi. Zaklonišča so statično tako grajena, kot so, in ni pred-videno, da bi se tam uredile garažne hiše, saj je to težko izvedljivo. Nad zaklonišči je možno urediti samo parkirišča. Rožmanova je vprašala tudi, kdaj bo urejen del zemljišča ob Mojstrski ulici. Župan je odgovoril, da je v proračunu za leto 2010 predvidena ure-ditev Mojstrske ulice; ko bo proračun sprejet, se bo to lahko izvajalo. Elizabeta Rožman je dejala, da je pri bolnišnici Rakičan večje parkirišče že precej časa nasuto z gramozom. Na njem je velika jama, v kateri se začnejo nabirati smeti. Kdaj se bo to uredilo, da bo parkirni prostor še večji? Župan je odgovoril, da je zemljišče, na katerem je urejeno gramozno parkirišče pri bolnišnici, občinsko. Urejeno je bilo s pomočjo vojske ob postavitvi poljske bolnišnice ROLE II. V proračunu za leto 2010 asfaltiranje tega parkirišča ni predvideno, sanacija pa je možna, jamo bo treba zasuti. Pripravljen je projekt, da bi na tem mestu zgradili garažno hišo, s katero bi upravljala bodisi občina sama bodisi v sodelovanju s partnerjem. Parkiranje na tem parkirišču je zastonj, to je prispevek občine regiji. Komunalna inšpektorica Miroslava Toplak odgovarja na vprašanje sve-tnice Elizabete Rožman, ki je bilo podano na 24. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, glede zabojnikov na Lendavski ulici: Na željo stanovalcev Ledavskega naselja, je bil ekološki otok, ki se je na-hajal ob cestišču v Ledavskem naselju med starim mlinom in mostom, prestavljen na lokacijo ob stanovanjskem bloku na Lendavski ulici 45 b v M. Soboti. Potrebno je pojasniti, da so ekološki otoki na posameznih lokacijah namenjeni širšemu krogu prebivalstva. Odlok o načinu opravlja-nja gospodarske javne službe ravnanja z komunalnimi odpadki v Mestni občini Murska Sobota (Ur.l. RS 3102 in 112/05) določa po eno zbirno mesto ločenih frakcij ( ekoloških otokov) na 500 prebivalcev s stalnim prebivališčem na določenem območju. Tako se je s prestavitvijo zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov na novo lokacijo, ob stanovanjskem bloku na Lendavski ulici 45 b, število zabojnikov povečalo s prejšnjih dveh, na sedanjih sedem zabojnikov, z namenom, da del stanovalcev Ledavskega naselja odlaga ločeno zbrane odpadke na novi lokaciji. Na 26. seji sveta Mestne četrti Ledava, ki je bila 28.09.2009 je bilo dogovorjeno, da se po izgradnji podvoza na Lendavski ulici eno zbirno mesto za zbiranje ločenih frakcij postavi ob cestišču med starim mlinom in novim mostom v Ledavskem naselju. PREGLED PRISOTNOSTI ČLANOV MESTNEGA SVETA NA SEJAH V LETE 2009 V letu 2009 se je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota sestal na osmih sejah, in sicer na sedmih rednih in eni izredni seji. Vseh sej so se udeležili naslednji svetnice in svetniki: Anton Camplin, Jože Casar, mag. Robert Celec, Tomaž Dundek, Miran Forjanič, Andrej Gerenčer, Marjeta Gomboc, mag. Nataša Horvat, Geza Kišfalvi, Anton Tonček Kos, Marko Martinuzzi, mag. Brigita Perhavec, Elizabeta Rožman, Andrej Šajnovič, Dezider Sooš in Daniela Žitek. Ene seje se niso udeležili svetniki in svetnica: Terezija Gruškovnjak Bratina, mag. Marjan Gujt, Rudolf Horvat, Nikolaj Miran Lanščak, Anton Slavic in Davor Skorjanec. Dveh sej se nista udeležila Darko Rudaš in mag. Aleksandra Šiftar. Treh sej se nista udeležila dr. Andrej Horvat in Bojan Korošec. Povprečno je udeležba na sejah v letu 2009 znašala 92,30 %, oziroma največ na eni seji 100 % in najmanj 76,92 %. 7 AKTUALNO Odprtje interne galerije županov občine Murska Sobota Sonja Švenda 18. decembra 2009 je bil v sejni sobi urada župana mestne občine pripravljen sprejem za vse vodstvene delavce občine, ki so v določenem obdobju predstavljali oziroma vodili murskosoboško občino. Sprejem je bil združen z odprtjem interne gale-rije županov, kot smo jo poimenovali. Poleg nekdanjih predsednikov skup-ščine občine, predsednikov izvršnih svetov ter županov so se sprejema udeležili tudi nekateri družinski člani že pokojnih vodstvenih delavcev. Vodstvene delavce je zgodo-vinsko spreminjanje lokalne samouprave različno poime-novalo. Tako so se na vodilnih mestih znašli gerenti (v stari Jugoslaviji so bili to od vlade začasno imenovani predstoj-niki občinske uprave), pred-sedniki ljudskih odborov, predsedniki skupščine občine, predsedniki izvršnih svetov in župani občine, dokler se ta ni preimenovala v mestno občino in smo dobili župane mestnih občin, ki predstavljajo združi-tev obeh funkcij v eni osebi. V raziskavi vseh vodstvenih delavcev od same priključitve Prekmurja k Sloveniji do danes smo pridobili podatke o vseh voditeljih, njihovih nazivih v določenem obdobju ter po-skušali najti dovolj kakovostne fotografije, s katerimi smo se-stavili galerijo, ki smo jo posta-vili v sejno sobo občine. Vseh fotografij nismo uspeli prido-biti, se pa še naprej trudimo in bomo galerijo dopolnjevali, dokler ne bo popolna. Prvi, ki ga je zgodovina naše občine takoj po prvi svetovni vojni zabeležila kot predstavni-ka občine, je bil gerent Alojz Kerševan, policijski svetnik v obdobju med letoma 1919 in 1920. Drugi gerent, ki je vodil obči-no leta 1923, je bil Gustav Puš, višji policijski komisar. Tretji gerent je bil dr. Ludvik Šömen, odvetnik, ki je občino upravljal do leta 1926. Četrti gerent Jožef Benko, ho-telir, je občino upravljal v letih 1926 in 1927, na občinskih volitvah 1927 pa je bil izvoljen za župana ter je vodil občino do leta 1932, ko je bil izvoljen za poslanca. V letih 1932 ter 1933 je bil za župana imenovan Anton Koder, notar, po letu 1933 pa je bil za župana neposredno izvoljen Ferdinand Hartner. Funkcijo je opravljal tudi v času okupacije od leta 1941 do leta 1945. Od aprila 1945 do srede maja 1945 je bil komandant mesta major Rdeče armade Barsukov. Prvo leto po vojni je mesto vodil Karel Jug, kleparski mojster, od leta 1946 do leta 1948 družbenopolitični dela-vec in učitelj Jožef Velnar, med letoma 1948 in 1951 pa Jože Kološa, gradbinec. Od tu naprej že lahko sledimo galeriji županov naše občine, predsednikov skupščine obči-ne in izvršnih svetov skupšči-ne občine Murska Sobota. V njej so fotografije naslednjih voditeljev: Jožef Velnar, Karel Lutar, Janez Lanščak, Stefan Toth, Boris Goljevšček, Karel Sukič, Ladislav Pentek, Janez Kučan, Martin Horvat, Stefan Ošlaj, Pavel Pongrac, Janez Stoti, Andrej Gerenčer, Ivan Obal, Janko Halb, Anton Slavic in Anton Stihec. Razumevanje nastajanja drža-ve, njene ureditve ter posle-dično njenih manjših enot nas vodi skozi spremembe zako-nodaje tudi v spremembe ure-janja in vodenja občine. Naj omenim samo nekatere zako-ne, sisteme ter ustavo. Na spre-membe so zelo vplivali Zakon o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije aprila 1952. Ta je uvedel nove, večje uprav-no-teritorialne enote, imeno-vane občine. Po tem obdobju se je uveljavil t. i. komunalni sistem, uveden z letom 1955. Organizacijo občinske oblasti je takrat določal Zakon o ob-činskih odborih, ki je občino opredelil kot teritorialno in gospodarsko celoto, ki jo sesta-vlja eno ali več naselij. Občina je dobila statut, ki ga je spre-jel občinski ljudski odbor; ta je predstavljal organ lokalne oblasti in ljudske samouprave. Leta 1963 sta bili sprejeti novi ustavi Socialistične federativ-ne republike Jugoslavije, prej FLRJ, ter Socialistične republi-ke Slovenije, prej LR Slovenija. Vse spremembe, ki sta jih pri-nesli ustavi, so se seveda odra-žale tudi na področju lokalne uprave. Vzpostavljene so bile skupščine občine z občinski-mi odbori ter zbori delovnih 8 AKTUALNO skupnosti. Ustava leta 1974 je uzakoni-la delegatski sistem, občina je temeljila na samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti, ta pa na samoupra-vljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih lju-di. Statut opredeljuje skupšči-no občine kot najvišji organ oblasti v občini. Kot izvršilni organ, odgovoren za vsa po-dročja družbenega življenja, pa izvršni svet občine. Ta je bil organ izvrševanja odlokov in predpisov, ki jih je sprejela občinska skupščina. To je samo delček razvoja in spreminjanja organiziranja in poimenovanja oblasti oz. vo-denja lokalne skupnosti. Ker pa zgodovina ni samo popiso-vanje preteklih dogodkov, pač pa tudi ustvarjanje temeljev, na katerih vsak dan gradimo seda-njost, je vsako njeno spremlja-nje zelo pomembno. Ker nam čas vse prehitro beži, se morda včasih niti ne zavedamo, da bo ta sedanjost že jutri zapisana v zgodovino, in to s peresom ti-stih, ki bodo upravljali z druž-benim in političnim življenjem za nami in naprej. Tako se vrti kolo sveta in življenja nepre-stano. Pomembno je, da zna-mo spoštovati svojo preteklost, vse te temelje, ki so oblikova-li sedanjost, in nas same, ter najti tisti svoj košček prosto-ra, področja in doprinosa, ki ga lahko pozitivno sestavimo v skupno življenje. Ravno iz spoštovanja preteklosti se je porodila ideja o ustvarjanju galerije vodstvenih delavcev naše lokalne skupnosti. Vse občane naše mestne obči- ne, pa tudi vse druge, ki bi kar-koli vedeli o naslednjih zapisa-nih voditeljih, naprošamo, da nam pomagajo najti fotografije teh, za naše mesto pomemb-nih, oseb. Te osebe so: Alojz Kerševan, policijski svetnik; Gustav Puš, višji policijski komisar; dr. Ludvik Šömen, odvetnik; Jožef Benko, hote-lir, tovarnar; Anton Koder, no-tar; Ferdinand Hartner; major Rdeče armade Barsukov; Karel Jug, kleparski mojster; Jože Kološa, gradbinec. Vsem, ki nam boste pomagali s fotografijami zapisanih oseb, se vnaprej najlepše zahvalju-jemo. Našli smo sicer nekaj fotografij, ki pa so skupinske, nerazločne in žal za našo ob-činsko galerijo neuporabne. Vse občane, ki bi nam lahko s poznavanjem preteklosti posa- meznih voditeljev ter njihovih sedanjih družinskih potomcev pomagali najti njihove fotogra-fije, prosimo za sodelovanje. Zagotovo imajo fotografije, ki jih iščemo, pomembno mesto v marsikaterem družinskem albumu. Z veseljem jih bomo dodali v galerijo županov naše občine. Morebitne informacije lahko posredujete pisno na naslov občine ali na tel. št. 525 16 17. Županov ponovoletni sprejem Vida Lukač Župan Anton Štihec je v petek, 8. januarja, v kavarni Hotela Diana priredil ponovoletni sprejem. Na dogodek je povabil politike, gospodarstvenike, predstavnike državnih institucij, verskih, iz-obraževalnih in kulturnih usta-nov, predstavnike organizacij in društev, predstavnike medijskih hiš ter druge posameznike, ki so-delujejo z Mestno občino Murska Sobota. Župan je zbranim pred-stavil najpomembnejše cilje in in-vesticije Mestne občine Murska Sobota v tem letu, hkrati pa je bilo srečanje priložnost za zahvalo za dobro sodelovanje v minulem letu in izrek dobrih želja za uspe-šno soočanje z izzivi v novem letu. 9 AKTUALNO Prizidek Osnovne šole II tudi uradno odprt Tadej Kirinčič V predprazničnem duhu so 21. de-cembra tudi uradno odprli nov prizi-dek Osnovne šole II v Murski Soboti, kjer so se zadnje leto srečevali s hudo prostorsko stisko. To so začasno reševali z izvaja-njem pouka učencev oddelkov prvega razreda v prostorih občin-ske zgradbe na Prešernovi ulici, ki jo je Mestna občina Murska Sobota v letu 2009 ravno tako temeljito prenovila, saj so vanjo zopet naselili enoto vrtca, ki je po denacionalizacijskem postopku Valijeve vile, ki je do tedaj sodi-la v sklop vrtca na Ulici Stefana Kovača, ostala brez primernih prostorov. Z gradnjo prizidka pri Osnovni šoli II so pričeli sicer že maja letos, vendar pa se je izgradnja prizidka, kljub temu da so na-črtovali prejšnji zaključek del, končala šele v sredini septembra. Prvošolčki so tako prve dneve pouka preživeli v mali telova-dnici, v kateri so tudi simbolično pripravili program ob odprtju . V novem prizidku je prostora za dva razreda, trenutno pa izvaja-jo pouk l.a- in l.b-razreda, kjer je v vsakem oddelku po dvajset učencev. Poleg dveh sodobno urejenih učilnic so v novem prizidku še kabinet, sanitarije ter širok ho-dnik, ki služi tudi kot gardero-ba. Končna vrednost investicije, vključno s pripadajočimi projek- ti, znaša 200.000 evrov. Otvoritev prizidka so z govorom pozdravili ravnateljica Osnovne šole II Suzana Fartelj Utroša, župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec ter pred-stavnik staršev. Otvoritveno slovesnost pa so s plesnim in za-bavnim programom popestrili učenci Osnovne šole II. Nova neuspešna javna dražba zemljišč v SOIC-u Karlo Vratarič Na že tretji javni dražbi petih ze-mljišč v Severni obrtno-industrijski coni v Murski Soboti, ki je potekala prejšnji mesec, ni bilo kupcev. Čez tri mesece se bo možno pogajati neposredno, zato na občini upajo, da bodo takrat s prodajo uspešnejši. Tudi tretja javna dražba petih stavbnih parcel s skupno površi-no 7,6 hektarjev, ki bi mursko-soboški občini lahko prinesla 1,4 milijona evrov brez 20-odstotne-ga davka na dodano vrednost, ni bila uspešna, čeprav se je cena za kvadratni meter glede na prej-šnjo dražbo znižala za osem od-stotkov in je znašala 18,4 evra. Kaj je krivo, da ponovno ni bilo zanimanja za nakup prostih zemljišč, je po mnenju župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca težko povedati, očitno pa je, da kapitalski trg za nakupovanje zemljišč ne kaže zanimanja, in to ne le v mur-skosoboški občini, ampak tudi drugod po Sloveniji. Cena naj ne bi bila previsoka, saj so v prete-klosti investitorji kupili zemljišča že po višji ceni. Družba Fractal Consulting je tako z neposredni-mi pogajanji za kvadratni meter plačala kar 75 evrov, čeprav so na dražbi zemljišča takrat pro-dajali le za 16,5 evra. Avstrijsko podjetje Xal je kupilo zemljišče na javni dražbi za 2,5-krat višjo ceno od izhodiščne, ker je bilo za to zemljišče veliko zanimanja. Na seji mestnega sveta je mestni svetnik županu predlagal, da naj bi zemljišča investitorjem ponu-dili kar brezplačno, kar pa — kot pravi Štihec - zaradi zakonodaje ni mogoče. Najnižja cena je po zakonodaji lahko petnajst od-stotkov manjša od ocenjene, na-zadnje pa so zemljišča prodajali osem odstotkov nižje od ocenje-ne cene. Je pa možno investitor-jem ponuditi ugodnosti, kot sta na primer plačilo komunalnega prispevka na več obrokov ali del-ni odpis, vendar le s soglasjem in sklepom mestnega sveta. Čeprav na zadnjih treh javnih dražbah ni bilo interesentov, pa se je de-cembra lani oglasil potencialni investitor, ki je na več prekmur-skih občin poslal dopis, da ga zanima preselitev proizvodnje fotovoltaičnih elementov. Po be-sedah murskosoboškega župana so mu kot prvi posredovali vse zahtevane podatke. 10 AKTUALNO Umestitev novega murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa Peter Peterka V soboški stolnici je dr. Peter Štumpf, rojen 28. junija 1962 v Murski Soboti, doma iz župnije Beltinci, bil umeščen za novega murskosoboškega ško-fa. Štumpf je bil leta 2006 najprej imenovan za mariborskega pomo-žnega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika 10. septembra 2006. V službo soboškega škofa ga je po prebranem papeževem pi-smu umestil apostolski nuncij dr. Santos Abril y Castelló. Novi soboški škof je simbolično sedel na škofovski sedež, nato pa vodil evharistično bogoslužje. Na začetku slovesnosti se je po-slovil prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. Obenem se je zahvalil vsem, ki so mu po-magali pri pastoralnemu vodenju škofije. Novi soboški škof se je v nagovoru dotaknil gospodarske krize in s tem težkih socialnih razmer ter povedal, da do tega ni prišlo samo zaradi pohlepa, temveč zaradi zanikanja člove-škega življenja, kar vodi do padca natalitete. »Težko bomo cenili ži-vljenje, če ne cenimo družine, če v imenu napredka zagovarjamo prekinitev nezaželeno spočetega življenja, če je cilj le tekmoval-nost, uspeh in oblast,« je v na-daljevanju povedal Štumpf, in dodal, »Družina vzgaja z bese-do, zgledom, odločitvami, s tem, kako živi. Mladi potrebujejo kaj več od programov, učnih načrtov, štipendij in še česa. Potrebujejo očeta in mater!« Med številnimi, ki so mu čestitali ob njegovi umestitvi, je bil tudi župan Anton Štihec. Najprej se je zahvalil dosedanjemu škofu dr. Marjanu Turnšku. Dejal je, da se je vedno, ko sta se sreča-la čutila toplina v pogovoru, v njegovih pridigah pa globina in širina. Njegovo vodenje škofije je opisal kot modro in preu-darno. V znamenje zahvale in spomina na kraj, ki ga zapušča in njegove ljudi, mu je podaril zlatnik Mestne občine Murska Sobota. Župan Štihec je nato v svojem in imenu občank in občanov pozdravil novega škofa dr. Petra Štumpfa. Izrekel mu je dobrodošlico in izrazil veselje, da je domačina pot prinesla nazaj v domači kraj. Povedal je še, da se je njegova družina povečala, saj je celotna škofija postala njegova družina. Slovesnosti so se udeležili ostali slovenski (nad)škofje. Med nji-mi msgr. dr. Anton Stres, msgr. dr. Franc Kramberger, msgr. Alojz Uran in tudi domačin, ki je pred kratkim obhajal dia-mantno mašo dr. Jožef Smej ter škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša. Papež Benedikt XVI. je doseda- njega murskosoboškega škofa dr. Marjana Turnška imenoval za nadškofa pomočnika (ko-adjutorja) mariborskemu nad-škofu metropolitu dr. Francu Krambergerju, s tem se je sedež soboške škofije izpraznil. Zato je papež za novega soboškega škofa imenoval dr. Petra Štumpfa. 11 AKTUALNO Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj obiskala Ekonomsko šolo Karlo Vrataric Decembra lani je v danskem mestu Kopenhagen potekala mednarodna konferenca o podnebnih spremem-bah, ki se je je kot uradna delegatka Evropskega parlamenta udeležila tudi dr. Romana Jordan Cizelj, slo-venska evroposlanka. Slednja se je v začetku januarja udeležila okrogle mize o podnebnih spremembah in obnovljivih virih energije na mursko-soboški Ekonomski šoli. Uvodni del okrogle mize je pri-padel profesorici Ekonomske šole Evelini Katalinič, ki je spre-govorila o podnebnih spremem-bah in gostji dr. Romani Jordan Cizelj zastavila nekaj konkretnih vprašanj. Veliko so debatirali o težavah v energetiki. Jordan Cizeljeva meni, da primanjklja-ja ne moremo rešiti z vetrnicami ali sončnimi elektrarnami, zato po njenem mnenju prideta v po-štev le termoelektrarna ali še ena nuklearka, vendar pa bi predho-dno morali upoštevati vse vidi-ke, odločitev pa sprejeti šele po predhodnem preučevanju. Sama bi predlagala jedrsko elektrarno, ki ima manj izpustov, bi pa bilo treba poskrbeti za varno delova-nje in upoštevati socialni vidik. V debati so sodelovali tudi dijaki, ki so gostjo spraševali o učinko-viti rabi energije in podali svoj pogled na podnebne spremembe, eno od zanimivejših vprašanj pa se je glasilo, kaj lahko k zmanj-šanju izpustov toplogrednih pli-nov naša država sploh prispeva. »Res je, da se delež Slovenije v svetovnem merilu ne bo poznal, ampak svoj del odgovornosti moramo prevzeti,« je odgovorila Jordan Cizeljeva in podala nekaj podatkov. Povedala je, da je že dve leti največja onesnaževalka v svetovnem merilu Kitajska, pred tem pa so to bile Združene drža-ve Amerike, sledi pa Evropa. Ce bi upoštevali količino izpustov toplogrednih plinov na prebi-valca, ima Kitajska teh izpustov veliko manj, ZDA 22 ton na prebivalca, Evropa 10 ton, po-dobno tudi Rusija in Japonska. Ce primerjamo Združene države in Evropsko unijo, ima prva po-lovico manj prebivalcev, na drugi strani pa imajo več kot dvakrat več izpustov. 12. december 2009 je bil razgla-šen za svetovni dan ukrepanja, prav v tem času pa je v danskem mestu Kopenhagen potekala največja podnebna konferenca v zgodovini, kjer so razvite drža-ve obljubile milijardne pomoči revnim državam v boju proti globalnemu segrevanju, a le malo storile za zmanjšanje emi-sij toplogrednih plinov. Zaradi tega so bili okoljevarstveniki nad konferenco razočarani, slednja pa ni prepričala niti naše evropske poslanke. Vseeno pa meni, da ni razloga za pesimizem in da je sprejet dokument kljub vsemu zaveza, zato nekaj upanja tudi ostaja. Prešernova nagrada Sobočancu Vörösu Tadej Kirinčič Sebastjan Voros, študent podi-plomskega študija filozofije, iz Murske Sobote je za svoje di-plomsko delo s področja huma- nistike, ki je nastala pod men-torstvom prof. dr. Olge Markič in prof. Mirana Božoviča, pre-jel Prešernovo nagrado. Voros, ki je leta 2008 diplomiral na Filozofski fakulteti, smer filo-zofija in angleški jezik s književ-nostjo, je v svojem diplomskem delu z naslovom »Metuljeve preobrazbe: od substancialnega dualizma v novoveški filozofiji do dualizma lastnosti v sodobni filozofiji duha« proučeval razvoj dualističnih sistemov v filozofiji duha. Prejeta nagrada mu poleg denarne nagrade v znesku 500 evrov, po njegovem mnenju, pri-naša predvsem priznanje, da lah-ko tudi humanistika, v kolikor se svoje naloge loti resno in premi-šljeno, ponudi relevanten dopri-nos k obči vednosti. Diplomsko delo je sicer zaenkrat postavil na stranski tir, vendar ne izključuje možnosti, da nekoč ne bo služila kot osnova za monografijo, po-svečeno dualističnim sistemom. Sam svojo akademsko pot, kot pravi, želi nadaljevati na podro-čju filozofije duha, zadnje čase pa se vse več ukvarja tudi s filozofijo religije in filozofijo znanosti. Sicer je izmed dvanajstih kar osem univerzitetnih Prešernovih nagrad za diplomska dela bilo podeljenih za naloge naravoslov-no-tehnične smeri. 12 AKTUALNO Praznični december v Murski Soboti Darja Potočnik V Murski Soboti so se decembrske praznične prireditve začele s tradi-cionalnim Miklavževim sejmom, ki je potekal po mestnem središču in na Slovenski ulici. Praznično okrasitev mesta smo letos na mestni občini času in go-spodarsko-socialnemu položaju primerno izvedli v zmanjšanem obsegu in jo »prižgali« nekoli-ko kasneje kot minula leta. Za okrasitev krožišč in najožjega mestnega središča je občina letos namenila dobrih 6.600 evrov, kar je za skoraj 18.000 evrov manj kot minula leta. Praznično dogajanje se je nada-ljevalo v petek, 11. decembra, ko so Trg kulture napolnili otroci iz Vrtca Murska Sobota ter šolarji prve triade vseh osnovnih šol v občini. Ob božični glasbi in ra-janju so otroci okrasili smrečice z okraski, ki so jih sami izdelali. V petek, 18. 12., je na Trgu kulture potekala zabava za srednješolce, ki so se predstavili s svojimi glas-benimi skupinami. Vsaka srednja šola je prispevala svoj program in kljub temperaturam krepko pod ničlo so mladi uživali ob nastopih vrstnikov in jih veselo spodbujali. Predbožični teden je na Trgu kulture ob kozarcu tople pija-če in zvoku prazničnih melodij potekal v znamenju prireditev za vse generacije. Še posebej so na svoj račun prišli najmlajši, ki so si lahko ogledali različne predstave, ki jih je mestna občina priredila v sodelovanju z Društvom prijate-ljem mladine. Tudi letos je pred-šolske otroke, ki niso vključeni v vrtec, obiskal Dedek Mraz in jih obdaroval. Na Trgu kulture je potekal tudi božično-novoletni sejem, kjer so sodelovali tudi predstavniki Krajinskega parka Goričko in nekateri posamezniki, ki so obi-skovalcem na stojnicah pripravili pestro ponudbo božično-novole-tnih izdelkov. Prav tako pa se je na stojnicah predstavilo devet humanitarnih organizacij s svojimi dejavnost-mi in izdelki. Dogajanje na Trgu kulture so tako obogatili Center Sonček Murska Sobota, RK Slovenije - območno združenje Murska Sobota in Pomursko dru-štvo za boj proti raku, Slovenska filantropija - Hiša Sadeži druž-be, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, Papilot — center za pomoč žr-tvam kaznivih dejanj, Društvo upokojencev Murska Sobota, Varstveno-delovni center Murska Sobota, Mozaik ter Medobčinsko društvo invalidov. V torek, 22. decembra, so se z božično-prazničnim progra-mom predstavili mešani pevski zbor Černelavci, Vokalna sku-pina baptistične cerkve, Mešani pevski zbor Vladimir Močan Društva upokojencev Murska Sobota, mešani pevski zbor Chorus Murska Sobota in otro-ški pevski zbor binkoštne cerkve ter z ubranim petjem obiskoval-cem pričarali pravo praznično vzdušje. Kot leta poprej je bila v mestnem parku v veselje najmlajših in vseh mladih po srcu letos postavlje-na obogatena Pravljična dežela s pravljičnimi liki in elementi iz klasičnih pravljic. Praznični december smo v Murski Soboti zaključili s tra-dicionalnim silvestrovanjem na prostem v središču mesta. Za do-bro vzdušje sta letos poskrbela domača ansambla Blue planet in Sončna uprava. Tik pred polno-čjo je zbrano večtisočglavo mno-žico z dobrimi željami nagovoril župan Anton Stihec. Ob presto-pu v novo leto je sledil novoletni ognjemet. Ob vsem zapisanem pa smo prepričani, da fotografije, ki jih objavljamo v tej številki, največ povedo o toplih in nepozabnih trenutkih prazničnega decembra 2009 v Murski Soboti. 13 AKTUALNO Dobrodelna akcija Zbiranje igrač Vida Lukač V decembru je na Mestni občini Murska Sobota potekala akcija zbiranja igrač za darila otrok iz socialno ogroženih družin. Odziv na akcijo je bil izjemen! Naša so-delavka na vložišču občine je svo-je delovno mesto v dnevih pred prazniki delila s številnimi majh-nimi in velikimi igračami, ki so jih prinašali občani. Najprijetneje so nas presenetile ročno izdelane igrače od punčk iz blaga do doma zašitih oblačil za barbi punčke v lično izdelanih darilnih škatlah. Se posebej so se izkazali otroci iz vrtca Urška, ki so nam skupaj z vzgojiteljicama ponosno prinesli dve veliki škatli igrač, ki so ju skupaj s svojimi starši prinašali na zbirno mesto v vrtec. Po zaključku akcije smo zbra-na darila predali Območnemu združenju Rdečega križa Murska Sobota ter Centru za socialno delo Murska Sobota. Vsem, ki ste igrače z veseljem podarili, se najlepše zahvaljujemo v prepri-čanju, da ste z igračami osrečili veliko otrok in njihovih staršev in jim s tem polepšali praznične dni. Obnova hiše Kuminovih iz Kroške ulice Vida Lukač V prejšnji številki smo poročali o družini Kumin iz Kroške uli-ce, ki je v požaru skoraj izgu-bila streho nad glavo. Mestna občina Murska Sobota je s hi-tro in učinkovito dobrodelno akcijo pomagala družini, ki se je znašla v težki situaciji. S finančno pomočjo Mestne občine Murska Sobota, pri-spevki obrtnikov in podjetni-kov iz Območne obrtne zbor-nice Murska Sobota, sredstvi Rdečega Križa, Karitasa in po- močjo podjetij Arcont, Kema, Reflex in Elektronabava ter nekaterih posameznikov je hiša v teh dneh skoraj popol-noma nared za ponovno vseli-tev, manjka le še pohištvo, ki je bilo v požaru uničeno. Zato ob tej priložnosti po-sredujemo prošnjo družine Kumin, in naprošamo občane, ki bi lahko podarili kakšen kos pohištva, da se obrnete direk-tno na telefonsko številko 031 276 010. 14 AKTUALNO Nagrajenci natečaja za najlepšo praznično okrasitev v Mestni občini Murska Sobota Angelca Dokl-Mir V decembrski številki Soboških no-vin je bil razpisan javni natečaj za najlepšo praznično okrasitev stano-vanjskih hiš in stanovanj v Mestni občini Murska Sobota. Mestna občina Murska Sobota ima v božično novoletnem času zaradi praznične okrasitve še lepšo podobo. K temu po-leg občinske uprave prispevate predvsem posamezniki, ki okra-site zunanjost svojih bivališč. Ker cenimo vašo prizadevnost k bolj prazničnemu videzu naše občine smo se odločili, da to, tudi letos, simbolično nagradimo. Na osnovi prejetih predlogov si je 5. januarja posebna komisija, ki jo je imenoval župan ogledala prijavljene praznične okrasitve. Le-te so bile ocenjene po več kri-terijih, ki so zajemali izvirnost, usklajenost barv ter celovito usklajenost, uporabo naravnih materialov ter lastnoročno izde-lano okrasitev. V kategoriji stanovanjske hiš in okolice so nagrade prejeli: 1. mesto - 200 EUR Vlasta Recek Kajuhova ulica 14 Murska Sobota 2. mesto - 120 EUR Cvetka Živkovič Markišavci 41 Murska Sobota 3. mesto - 40 EUR Irena Van Cleemput Grajska ulica 12 Murska Sobota V kategoriji stanovanja oziroma njihova zunanjost ni bilo prijav, zato je komisija županu predla-gala, da se podeli tudi nagrada za 4. mesto v kategoriji stanovanj-skih hiš in sicer v višini 30 EUR, ki jo prejme: 4. mesto Miroslav Topič Ul. Generala Maistra 3 Murska Sobota Nagrajencem čestitamo in želi-mo veliko novih in izvirnih idej za naslednje praznične dni! 15 AKTUALNO Obisk starejših občanov v Domu starejših Rakičan Geza Grabar V duhu dolgoletne tradicije je poseb-na delegacija Mestne občine Murska Sobota pred božično-novoletnimi prazniki tudi letos obiskala in ob-darila varovance domov starejših iz svoje občine. Po podatkih mag. Rofine Bernjak, na mestni občini za-dolžene za socialno varstvo, tačas v domovih starejših kot javnih zavodih prebiva 93 občank in občanov. Največ jih je zaradi bližine doma v Domu starejših Rakičan, sicer pa so njihovi ob- čani vključeni v domsko varstvo v domala vseh krajih v regiji, kjer premorejo domove za starejše. Podžupan Jožef Casar in mag. Rofina Bernjak sta jih obiskala v Rakičanu, kjer jih je podžupan v skupnem prostoru v navzoč-nosti direktorice doma Vijole Bertalanič tudi nagovoril ter jim prenesel pozdrave in dobre želje ob bližajočih se praznikih tudi s strani župana in občinske uprave. Vsakemu osebno je de-legacija izročila tudi priložnostna praznična darila. Na koncu so v sproščenem pogovoru tudi zapeli nekaj božičnih pesmi ter se po- zopet srečajo, slovili z obljubo, da se drugo leto Dedek Mraz obiskal otroke v Bakovcih Aleksandra Grah Prihod Dedka Mraza in njegovih sne-žnih pomočnic so dočakali tudi otroci bakovske osnovne šole in vrtca, in sicer na predbožičnem rajanju. Prireditev je potekala kar v šolski dvorani, za program so poskrbeli otroci osnovne šole in vrtca, poleg otrok pa je v programu sodelovala tudi pev-ka Moira. Še najbolj so se pri-hoda Dedka Mraza razveselili najmlajši, ki so že nestrpno pri-čakovali darila. »Prireditev smo na pobudo vodstva KS Bakovci v letu 2008 nadgradili tako, da smo sklenili partnerstvo med krajevno skupnostjo, osnovno šolo in enoto vrtca Krtek ter ustanovili tripartitni organiza-cijski odbor, razširjen z vsako-letnim scenaristom, režiserjem in moderatorjem. Združili smo torej občinska in krajev-na sredstva ter se v dobrem vzdušju krajevno ustvarjalno povezali. Tokrat so največ od tega imeli naši otroci, kar je še posebej lepo. Ta formula je v Bakovcih v zadnjih treh letih že nekajkrat obrodila sadove. Ne glede na to, ali dogodek pri-pravljajo bodisi društva, bodisi šola in vrtec, ali župnija, je ve-dno zraven krajevna skupnost. Združeni smo močnejši,« je do- godek komentiral predsednik Krajevne skupnosti Bakovci Andrej Šajnovič. Silvestrski večer v Jakobovem naselju Helena Frumen Čeprav je naš vsakdanjik prežet z naglico in nimamo časa drug za drugega, smo si nekateri vzeli čas za druženje, stisk roke, topel objem. To je bilo na silvestrski večer v Jakobovem naselju, ki se ponaša z urejenostjo svoje okolice. Na ta večer smo se zbrali ljudje dobre volje - tisti, ki si želimo bližine, ki nismo le bežni znanci, temveč tudi prijatelji, tisti, ki nismo samotarji. Nazdravili smo novemu letu. Za prijetno vzdušje je poskrbel har-monikar, pijače in jedače pa tudi ni manjkalo. Na srečanje smo še povabili sosede iz Kroške ulice in Ulice Zorana Velnarja. 16 AKTUALNO Društvo upokojencev Murska Sobota: s smelimi načrti tudi v novem letu Geza Grabar Tudi v 63. leto delovanja stopa Društvo upokojencev Murska Sobota z zelo ambicioznimi in smelimi na-črti. V društvu z več kot tisoč člani - njihovo število s plačano članarino se je lani občutno povečalo, so v minulem letu dosegli vse zastavljene cilje, člani posameznih sekcij pa so vzorno opravljali svoje naloge, je delo v tem najmnožičnejšem društvu v mestni občini ocenila predsednica Angela Novak. V predstavitvi društvenih dejav-nosti je najprej izpostavila dejav-nost zdravstva in socialnega var-stva oziroma prostovoljstvo, ki se že vrsto let zelo uspešno vključuje v projekt »Starejši za višjo kako-vost življenja doma«. Okrog 30 prostovoljk, pravi Novakova, je med letom v Murski Soboti in krajevnih skupnostih Rakičan in Nemčavci obiskalo vse starej-še občane, stare nad 69 let. Med njimi so opravile ankete o njiho-vih potrebah, jim kako drugače pomagale, na razpolago pa so tudi za morebitne pogovore. »Skupaj z nevladnimi orga-nizacijami — Rdečim križem, Karitasom in tudi Mestno občino Murska Sobota, s katero nas že vrsto let vežejo zelo pristni odnosi in zelo dobro sodelovanje, z nji-hove strani pa smo za posamezne projekte deležni finančne pomo-či, obiskujejo zlasti ekonomsko šibkejše člane in jim vsaj dvakrat letno nudijo materialno pomoč v obliki živil,« nadaljuje predsta-vitev dejavnosti. Zelo vesela je, da se člani društva zelo aktivno vključujejo tudi v dejavnost v Hiši Sadeži družbe, ki je kot prva te vrste v Sloveniji v Ulici Štefana Kovača začela delovati konec lanskega septembra. V okviru programa omenjene inštitucije namreč člani društva vodijo po-samezne delavnice. Novakova, ki ob tem ne pozabi omeniti zahvale, ki jo je društvu mestna občina za izjemno poslanstvo na tem področju podelila v začetku decembra, je prepričana, da dobi-va prostovoljstvo nove razsežno-sti na domala vseh področjih. V tem smislu razkrije, da je v okviru društva z letošnjim letom za nji-hove člane in druge starejše na razpolago svetovalnica za social-na in pravna vprašanja, zato jih vabi, da se z vprašanji ali težavami s tega področja na sedežu dru-štva na Kocljevi 4 (za nekdanjim Domom tehnike) oglasijo vsak prvi četrtek v mesecu med 9. in 11. uro. Drugo zelo široko in plemenito področje delovanja je kulturna dejavnost, kjer deluje-jo mešani pevski zbor Vladimir Močan, li-kovna sekcija Mozaik in literarna sekcija. Z več kot petnajstimi na-stopi je tudi minulo leto zaznamoval pevski zbor, literarna sekcija je izdala že peti zbornik »Shojene poti«, z več kolonijami in razsta-vami pa so se izkazali tudi likov-niki. Vse bolj pa se krepi tudi dejavnost ročnih del, ki neguje tradicijo in kulturno dediščino domačega kraja. Predsednica ne pozabi omeniti, da so se člani društva s svojimi aktivnostmi na različnih podro-čjih kulturne dejavnosti predsta-vili tako na prireditvah v okviru društva v bližnji in daljni okolici ter tudi v tujini. Zelo pristno je sodelovanje zlasti s kolegi z Madžarskega. S športnimi dejavnostmi — od šaha, strelstva, balinanja, ribištva, kolesarstva, plavanja, gimnastike, ruskega kegljanja in pikada - pa v prvi vrsti skrbijo za rekreacijo in zdravo življenje svojih članov. Med letom se člani z različnimi panogami doma in v tujini ude-ležujejo številnih športnih srečanj in tekmovanj, nekatera pa pripra-vljajo tudi sami. Zelo pomembna prostočasna ak-tivnost članov Društva upokojen-cev Murska Sobota je tudi leto-vanje. Pod ugodnimi pogoji in v določenem časovnem terminu imajo člani po predhodnih prija-vah že vrsto let na voljo letovanje v Izoli ali Baški na Hrvaškem. Med letom po domovini in tuji-ni pripravijo številne izlete. V ta krog bi lahko uvrstili tudi orga- nizirano druženje v okviru spo-mladanskih in jesenskih pikni-kov. Gotovo ni odveč poudariti, da ima vsaka dejavnost svojega vodjo, pa tudi za različne športne panoge skrbijo različni člani. »V društvu spremljamo tudi sta-novanjsko problematiko članov, zanjo prav posebej skrbi komisija za stanovanjska vprašanja,« izpo-stavi Novakova. Kot smo že omenili, ob članarini pomemben vir finančnih sredstev za različne projekte z dotacijami zagotovi mestna občina, finančne podpore v okviru različnih pro-jektov pa so deležni še od Zveze društev upokojencev Slovenije. Predsednica društva Angela Novak, ki namenoma ni našte-vala dolgega in že razdelanega seznama aktivnosti društva in posameznih dejavnosti, člane vabi, da se oglasijo na sedežu dru-štva (Kocljeva 4) in se seznanijo s posameznimi programi. Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem, ki jim kakorkoli pomagajo pri izvedbi svojih programov, zlasti mestni občini, županu in celotni občinski upravi, pokrajinski zvezi društev upokojencev in medijem za spremljanje njihovih aktivno-sti. »Brez svojih zvestih in pridnih članov pa vsega tega ne bi bilo, zato velika hvala vsem njim in vsakemu posebej.« 17 AKTUALNO Hiša sadeži družbe v prazničnem mesecu Aleksandra Grah V prvi medgeneracijski hiši v Sloveniji je bilo pestro tudi decem-brsko dogajanje, saj so se v njej zvrstile številne delavnice in drugi pomembni dogodki. Cel december je bila na ogled razstava »Vstani in ukrepaj«, kjer je bilo predstavljenih 23 najboljših fotografij, ki na ta-kšen ali drugačen način skozi oko fotografskega objekti-va opozarjajo na vprašanja, povezana z revščino, bojem proti revščini in milenijskimi razvojnimi cilji. Omenjeni fotonatečaj je del projekta z naslovom »Udejstvovanje in spodbujanje pri obravnavi ra-zvojnih vprašanj (MEDIP)«, ki ga izvaja Slovenska filantropi- ja, Združenje za promocijo prostovoljstva, skupaj s petimi evropskimi nevladnimi organi-zacijami. V okviru te razstave je potekala tudi delavnica o milenijskih razvojnih ciljih, kjer so bili predstavljeni ak-tualni problemi, s katerimi se srečuje tako Slovenija kot pre-ostali svet. V Hiši v času veselega priča-kovanja niso pozabili niti na najmlajše, saj so v sodelova-nju s Centrom za socialno delo Murska Sobota priredili božično rajanje za otroke iz rejniških družin in jim tako polepšali praznične dni. V predprazničnih dneh so tako kot v mnogih drugih podjetjih, tudi v cvetličarni Florijana iz Nemčavcev obdarili otroke zaposlenih. Namesto poslovnih daril hrana za ptice Geza Grabar V družbi Veterinaria iz Murske Sobote, ki se v prvi vrsti ukvarja z veterinarsko dejavnostjo za vse kategorije živali in nudi vse stori-tve, povezane z njo, med drugim pa vodi tudi Malo hišo oziroma regijsko zavetišče za male živali, so se ob koncu lanskega leta odločili za ne-navadno potezo: namesto poslovnih daril so sredstva namenili za nakup oljne pogače, ki so jih v zelo kratkem času brezplačno razdelili med ljudi. Kot je povedal pobudnik ak-cije, veterinar Jože Črnko, so kupili in na sedežu podjetja v Markišavski ulici in na tržnici v Murski Soboti razdelili 1.500 kosov oljnih pogač za ptice. »Tudi med ljudmi je akcija naletela na zelo pozitiven od-ziv, rekoč, da se v tem kriznem času zelo redki, če sploh kdo, odločajo za takšne dobrodelne akcije, še manj pa med ljudi delijo stvari, ki so koristne za živali okrog nas. In ptice so zagotovo na prvem mestu,« je dejal Črnko, ki se je med do-brodelno akcijo oblekel kar v enega od dobrih decembrskih mož. Črnko še poudarja, da bodo glede na zelo dobre izkušnje akcijo zagotovo ponovili tudi ob koncu prihodnjega leta ter tudi na ta način spomni- li ljudi, da je v zimskem času pozornost treba nameniti tudi živalim v naravi. Najbolj ogro-žena in najštevilnejša skupina so prav ptice. 18 AKTUALNO Shema šolskega sadja na osnovni šoli IV Murska Sobota Jožica Stanko Shema šolskega sadja je nov ukrep skupne politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je, da bi učenci uživali več sadja in zelenjave. Hkrati pa z ukrepom želijo omejiti naraščanje pojava preko-merne telesne teže in debelosti pri otrocih. Debelost namreč povečuje tveganje za nastanek številnih bo-lezni sodobnega sveta. V šolskem letu 2009/2010 je Ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano v sodelova-nju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za zdravje nosilec ukrepa Shema šolskega sadja. Tudi na osnovni šoli IV Murska Sobota smo podali pri-javo za izvajanje ukrepa in bili izbrani, da nam Agencija RS za kmetijske trge povrne stroške za nabavo sadja in zelenjave, ki ju bomo učencem delili vsaj 20-krat v tem šolskem letu. Sadje in zelenjava sta zelo po-membni živili, saj vsebujeta veliko vitaminov, ki so zelo pomembni za naše zdravje, vsebujeta pa tudi veliko vode in vlaknin. Naše vodi-lo so tudi smernice za zdravo pre-hranjevanje. Zdrava prehrana je za otroke in mladostnike še toliko pomembnejša, ker je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološke-ga, psihosocialnega in kognitiv-nega razvoja posameznika. Našo šolo obiskujejo tudi učenci iz socialno šibkih družin, ki si ka-kovostnega sadja in zelenjave več-krat ne morejo privoščiti, pa tudi ozaveščenost o zdravi prehrani je zelo majhna. Naš cilj ob vključitvi v shemo je bil, da učence navadimo na vsako-dnevno uživanje sadja in zelenja-ve, vnos zadostne količine sadja in zelenjave v jedilnik, naučiti učence, da znajo sadje ponuditi - oprati, narezati, okrasiti. Na šoli so najprej stekle različne aktivnosti - prijava, načrt izvedbe Sheme šolskega sadja, izbira do-bavitelja, izvedli smo natečaj za oblikovanje plakata, ki bo vse ob-veščal, da smo vključeni v shemo, hišnik je izdelal stojnico, na kateri sadje ponudimo. Povezali smo se tudi z Zavodom za zdravstveno varstvo, ki je na šoli za učence pripravil delavnice Mavrični kro-žnik. 1. decembra pa se je začelo zares. Na ta dan smo prvič med učence razdelili sočne hruške in jabolka. Prav vsem so zelo teknili. Podpiramo takšne ukrepe, ki so v dobro naših najmlajših, in želimo, da bi razdeljevanje sadja in zele-njave zaživelo prav na vseh šolah - tako osnovnih kot tudi srednjih. Božična razstava in koncert v v Černelavcih Aleksandra Grah V Kulturno-turističnem društvu Černelavci so v tamkajšnjem vaško-gasilskem domu tudi letos pripravili božično razstavo in koncert. Kot vsa leta doslej so se tudi letos člani kulturno-turističnega dru-štva potrudili in v adventnem času pripravili enkratno božično-novoletno razstavo, ki je bila na ogled kar dva dni. Vsi razstavlje-ni izdelki so bili domače izdelave, letos pa so še posebej presenetili s postavitvijo prave božične vasi in velikanskega adventnega venca. Poleg tega so bili razstavljeni še božični okraski, praznične voščil-nice, izvezeni prtički, dekorativni elementi in sladko božično pe-civo. »Vsako adventno nedeljo smo se zbrali v dvorani vaškega doma, prižgali svečo na adven-tnem venčku in poslušali nastope pevskih zborov. Prejšnja leta smo sveče prižigali zunaj pred vaškim domom, letos pa smo se preselili v dvorano. In moram povedati, da se je naše prireditve udele-žilo dosti več ljudi kot prejšnja leta. Z obiskom sem zadovoljna, predvsem z božičnim koncertom in tudi z obiskom ob prižiganju svečk na adventnem venčku. Malo manjši je bil obisk razsta-ve, vendar še vedno zadovoljiv,« je povedala predsednica društva Joža Viher. Za vrhunec praznič- nega razpoloženja so poskrbeli z božičnim koncertom, na kate-rem so nastopili mešani pevski zbor Maranata Binkoštne cer-kve, stolni zbor Svetega Nikolaja Murska Sobota in mešani pevski zbor Černelavci. »S prireditvami želimo krajanom in seveda tudi drugim obiskovalcem, ki so vlju-dno vabljeni na naše prireditve, vsaj malo popestriti vsakdanjik in jim podariti nekaj za dušo, če jim že drugega ne moremo dati,« še dodaja Viherjeva. Tudi v letu 2010 načrtujejo več prireditev, prva med njimi bo že 8. marca ob dnevu žena. 19 JAVNE OBJAVE Zapisnik sestanka upravljavcev vodnih virov Pomurja, z dne 03.12.2009 Osnovni vir pitne vode v Pomurju je podtalnica, ki se večinoma brez posebne obdelave črpa v vodovodna omrežja. Kvaliteto pitne vode določata Pravilnik o pitni vodi in notranja kontrola po sistemu HACCP. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontro-lo (HACCP) odvzema vzorce za redne mikrobiološke in kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se spreminjata glede na vzrok in lokacijo. VODOVODNI SISTEM 2008 2009 Metolaklor-ESA (μg/l) Metolaklor-OXA (μg/l) Metolaklor-ESA (μg/l) Metolaklor-0XA (μg/l) MV M. Sobota 0,22 <0,10 0,12; 0,28 <0,10 MV Ljutomer-Lukavci 0,90 <0,10 1,70; 1,50; 1,10 0,30; 0,24; 0,15 MV Ljutomer-Mota 0,470 <0,10 0,51 <0,10 MV G. Radgona-omrežje G. Radgona 3,10 <0,10 3,00 <0,10 MV G. Radgona- omrežje Radenci 3,10 <0,10 3,00 <0,10 VV Noršinci 1,20 0,130 1,40 0,16 W Gradišče 0,17 <0,10 * * VV Krajna 2,50 0,140 * * W Rankovci 0,150 <0,10 * * VV Petanjci 0,890 <0,10 2,10 0,38 VV Vanča vas 0,180 <0,10 0,31 <0,10 VV Borejci * * 1,30 0,11 VV Sodišinci - M, Petrovci * * 0,16 <0,10 VV Gorica 1,60 <0,10 * * VV Ivanci 1,00 <0,10 * * VV Turnišče 0,430 <0,10 0,51 <0,10 VV Kobilje 2,00 <0,10 2,30 <0,10 VV V. Polana 0,480 <0,10 0,61 <0,10 VV M. Polana 0,230 <0,10 0,18 <0,10 VV Dobrovnik 0,390 <0,10 0,40 <0,10 VV Strehovci * * 0,32 <0,10 VV Hotiza 0,450 <0,10 0,73 <0,10 Iz ocene tveganja, ki jo je izdelal ZZV Maribor, je razvidno, da glede na do sedaj znane toksikološke podatke o vplivu metolaklora, S - metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA na zdravje ljudi ter glede na razpoložljive podatke o koncentracijah teh spojin v pitni vodi, se ocenjuje, da izmerjene koncentracije na pipi uporabnika in posledični vnosi v organizem v primeru oskrbe s pitno vodo na območju Pomurja, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, vključno z malimi otroci in dojenčki, in s tem pomembnega javno zdravstvenega problema, saj vnos, ob upoštevanju najvišjih izmerjenih koncentracij na pipi uporabnika in izračunu vnosa metolaklora, S- meto-laklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA preko vode v skladu z metodologijo svetovne zdravstvene organizacije (WH0), ne preseže 10 % skupnega dnevnega vnosa (TDI). Ugotovljene vrednosti so sicer višje od predpisanih, so pa tudi precej nižje od priporočil svetovne zdravstvene organizacije, ki je za pitno vodo določila mejno vrednost 10 (μg/l) in temelji na dopustnem dnevnem vnosu 3,5 pg/kg telesne teže. Nadzor nad metolaklorom in njegovimi metaboliti s Pravilnikom o pitni vodi ni eksplicitno določen, kljub temu se upravljavci vodovodnih sistemov Pomurja, v katerih je bila v okviru državnega monitoringa ugotovljena njegova povišana vrednost trudimo, da bi našli ustrezne rešitve. Vsi v preglednici navedeni re-zultati namreč predstavljajo neskladnost s Pravilnikom o pitni vodi. Največja Največji problem pitne vode v Pomurju predstavljajo nitrati in pesticidi. Med pesticidi je to zlasti atrazin, katerega uporaba ni več dovoljena, zato se nje-gove koncentracije že nekaj časa znižujejo. Zamenjujejo ga drugi pripravki, zlasti na bazi metolaklora. Upravljavci vodovodnih sistemov Pomurja ugota-vljamo, da sta njegova metabolita metolaklor ESA in metolaklor OXA prisotna v podtalnici in se občasno pojavljata tudi v pitni vodi. Njuna vsebnost v pitni vodi, ugotovljena v okviru državnega monitoringa v letih 2008 in 2009, je razvidna iz spodnje preglednice. VODOVODNI SISTEM 2008 2009 Metolaklor-ESA Metolaklor-0XA Metolaklor-ESA Metolaklor-OXA (μg/l) (μg/l) (μg/l) (μg/l) W Črenšovci 0,310 <0,10 0,39 <0,10 W Žižki 0,910 <0,10 1,00 <0,10 W Dol. Bistrica 0,140 <0,10 0,17 <0,10 W Gor. In Sr. Bistrica <0,10 <0,10 0,13 <0,10 W Trnje 0,820 <0,10 0,83 <0,10 W Dokležovje <0,10 <0,10 0,15 <0,10 W Melinci <0,10 <0,10 0,25 <0,10 VV Apače 0,15 <0,10 0,68 <0,10 W Odranci 0,510 <0,10 0,54 <0,10 Vod. sistem Beltinci 0,330; 0,320 <0,10 <0,10 0,330; 0,350 <0,10 <0,10 W Mala Nedelja 0,280 0,120 <0,10 <0,10 W Bučečovci 0,220 <0,10 0,27 0,17 W Hrastje mota * * 0,89 <0,10 W Sovjak I. * * 0,16 <0,10 VV Trdkova * * 0,71 <0,10 W Mlajtinci * * 2,70 <0,10 W Stavešinci * * 0,74 <0,10 W Bunčani * * 0,93 <0,10 * občasni monitoring ni bil izvajan ovira so neurejene pravne podlage o varovanju vodnih virov, kar omejuje ukrepanje ustreznih inšpekcijskih služb. Problematika reševanja teh odstopanj je precej zahtevna tako s tehnološkega kot tudi finančnega vidika ter presega možnosti in kompetence upravljav-cev vodovodnih sistemov Pomurja, zato pozivamo vse pristojne institucije (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kme-tijstvo), da pospešijo postopke za izgradnjo Pomurskega vodovoda, oziroma čim prej zagotovijo ustrezne pravne podlage glede zaščite vodnih virov in nudijo ustrezno strokovno pomoč upravljavcem vodovodnih sistemov v tem delu države. Zapisnik pripravila: Jožica Goričanec in Boris PetricUpravljavci vodnih virov Pomurja: Komunala G. Radgona, G. Radgona; Radenska d.d., Radenci; SIM Radenci d.o.o., Radenci; KSP Ljutomer d.o.o., Ljutomer; Vodovod Murska Sobota, Murska Sobota; Komuna Beltinci d.o.o., Beltinci; Občina Odranci, Odranci; Občina Črenšovci, Črenšovci; Občina Apače, Apače; Občina Turnišče, Turnišče; Občina Tišina, Tišina; Občina Velika Polana, Velika Polana; Občina Kobilje, Kobilje; Občina Dobrovnik, Dobrovnik; Občina Puconci, Puconci; Občina Kuzma, Kuzma; KS Noršinci, Noršinci pri M. Soboti; KS Dokležovje, Dokležovje; KS Melinci, Melinci; KS Tešanovci, Viktor Časar Mlajtinci; KS Hotiza, Hotiza. 20 brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: www.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. Soboško drsališče Opazili smo da v Murski Soboti nimamo drsališča. In smo se malo pogovarjali. In smo re-kli, da vam bomo pisali, ker ne vemo, kje se bodo otroci igrali. In bi vas radi prosili, da naredite čim večje, no ne, največje kar se da drsališče. Prosimo vas! Odgovor občinske uprave: Spoštovani, odgovor v zvezi z drsališčem v Murski Soboti, vam je pripravila Nada Cvetko Torok, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in pro-stor ter gospodarske javne službe na mestni občini: »Pozdravljeni, najprej hvala za vaše vprašanje. Drsališče v Murski Soboti je bilo več let postavljeno na območju BTC, upravljavec drsališča je bilo podjetje Komunala Murska Sobota. V začetku odprtja je bilo drsališče dobro obiskano, potem pa se je z leti obisk drsališča zmanjšal. Drsališče je v zadnjih letih delalo z izgubo, v letu 2009 je bilo po-trebno iz občinskega proračuna pokriti izgubo za obratovanje drsališča za leto 2008 v višini 79.504,70 EUR. Trenutno je že ugotovljena izguba, ki jo beleži Komunala Murska Sobota za leto 2009 (januar-marec) v vi- šini 33.610,14 EUR. Glede na trenutno gospodarsko situacijo in vsesplošno pomankanje sredstev, smo se odločili, da zaenkrat dr-sališča ne odpremo. Razmišljamo pa, da bi v centru mesta postavili drsališče iz umetne mase, ki bi bilo sicer manjše, za obratovanje pa ne potrebuje elek-trične energije in vode, ki predsta-vljata velik strošek za obratovanje sedanjega drsališča.« S prijaznimi pozdravi. Preureditev križišča Lendavska-Markišavska- Norišinska Spoštovani! Drugega decembra letos ste objavili razpis za izgradnjo kro-žišča namesto semaforjev na križišču Lendavska-Markišavska-Noršinska. Podpiram nove in-vesticije ampak ta se mi ne zdi prioritetna in tudi ne potrebna. Za ocenjeno vrednost 700.000€ z ddv bi raje dokončali kole-sarsko stezo na Markišavski od Merkurja do Markišavcev ter zgradili krožišče na Markišavski pri Ziveksu saj cesta mimo ko-pališča postaja zaradi izogibanja preobremenjeni Lendavski in Industrijski čedalje bolj obre-menjena in nevarna. Se pa strinjam, da je bila popol-noma zgrešena izgradnja sema-forjev na sosednjem križišču za Hofer in Voegele. Verjetno tega ni financirala naša občina, bi pa lahko sodelovala pri odločitvi. V želji po pametnih odločitvah vas lepo pozdravljam. Odgovor občinske uprave: Pozdravljeni, odgovor vam je pripravila vod-ja oddelka za okolje in prostor mestne občine Nada Torok. Navajamo: »Hvala za vašo pri-pombo. Ureditev krožišča na Markišavski in Noršinski cesti je prioritetna investicija Mestne občine Murska Sobota. Projekt je bil uvrščen v Načrte razvoj-nih programov občine na podlagi Prometne študije mesta Murska Sobota in zahteve ob sprejema-nju prostorskega akta za obmo-čje izgradnje trgovskega centra Merkur. Soinvestiranje navede-nega krožišča je tudi obveza, ki je bila dana investitorju družbi Merkur, na podlagi posebne po-godbe z Mestno občino Murska Sobota in financira večji del iz-vedbe projekta. Z dokončanjem izgradnje izvennivojskega križa-nja železnice z Lendavsko cesto in izgradnjo krožišča z Industrijsko cesto ( obe investiciji predvide-vamo dokončati v mesecu maju prihodnjega leta), se bo na tej zelo prometni Lendavski cesti, po kateri vozi cca 18.000 vozil na dan, zagotovila večja pretočnost prometa, predvsem pa zagotovila večja varnost vsem udeležencem v prometu. Prav tako je predvide-na izgradnja krožišča pri trgovini Vögele in Hofer v skladu z danimi obveznostmi investitorju v pro-storskem aktu za poslovno trgovski center na Noršinski, katero obmo-čje se prometno prav tako navezu-je na Lendavsko cesto. Izgradnja je predvidena v letu 2010. Kar se pa tiče drugih investicij, ki ste jih navedli v vašem opažanju, pa je v Načrtu razvojnih programov občine predvidena tudi izvedba kolesarske poti od Merkurja do Markišavec, v letu 2010 je pla-nirana izdelava projektne doku-mentacije, v naslednjih letih pa izgradnja. Seveda bo potrebno prej pridobiti tudi zemljišča za gradnjo. Ureditev križišča na Markišavski cesti pri trgovini Zivex, je delno predvidena že na-slednje leto (samo razširitev vo-znega pasu) v sklopu preplastitve Markišavske ceste, ki pa je držav-na investicija. Mestna občina si prizadeva doseči, da bi se v celoti rekonstruiralo navedeno križišče, zato je bila dana tudi zahteva v sklopu priprave prostorskega akta za elektrifikacijo železniške proge. Zaenkrat zahteva ni bila sprejeta.« 21 KULTURA Živahen utrip v Galeriji Murska Sobota V Galeriji Murska Sobota se je v za-dnjih mesecih minulega leta ustavilo precej obiskovalcev, ki so si želeli ogledati razstavo akademskega slikarja in Prešernovega nagrajen-ca Gustava Gnamuša, pritegnila pa jih je tudi izobraževalna ponudba, ki smo jo ob omenjeni razstavi pripravili. 26. novembra smo organizirali predavanje Roberta Inhofa, direk-torja Galerije Murska Sobota. V njem je predstavil delo dveh zna-menitih slikarjev, Friedricha in Rothka. Caspar David Friedrich je eden vodilnih slikarjev nemške romantike, Mark Rothko pa je eden najvidnejših in najpomemb-nejših predstavnikov abstraktnega ekspresionizma. V predavanju se je Inhof osredotočil na soočenje del obeh umetnikov, pojem so-rodnosti pa je tematiziral skozi problematiziranje slike kot medi-tativnega polja, praznine in rela-cije med mikro- in makrokozmo-som. S takšnim tematiziranjem je Inhof izpostavil tudi problem, ki ga je Robert Rosenblum imenoval »severnjaška romantična tradici-ja«, ter v duhu te tradicije posku-šal poiskati sorodnosti s pričujočo razstavo Gustava Gnamuša in po-sameznimi slikarji iz Prekmurja. Zaradi povečanega zanimanja je Inhof predavanje ponovil 10. de-cembra. S tovrstnimi predavanji iz zgodovine likovne umetnosti si v Galeriji želijo približati ume-tnost širokim množicam in veseli smo, da smo pri obiskovalcih na-leteli na velik odziv. Galerija Murska Sobota je bila v zadnjih novembrskih dneh tudi izletna destinacija kolektiva lju-bljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, katere član je tudi Gustav Gnamuš, ki je v Galeriji prav takrat razstavljal. V veseli december pa je Galerija zakorakala z že tradicionalno ponudbo v okviru 3. decembra - tega veselega dneva kulture. Dopoldansko in popoldansko javno strokovno vodstvo sta bili dobro obiskani, prišlo pa je tudi nekaj najavljenih skupin in ob koncu dne je statistika pokazala 112 obiskovalcev. Isti dan se je pričela še akcija krašenja novole-tne jelke na Trgu kulture, nad ka-tero je že drugo leto zapored bde- la galerijska informatorka Jelka Geder-Kosi. V akciji so sodelovali osnovnošolci, ki so tudi letos pod mentorstvom prizadevnih likov-nih pedagogov murskosoboških osnovnih šol izdelali okraske iz žgane gline. Tovrstno okraševanje z naravnimi materiali je bilo zgled tudi številnim drugim instituci-jam. Osnovnošolcem smo tako v novembru kot v decembru po-nudili tudi likovne delavnice, ki sta jih vodila kustodinja Tamara Andrejek ter likovni pedagog Matjaž Geder. Živahnega utripa, ki ga obiskoval-ci z vse pogostejšimi obiski zago-tavljate, si v Galeriji želimo tudi v tem letu in vas hkrati vabimo na ogled prve letošnje razstave slik koroškega slikarja in pesnika Gustava Januša, ki bo na ogled do 27. januarja. Irma Brodnjak, kustodinja, Galerija Murska Sobota Poleg svojega poslanstva so v Galeriji Murska Sobota v mi-nulem letu vrata svojega hrama odprli tudi drugim organi-zatorjem dogodkov in tako obiskovalcem omogočili kulturne užitke, ki jih sicer zaradi obnove stare kinodvorane v Murski Soboti ne bi mogli biti deležni. Za njihovo gostoljubnost iti pomoč se zaposlenim v imenu vseh obiskovalcev in tudi organizatorjev najlepše zahvaljujemo. 22 KULTURA Prvi letos v Galeriji razstavlja Gustav Januš Karlo Vratarič V Galeriji od sedmega januarja raz-stavlja slikar Gustav Januš, ki živi in ustvarja na avstrijskem Koroškem. Razstava bo odprta do 27. januarja. Prva letošnja razstava v Galeriji Murska Sobota je plod sodelo-vanja s Koroško galerijo likovne umetnosti iz Slovenj Gradca, saj je lani na Koroškem razstavljal pomurski slikar Mirko Rajnar, tokrat pa ima razstavo v Pomurju Gustav Januš. Gre za pregledno razstavo zadnjega obdobja, saj se je v začetkih svojega ustvarjanja umetnik ukvarjal z drugačnimi likovnimi pristopi, od leta 1987 pa se je vzporedno s spreminjanjem tudi svojega pesniškega jezika spu-stil v svet abstraktne umetnosti. »Osnova slikarskega jezika so na-rava in naravne organske oblike, ki pa so preoblikovane v nekem ritmu tipično modernističnega likovnega jezika in izpeljane v ce-lovito januševsko likovno zgodbo. Tukaj v Murski Soboti je izbor del, ki smo jih v lanskem letu pripra-vili za razstavo, nekoliko skrčen, vendar pa še vedno v kronološkem pregledu pokaže ustvarjalni lok od leta 1987 do danes,« je o Janušu in njegovi razstavi povedal direktor Koroške galerije Marko Košan. Kot že rečeno, se Januš poleg sli-kanja ukvarja tudi s pesništvom in je doslej izdal že devet pesniških zbirk, ki jih je Mohorjeva založba iz Celovca ob Januševi sedemde- setletnici, ki jo je praznoval lani, zbrala v pesniški zbirki »Barve«, in to v slovenskem in nemškem jeziku. Umetnik je bil rojen v Selah, danes pa živi in ustvarja na Breznici pri Podrožci. V svoji po-klicni karieri je deloval tudi kot učitelj slovenščine, risanja, fizi-ke in matematike na Koroškem. Prav zaradi poučevanja fizike se na njegovih slikah pogosto pojavljajo črne lise, ki ponazarjajo črne lu-knje. Avtor si slednje razlaga, da za njimi morda ni nič, morda pa je za njimi nek nov svet, tako da gre za nihanje med vidnim in nevidnim. Razstava več kot šestdesetih del bo na ogled do 27. januarja. SENCA TVOJGA PSA glasbeno-gledališki dogodek Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Mestna Občina Murska Sobota prirejata DOBRODELNI GALA BALETNI VEČER 23 grajska dvorana, 19. januar 2010 ob 19. uri Športna dvorana Ekonomske šole Murska Sobota 23. januar 2010 ob 19.30 KULTURA Zmagovalna pesem leta 2009 Letos je že drugič zapored na izboru pesmi leta Radia Murski val zmaga-la pesem Vedrana Franca Husarja »Neznanka«. Vedran Franc Husarje znano ime pomurskega glasbenega prostora, mnogi ga poznajo kot usta-novitelja skupine Kri, ki je delovala dobrih deset let. Po kratkem predahu se je znova vrnil na glasbeno sceno, v mi-nulem letu je izdal samostojno zgoščenko, na kateri je več hitov, med njimi najbolj odmevajo »Mokoš«, »Magda«, »Golobica bejla« in druge. Njegove pesmi pa se večkrat znajdejo tudi na prvih mestih glasbenih lestvic. Že drugo leto zapored je zmagal na izboru murske pesmi leta, ki jo vsako leto prireja Radio Murski val. Med letošnjim izborom je bilo poslušalcem na voljo kar pet različnih pesmi Vedrana Franca Husarja. Poslušalci so za zma-govalko izbrali »Neznanko«, ki jo mnogi poslušajo že več kot 25 let. Pesem mnogim obuja nostalgične spomine, saj je bila napisana že leta 1983. Husar v domačem okolju velja za velikega domoljuba in ozna-njevalca prekmurskega narečja in kulture — in takšne so tudi njegove pesmi. Kot sam pravi, je njegov največji uspeh takrat, ko njegove pesmi ljudem seže-jo do srca. »Tudi lokalni mediji bi lahko dali večji poudarek in pomen nečemu, kar ohranja v zavesti ljudi domači jezik, kul-turo in zavedanje o tem, kar smo. Da tudi mi lahko drugim ponudimo nekaj, za kar lahko rečemo, da je zares naše,« je po-vedal Husar. Koncert ob zaključku leta Aleksandra Grah Ob izteku leta 2009 se je v predbo-žičnem času zvrstilo več prazničnih koncertov, eden izmed njih je bil tudi koncert Prekmurske godbe Bakovci. Potekal je 20. decembra v športni dvorani Osnovne šole Bakovci. Z božično-novoletnim koncertom so člani bakovske godbe uspešno zaključili konec leta. Koncertni re-pertoar je bil predvsem praznično obarvan, godbo so spremljale tudi mažoretke, ki so se tokrat pred-stavile v novi podobi. Kot gostja koncerta je z godbo in s samostoj-nim nastopom nastopila priznana vokalistka Ingrid Müller. Zaigrali so tudi naj mladi glasbeniki in pa otroci vrtca Krtek Bakovci. Literarni natečaj »dobrota - kruh za življenje« V okviru tedna z naslovom Teden s svetim Miklavžem 2009, ki je potekal v stolni župniji Murska Sobota, so se ob večerih vsak dan zvrstili razni dogodki, ki so se začeli s sveto mašo in nadaljevali s teolo-škimi predavanji priznanih stro-kovnjakov, kot so opat iz Stične dr. Anton Nadrah, mag. Bogdan Žorž, dr. Alojzij Snoj in dr. Peter Štumpf. Vse se je zaključilo na Miklavževo nedeljo, ko je prekmurski rojak dr. Jožef Smej obhajal diamantno mašo. Potem pa so bile podeljene nagrade nagrajencem literarnega natečaja, ki ga je stolna župnija raz-pisala na temo »Dobrota - kruh življenja«. Literarne stvaritve so lahko obsegale prozo ali poezijo, vsa prispela dela je pregledala in ocenila tričlanska komisija. Dela so bila zelo izvirna, predvsem pa so izražala osebnostno izkušnjo z do-broto. Nagrajenci so prejeli prizna-nja in knjižne nagrade. V kategoriji odraslih je bila naj-bolje ocenjena Štefka Bohar za delo »Mati in kruh«, druga je bila Otilija Kreft za delo »Prošnje«, tretja pa Dominika Tibaut za delo »Ljubljanski brezdomci«. V kategoriji otrok in mladih je prvo mesto osvojila Julija Fajhtinger z delom »Dobrota je sveta obraz«, drugo mesto Sandra Titan za delo »Dobrota«, tretje mesto pa je osvo-jil Benjamin Vitez za delo z naslo-vom »Dobrota«. Dominika Tibaut 24 ŠPORT Murskosoboške odbojkarje zaustavili šele državni prvaki Karlo Vrataric Odbojkarski klub Galex-Mir je z uvr-stitvijo v finale slovenskega pokala dosegel največji uspeh v zgodovini kluba na pokalnem tekmovanju. Ni manjkalo veliko, da bi v finalu premagali tudi državne prvake in udeležence evropske lige prvakov ACH Volley z Bleda, srečno zmago pa je Blejcem prinesla predvsem njihova daljša klop. »Glede na sestavo ekipe in fi-nančne zmožnosti smo dose-gli velik uspeh. Že to, da smo se prebili mimo četrtfinala, kjer smo izločili Salonit iz Anhovega, ki ima na razpola-go večje število igralcev in več denarja, je bilo presenečenje na odbojkarski sceni,« pravi tre-ner odbojkarjev Galex-Mira Dejan Fujs. Na poti do finala so najprej v osmini finala po-kala izločili Krko z rezultatom 3:0, težje pa je bilo v četrtfi-nalu proti Salonitu. Oboji so dobili tekmo na domačem te-renu s tesnim rezultatom 3:2, v polfinale pa so napredovali Sobočani. V polfinalu so se nato pomerili proti Kamniku in zmagali prav tako s 3:2. Uvrstitev v finale slovenskega pokala je bila presenetljiva, saj ima trener Fujs na razpolago sedmerico igralcev in le eno menjavo, preostali rezervni igralci pa so kadetski igralci, ki še nimajo izkušenj za na-stopanje na najvišji ravni. V finalu so si želeli igrati proti klubu ACH Volley z Bleda, kar se jim je tudi uresničilo. »Veselje je bilo nepopisno že zaradi same uvrstitve v fina-le, po koncu finala pa je ostal grenak priokus. Mislim, da so bili Blejci praktično na kole-nih, saj smo narekovali ritem igre v vseh petih nizih. Nekako so se nam v zadnjih treh vsake toliko časa izmuznile točke in na koncu je ACH Volley zaslu-ženo zmagal, s kančkom sreče pa bi lahko zmagali tudi mi,« pravi razočarani Fujs. Ne glede na vse je tudi prva uvrstitev v finale pokala velik uspeh, ob-staja pa tudi možnost nasto-panja v evropskem pokalu v prihodnji sezoni v primeru, da ACH Volley obdrži naslov državnega prvaka. Tudi v državnem prvenstvu klubu iz Murske Sobote kaže dobro, saj so tri kroge pred koncem prvega dela prvenstva na četrtem mestu. »Pred za-četkom sezone je bil cilj uvr-stitev med prve štiri ekipe, ki pomeni napredovanje v tako imenovano modro skupino, kjer se jim priključita še eki-pi iz Interlige — ACH Volley in Salonit. To tekmovanje bo letos zelo zanimivo, saj je šest ekip dokaj enakovrednih,« meni Fujs. Obstaja pa še teo-retična možnost, da se Galex-Mir ne bi uvrstil v ligo za prva-ka, a tak črni scenarij je le malo verjeten. Devet točk prednosti pred ljubljansko Olimpijo, ki bi morala zmagati vse preostale tri tekme, ob tem pa mursko-soboški klub ne bi smel dobiti več niti ene od treh tekem, bi moralo zadostovati. Dve od treh tekem bodo odbojkarji Galex-Mira odigrali na doma-čem terenu, želja klubskega vodstva pa je osvojiti čim več točk, ki se nato prenesejo v drugi del prvenstva. 25 ŠPORT Januarja začetek 19. državnega prvenstva v dvoranskem hokeju Karlo Vratarič V Murski Soboti bo v januarju in februarju ob vikendih ponovno po-tekalo državno dvoransko prvenstvo v hokeju na travi, ki ne bo več zgolj priprava na novo sezono, ampak je tekmovanje iz leta v leto bolj zani-mivo in obiskano. 19. državno prvenstvo bo tako kot vsako leto potekalo v dvo-rani tretje osnovne šole, začelo pa se bo 17. januarja. Drugi in tretji turnir bosta na sporedu 24. in 31. januarja, zaključni turnir pa 14. februarja, ko bodo znani zmagovalci v kategorijah do 10, 12, 14 in 16 let, mladincev, čla-nic in članov. »Za trditev, da je hokej na travi pomemben zgolj poleti in da je dvoranska izvedba zgolj zato, da se zadrži občutek pri delu z žogico, že dolgo ne drži več. Dvoransko igranje se je namreč pri nas in zlasti po svetu prijelo kot odličen nadomestek igranja na prostem, predvsem pa je igra zaradi dinamičnosti, več zadet-kov in pomembne vloge domi- selnosti postala zelo atraktivna tudi za mlade in stare. Prav zato v zadnjih letih tudi naši hokejisti posvečajo temu obilico pozor-nosti, obenem pa je zmagovalec nagrajen še z možnostjo igranja v evropskem pokalu,« pravi vodja tekmovalne komisije pri Zvezi hokeja na travi Slovenije Jože Črnko. Obljubljena pomoč za razvoj hokeja na travi Karlo Vratarič Decembra lani je Zvezo za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, obiskal predstavnik Svetovne hokejske federacije Hughes Norman, ki je zadolžen za razvoj in napredek hokeja v Evropi. Obisk je trajal tri dni, po videnem pa je bil Anglež prijetno presenečen in je obljubil pomoč za dodaten razvoj tega športa. 57-letni Anglež Hughes Norman se je prvi dan obiska sestal s se-kretarjem Zveze za hokej na tra-vi Slovenije Zoranom Zrimom, naslednji dan je bil posvečen izobraževanju slovenskih trener-jev, ki delajo z otroki. Pri tem je bil prijetno presenečen nad znanjem, ki so ga prikazali ho-kejski nadobudneži ob izvedbi seminarja. Norman je našim hokejskim učiteljem podal več koristnih informacij, zlasti tiste, kako hokej približati osnov-nim šolam in kako ga narediti prepoznavnejšega. Zadnji dan obiska je bil name-njen razgovoru s slovenskimi hokejskimi delavci o prihodno-sti slovenskega hokeja in vlogi ZHNTS pri tem. Normanu so predstavili celotno problemati-ko delovanja, kronične finančne probleme in težave z organizaci-jami raznih hokejskih prireditev, sam pa se je pozanimal, kako je urejena birokracija in kakšno je delo z reprezentanco. Po razgo-voru je za delo v prihodnje oblju-bil pomoč v obliki seminarjev in svetovanja pri raznih prireditvah, na razpolago pa je tudi nekaj ho-kejske opreme. Ob koncu sestanka, ki se ga je udeležil tudi kandidat za no-vega predsednika zveze Ivan Krumperšek — že nekaj let zveza nima predsednika in jo vodi le sekretar, so določili tudi datum za prvo izobraževanje trenerjev. To bo potekalo že v mesecu aprilu, trenerje pa pripelje prav Svetovna hokejska federacija. 26 ŠPORT Atletski klub Panvita: naj atleta Tina Jureš in Aleš Zver Geza Grabar Z izjemno bero kolajn z najpomemb-nejših - državnih tekmovanj - 20 zlatih, 33 srebrnih in 34 bronastih ali kar 19 več kot v letu 2008, so atletinje in atleti murskosoboškega kluba minulo leto sklenili z najve-čjimi tekmovalnimi uspehi doslej. Odličja je osvojilo kar 29 posameznic oziroma posameznikov, vseh skupaj - vključno z atletsko šolo, pa jih je v klubu nekaj čez sto. Da bi nagradili najboljše, po dru-gi strani pa k dobrim dosežkom motivirali tudi druge, se je vod-stvo kluba odločilo, da bo tudi letos podelilo nagrade za najbolj-še. V posebnem glasovanju so jih izbrali športni novinarji, športni delavci, njihovi trenerji in člani upravnega odbora kluba. Na posebni prireditvi, ki je bila tudi neformalno druženje ob koncu leta, so člani kluba, nji-hovi starši,trenerji in drugi naj-prej prisluhnili predavanju prof. dr. Milana Čoha, na Fakulteti za šport v Ljubljani predstojnika katedre za atletiko in člana ka- tedre za biomehaniko športa, o treniranju mladih atletov, zatem pa so razglasili najboljše. V ženski konkurenci je bila po pričakovanju najboljša šprinter-ka Tina Jureš, ki je tekmovala v članski in mlajši članski katego-riji. Je kategorizirana športnica državnega razreda in državna prvakinja na 100 in 200 m med mlajšimi članicami, osvojila je kolajne v absolutni članski kon-kurenci, je državna reprezentant-ka in stalna članica ženske član-ske štafete na 4 x 100 m. Za leto 2009 ima v Sloveniji v teku na 100 m (11,69) in 200 m (23,70) tretji rezultat sezone. Svoj vrhu-nec je dosegla z devetim mestom in novim osebnim rekordom na evropskem prvenstvu za mlajše članice. Na drugo mesto se je uvrstila tekmovalka na srednje proge Anja Benko, ki tekmuje v mla-dinskih in pionirskih kategorijah in je lani v klubu osvojila največ medalj, na tretje pa njena vrstni-ca — šprinterka Urška Jelenovec. Obe sta prav tako kategorizirani športnici, in sicer mladinskega razreda. Najboljši atlet v klubu za leto 2009 pa je postal Aleš Zver, ki je tekmoval v mladinskih kate-gorijah in je tudi za minulo leto večkratni državni prvak v tekih na srednje proge, v klubu pa je v letu 2009 osvojil največ kolajn med atleti. Kot športnik mla-dinskega razreda je tudi državni reprezentant, svoj vrhunec pa je doživel z nastopom na evrop-skem prvenstvu v krosu. Daniel Horvat, šprinter v mlajši mladinski in pionirski konku-renci ter z državnim naslovom v teku na 60 metrov tudi pionir- ski državni reprezentant, je bil izbran za drugega najboljšega atleta v klubu, za tretjega pa sre-dnjeprogaš v kategoriji mlajših članov Davor Gregorinčič. Nino Celec v moški ter Miša Horvat v ženski konkurenci pa sta bila v klubu razglašena za najperspektivnejša mlada atleta. Nagrajencem je nagrade po-delil predsednik kluba Stefan Martinec, za dosežke pa jim je čestital in jim obljubil materi-alno podporo tudi v prihodnje mag. Dejan Zidan, predsednik uprave. Dobrodelna zimska produkcija V organizaciji Plesne šole in Plesnega kluba Zeko iz Veščice je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota tik pred božično-novoletnimi prazniki potekala prva dobrodelna zimska produkcija. V športni dvorani OS I je več kot tisoč gledalcev bilo priča pravemu plesnemu spektaklu, saj so se s samostojnimi ple-snimi nastopi predstavile vse plesne skupine, ki vadijo pod okriljem Plesne šole Zeko. Na parketu se je zavrtelo več kot 150 plesalcev iz vsega Pomurja — od tistih najmlajših, ki so osvojili šele prve plesne korake, do vrhunskih tekmovalcev, ki so lani na državnem, evropskem in svetovnem tekmovanju v ekipni mladinski konkurenci v break-danceu osvojili veliki trojček ali kar trikrat prvo mesto. Kot je ob koncu krstne priredi-tve, ki naj bi bila poslej tradici-onalna in bi se z namenom pro-mocije plesa in plesalcev zgodila večkrat na leto, navdušeno dejal Dejan Zečevič, lastnik plesne šole in pobudnik prireditve, so obiskovalcem pričarali pre-lep predpraznični večer. Kot že rečeno, je imela prireditev tudi dobrodelno noto, saj je v okvi-ru prireditve potekal srečelov, katerega izkupiček od prodanih srečk (870 evrov) so namenili za operacijo že od rojstva tež-ko bolnega Simona. Dejan se vsem obiskovalcem, donator-jem in drugim za uspešno izve- deno prireditev lepo zahvaljuje in že za konec maja ali začetek junija napoveduje naslednjo produkcijo. 27 ŠPORT V letu 2010 nas čaka čez sto športnih prireditev Geza Grabar Čeprav vse športne organizacije ozi-roma klubi, ki delujejo na območju mestne občine in so člani Športne zveze Murska Sobota - več kot 80 jih je, še niso posredovali vseh špor-tnih prireditev, je zanimivo preleteti njihovo vsebino. Zaradi razširjenosti jih bo razu-mljivo največ s področja nogo-meta, a so doslej podatki s tega področja še skopi. Nogometno društvo Mura 05 bo februarja pripravilo drugi mednarodni tur-nir Panvita, sredi junija pa turnir SGP Pomgrad Open 2010. Klub malega nogometa Mura Krog bo ob predaji reflektorjev maja pripravil turnir, srečanje z Madžari ter junija turnir med ulicami, ŠD NK Pušča pa 1. maja načrtuje nogometni turnir za memorial Jožefa Mullerja. Kar deset hitropoteznih me-sečnih šahovskih tekmovanj za člane in mladince od januarja do junija pripravlja Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad, ob tem pa med letom še niz drugih tekmovanj: ekipnega področnega za osnovne šole, pomurske kvali-fikacije za turnirska prvenstva za 8-, 10-, 12- in 14-letnike, 23. pr-venstvo Pomurja v pospešenem šahu, enak mednarodni turnir v pospešenem šahu ter regijski kvalifikacijski turnir za memorial Vasje Pirca. Pet tekmovanj — državni rang turnir, državni mladinski turnir, mednarodni memorial Jožeta Hauka, državni rang v klasičnem pikadu in medobčinsko žensko izbirno prvenstvo — načrtuje tudi ŠD Al Capone, ki združuje tekmovalce v pikadu. Zenski ko-šarkarski klub Pomurje bo aprila gostil mednarodni turnir mlajših pionirk in septembra še medna-rodni turnir mladink. Partizan Bakovci že konec meseca načr-tuje tekmovanji v šahu in odboj- ki za pokal krajevne skupnosti, februarja namiznoteniški turnir ob kulturnem prazniku, julija pa tradicionalne družabne Igre na vodi. Športno društvo Bakovci skupaj z Občinsko strelsko zvezo Murska Sobota od novembra do marca (vsakih 14 dni) pripravlja regijsko člansko ligo v streljanju s serijsko zračno puško, podob-na tekmovanja z zračno puško pa potekajo tudi v organizaciji OSZ Murska Sobota, dvoje tek-movanj Bakovčarjev pa tudi v so-delovanju s Strelskim društvom Turnišče in Društvom paraple-gikov Prekmurja in Prlekije. Kar štiri jih v letošnjem letu oziroma v poletnih mesecih načrtujejo v Kajak-kanu klubu Mura Krog: ob kajakaški šoli I in II zadnji teden junija oziroma avgusta še tekmovanje za pokal Slovenije in 18. julija na svojem domicil-nem mestu pri brodu v Krogu še tradicionalno družabno srečanje Prekmurcev in Prlekov. V dome-ni Atletskega kluba Panvita pa so letos tri tekmovanja: 12. medna-rodni zimski kros, ki bo že 17. tega meseca, junija pa še medna-rodni atletski miting Priložnost za mlade in MIKK-ov mnogo-bojček. Kar devet tekaških pri-reditev (murskosoboški in ulični tek zdravnikov, tekmovanja za osnovne in srednje šole idr.) pa bo v organizaciji Združenja atlet-skih sodnikov Murska Sobota. Državno prvenstvo za mladince 13. februarja in mednarodni tur-nir dečkov (oktobra) sta v dome-ni Rokoborskega društva Murska Sobota, ligaška in članska tek-movanja dvojic in posamezno Kegljaškega kluba Radenska, državnega prvenstva za mladince in odprtega državnega članskega turnirja Namiznoteniškega klu-ba Murska Sobota, tekmovanj v šahu — pomurskega, mednaro-dnega in regijskega društvenega, pa Društva upokojencev Murska Sobota. Plavalni klub Zdravilišče Radenci v marcu načrtuje po-dročno prvenstvo v plavanju za osnovne in srednje šole, avgusta pa še pomursko prvenstvo. Prav tako troje tekmovanj za jakostno lestvico Squash zve-ze Slovenije - februarja, marca in aprila, načrtuje tudi Squash klub Murska Sobota. Plesni klub Devžej bo sredi marca pripravil kvalifikacijski turnir v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Po zaslugi Planinskega društva Matica bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji hoje, saj je samo v domačem okolju na sporedu kar osem pohodov, tudi okrog Murske Sobote in po pomur-ski planinski poti; Miklavžev pohod v začetku decembra pa bo tudi letos pripravila Športna zveza Murska Sobota. Po zaslugi murskosoboške enote BTC in SD Spartacus bodo veseli tudi ljubitelji rekreativnega kolesar-jenja, saj bol2. junija na spore-du kolesarski maraton BTCiklin, 21. avgusta pa peti Spartacusov kolesarski maraton. Zlasti za raz-lične športne aktivnosti mladih, pa tudi za družabne prireditve v naravi, izobraževanja in seminar-je, bo tudi letos skrbelo Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, ki bo ob svoji nedavni 90. obletnici marca pripravilo tudi slavnostno sejo ob 80. oble-tnici doma Partizan. Murskosoboško zdravniško športno društvo SD DOC bo že prihodnji mesec gostitelj 17. državnega prvenstva v dvoran-skem nogometu za zdravnike, tri tedne zatem pa tudi dvoranskega zdravniškega prvenstva v tenisu. Bogata je tudi bera prireditev na področju invalidskega špor-ta, kjer kar enajst različnih tek-movanj (od strelstva, balinanja, kegljanja, šaha, ribolova, pika-da, vrtnega kegljanja in v sho-wdownu, namiznem tenisu za slepe in slabovidne osebe med letom) pripravljajo Društva pa-raplegikov Prekmurja in Prlekije, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ter Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota. V načrtu so tudi nekatera druga tekmovanja, ki so šele razpisana ali pa se za njihovo organizacijo društva in klubi šele potegujejo. 28 GASILCI Gasilsko društvo Murska Sobota lani 97 intervencij Geza Grabar Čeprav se je število intervencij ga-silcev osrednjega društva v občini v zadnjih petih letih podvojilo, se je ustalilo pri številki okrog sto. Leta 2008 so murskosoboški ga-silci, združeni v društvo, ki bo leta 2012 počastilo že 130 let delovanja, opravili rekordne 103 intervencije. Lani so jih gasilske enote različnih specialnosti 97, kar je za eno intervencijo manj kot leta 2007. Poveljnik društva Anton Gomboc, ki je bil udele-žen pri domala vseh intervenci-jah, je za primerjavo postregel s podatkom, da so v društvu leta 2004 opravili 51 intervencij. Ker na območju mestne občine deluje še enajst drugih gasilskih društev, se je skupno število in-tervencij tudi lani gotovo pribli-žalo številki 120. Vzrok za tako povečanje so bili vse številnejše prometne nesre-če, požari in tehnične interven-cije. Kot ugotavlja, se je k sreči trend povečevanja števila inter-vencij ustavil, kar pripisuje tudi dobremu preventivnemu delu, številnim vajam, ki jih v javno-sti izvedejo med letom, pa tudi manjšemu številu prometnih ne-sreč v zadnjem obdobju. Če lansko število intervencij, to-rej 97, razčlenimo glede na nji-hovo naravo, jih vsega 25 odpade na gašenje požarov, kar je bilo dolga leta glavno poslanstvo ga-silcev. Zaradi razvoja tehnike pa se obseg dela gasilcem povečuje, kar širša družbena skupnost ve-likokrat hote ali nehote spregle-da. Lani so gasilci iz GD Murska Sobota, katerega operativna enota ima status enote širšega pomena, največ intervencij (30) opravili ob prometnih nesrečah, 29 pa je bilo tehničnih interven-cij, kamor sodijo tudi aktivnosti pri odpravljanju posledic neurij. Med ostalimi intervencijami so bili še gašenje požarov na prome-tnih sredstvih (7), posredovanje ob izlitju ali uhajanju nevarnih snovi (4), enkrat so reševali uto-pljenca, ena prijava za interven-cijo pa je bila lažna. Med vsemi intervencijami je med najzahtevnejšimi bila več dni trajajoča odprava posledic ob poletnem neurju, ki je na območju mestne občine divjalo kar dvakrat. Gomboc, ki pojasni, da sta za vsako opravljeno intervencijo nadrobno izdelana poročilo in stroškovnik, pravi, da se je za-dnja leta zlasti povečeval trend prometnih nesreč in tehnične-ga reševanja. Upa, da bo poslej drugače. Murskosoboški gasilci svojo udarno operativno enoto že vrsto let gradijo na poklicnem jedru, saj je tačas v društvu v okviru ser-visne dejavnosti in vzdrževanja gasilske tehnike zaposlenih devet ljudi oziroma gasilcev. Društvo je edini pooblaščeni serviser v Sloveniji za motorne gasilske čr-palke znamke Ziegler, so pa tudi uradni serviser za dihalne aparate Drager in Interspiro, kmalu pa naj bi pridobili tudi licenco za dihalne aparate Auer. Imajo pa tudi koncesijo za reševanje ob prometnih nesrečah na vseh pro-metnicah na območju Upravne enote Murska Sobota ter na ce-lotni trasi pomurske avtoceste od Lendave do Cerkvenjaka. Pri tem jim na različnih območjih po potrebi pomagajo tehnične ga-silske enote društev iz Lendave, Ljutomera, Gornje Radgone in v predoru Cenkova tudi Poklicne gasilske brigade iz Maribora. Kot prednostno nalogo v teko-čem letu poveljnik na področju tehničnega opremljanja izdvaja nadaljevanje in tudi realizacijo večletnega projekta nakupa nove gasilske avtolestve. 29 KRIŽANKA NAGR ADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: TADEJ KIRINČIČ Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 1619 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. januarja 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Marjeta Bukovec Staneta Rozmana 4, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 30 Praznični december v Murski Soboti Praznični december v Murski soboti